Tiskanje

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo]

ki je v zvezi s hruško 1.; SINONIMI: hruškov

STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška

hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]

1.

sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis

1.1.

2.

manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam

STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...

mókast mókasta mókasto pridevnik [mókast]

1.

ki je iz moke 1. ali vsebuje moko 1.; SINONIMI: močnat, moknat

2.

ki spominja na moko 1. ali je tak kot pri moki 1.; SINONIMI: močnat, moknat

STALNE ZVEZE: mokasta jablanova uš, mokasta kapusova uš, mokasta uš
ETIMOLOGIJA: ↑moka

plodíšče plodíšča samostalnik srednjega spola [plodíšče]

1.

prostor, območje, kjer se živali plodijo

2.

ekspresivno kjer kaj nastaja, se začne razvijati

3.

iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije trosnjak

4.

iz čebelarstva spodnji del panja s satjem, v katerem čebele gojijo zalego

ETIMOLOGIJA: ↑plod

podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati]

1.

dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku

2.

dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje

3.

ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov

ETIMOLOGIJA: ↑dedovati

voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka]

1.

podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje

2.

sveča iz voska

3.

okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya

STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka
ETIMOLOGIJA: ↑voščen

zavijáč zavijáča samostalnik moškega spola [zavijáč]

iz agronomije, iz zoologije metulj, navadno nočni, z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, katerega ličinke se prehranjujejo zlasti s plodovi sadnih dreves; primerjaj lat. Tortricidae

STALNE ZVEZE: jabolčni zavijač
ETIMOLOGIJA: ↑zavijati

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika