eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] 1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
mókast mókasta mókasto pridevnik [mókast] STALNE ZVEZE: mokasta jablanova uš, mokasta kapusova uš, mokasta uš ETIMOLOGIJA: ↑moka
plodíšče plodíšča samostalnik srednjega spola [plodíšče] 1. prostor, območje, kjer se živali plodijo
2. ekspresivno kjer kaj nastaja, se začne razvijati
3. iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije trosnjak
4. iz čebelarstva spodnji del panja s satjem, v katerem čebele gojijo zalego
ETIMOLOGIJA: ↑plod
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati] 1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dedovati
voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka] 1. podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje
3. okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya
STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka ETIMOLOGIJA: ↑voščen
zavijáč zavijáča samostalnik moškega spola [zavijáč] iz agronomije, iz zoologije metulj, navadno nočni, z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, katerega ličinke se prehranjujejo zlasti s plodovi sadnih dreves; primerjaj lat. Tortricidae
STALNE ZVEZE: jabolčni zavijač ETIMOLOGIJA: ↑zavijati
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cép2 -í ž, daj., mest. ed. cépi (ẹ̑) nav. mn. 1. preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: vzel je svoje cepi in odšel v skedenj;
tam mlatijo še s cepmi 2. enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepi plemenitih jablan
grlína -e ž (í) 1. viseča koža pod vratom goveda; podgrlina: potrepljal je vola po grlini 2. nar. zarasel kup zemlje: Okoli jablan so grline, kjer lahko sedeš (M. Kranjec)
jáblan -i ž (ā) star. jablana: cvetoče jablani
jáblanov -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na jablano: jablanov cvet, les; jablanove veje / jablanov nasad
♦ agr. jablanov škrlup; jablanova plesen; zool. jablanov cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum
jábolčen -čna -o [jabou̯čən] prid. (á) nanašajoč se na jabolko: jabolčni ogrizki;
jabolčna lupina;
jabolčne pečke / jabolčni kompot; jabolčni kis, sok; jabolčni zavitek; jabolčna marmelada / jabolčni cvet jablanov
♦ zool. jabolčni cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum; jabolčni zavijač zavijač, katerega gosenica povzroča črvivost jabolk, Laspeyresia pomonella; jabolčna grizlica grizlica, katere ličinka živi v jabolkih, Hoplocampa testudineajábolčno prisl.:
jabolčno zelen
jábolčko -a [jabou̯čko] s (á) 1. jabolček: na vejah je bilo skoraj več jabolčk kot listja 2. nav. mn., vrtn., v zvezi adamovo jabolčko plod okrasnih jablan: raznovrstna adamova jabolčka
rôden2 -dna -o prid. (ó) 1. ki rodi, daje plodove, sadeže: rodni grmi črnega ribeza;
nekateri trsi so še rodni;
nega mladega rodnega drevja 2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: kultivirati svet in ga delati rodnega;
povečati rodne površine // ki dobro obrodi: rodne sorte jablan 3. knjiž. sposoben (o)ploditve; ploden1:
rodna ženska;
upajo, da jih bo zdravilo naredilo rodne / rodne sposobnosti
● nar. rodna letina bogata, obilna
♦ agr. rodni les poganjek ali vejica s cvetnimi brsti; rodna mladika; rodno leto leto, v katerem sadno drevje normalno ali bogato obrodi; anat. rodne žleze spolne žleze; med. rodna doba ženske
sortimènt -ênta m (ȅ é) 1. množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, razširiti sortiment;
sortiment oblačil / prodajni, proizvodni sortiment 2. nav. mn., gozd. gozdni, žagarski izdelek določene vrste: odvoz, prodaja sortimentov;
hlodi, drva, pragi in drugi sortimenti / gozdni, žagarski sortiment
♦ agr. določiti sortiment jablan za Primorsko določiti, katere sorte jablan naj se tam gojijo
zakòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od zakopati: zakop poginule živine
2. nekdaj v zemljo izkopan in od vrha zasut prostor za zaščito vojakov pred nasprotnikom: delati zakope; vhod v zakop; posadka v zakopu / napoditi nasprotnika v zakope zemljanke
3. vrtn. prostor, kamor se zakopljejo izkopane rastline, deli rastlin, da prezimijo, se ohranijo: dati čebulice tulipanov, sadike jablan v zakop
žláhten -tna -o prid., žláhtnejši (á) 1. knjiž. plemenit, izbran: žlahten človek, mislec / žlahten značaj; biti žlahtnega srca / žlahtni cilji; žlahtne misli / žlahten okus kave / žlahtno vino / žlahtni komedijant od 1992 igralec, ki na festivalu Dnevi komedije dobi nagrado za najboljšo komično vlogo2. agr. ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti: žlahtne sorte jablan;
cepiti žlahtno vrtnico na šipek 3. star. plemenit, plemiški: žlahten rod / biti žlahtnega porekla, stanu / žlahtna gospa; v bitki je padlo veliko žlahtne gospode
● žlahtni kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit; drag(i) kamen; ekspr. piti žlahtno kapljico vino
♦ agr. žlahtna plesen plesen, ki se uporablja pri izdelovanju nekaterih mehkih, poltrdih sirov; kem. žlahtni plini plini, ki se redko ali sploh ne spajajo z drugimi elementi; metal. žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; teh. žlahtno jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; plemenito jeklo; vrtn. žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria; žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicumžláhtno prisl.:
žlahtno dišeča roža; sam.: popiti kaj žlahtnega; občutek za žlahtno v človeku
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cép2 -í ž cêpi -- cêpi -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) mlatiti s ~jo s cepcem; ~i jablan cepiči
cepítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ jablan; fiz. ~ jedra
dôsti2 -- nedol. količ. štev. (ó) ~ fantov, jablan, koles; ~ sorodnikom je pomagal; Z ~, ●~imi ljudmi se je srečal
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jábəł, -bla, m., C., Z., pogl. jablan.
jȃbka, f. = jablan, jabolko, Erj. (Torb.), jvzhŠt., Tolm.
jȃbkọ, n. = jablan, jabolko, Z., Erj. (Torb.).
jáblan, f. der Apfelbaum.
jáblana, f. = jablan, der Apfelbaum (pirus malus), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Polj.
jáblanca, f. dem. jablan, Svet. (Rok.); Na polju raste jablanca, Npes.-K.; Jablan, jablan, jablanca, Npes.-Vraz.
jáblọ, n. 1) = jabolko, Jan., Valj. (Rad); — 2) = jablan, Mur.
jábołka, f. 1) = jabolko, Št.-Cig., BlKr.; — 2) = jablan, Dol.; — 3) die Wange, Fr.-C.
pripovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. erzählen, Z.; referieren, Cig.; zdaj vam v(u) priliki pripovem, kak da (bo)de s pečja jablan, ogr.-Valj. (Rad).
tȋk, I. adv. knapp; tik pod gorami, LjZv.; — II. praep. c. gen. knapp an; tik pota stoji stara jablan; tik mene je šel.
vrhovnàt, -áta, adj. gipfelig, Mur.; vielgipfelig: vrhovnata jablan, Zv.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
gòriplèziti -plézim nedov. plezati: I dönok je mogôcse na nyé goripleziti KAJ 1870, 146; Da goriplézi na jablan KAJ 1870, 17; vr'zte doli ednoga golobicsa, nacsi bom goriplézila KAJ 1870, 144
jàblan -i ž jablana: Pomus. Jablan KMS 1780, A9; Jablan je nüclivo sadoveno drevo AI 1878, 45
klasìti -ím nedov. uničevati: grom csüdno Düdnya, ſztrási, i klaszí BRM 1823, 238; Ki Tvoje ſztvorjênye klaszí i tere, On nema vere BRM 1823, 407; 'Zalüje, gda csüje, kakda szvêt Po nyê klaszí lasztivne szrecse czvêt KAJ 1848, 254; Jablan za csido dr'zite, Ka jo tak vnêmar klaszíte KAJ 1870, 103
práščati -am nedov.
1. pokati: on trôszi jablan, Tak da nyemi praszcsi dlan KAJ 1870, 103
2. jokati, tožiti: Ti malo mocsnejši szo pa roké .. milo joukali, i práscsali eden za ocsa KOJ 1914, 130
praščajóči -a -e prasketajoč, pokajoč: vandrar, i hitro je vu hi'zo vdro, med práscsajôcse tramé KAJ 1870, 130
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jablan -e samostalnik ženskega spola
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
abvonov -a -o pridevnik ki se nanaša na abvon; SODOBNA USTREZNICA: jablanov FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
sadovnják -a m
zgódnja pomlád -e -i ž
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Število zadetkov: 44