blíščati se -im se nedov. bleščati se, lesketati se: Zvejzde ſze 'ze bliscsijo KŠ 1754, 250; proti Farizeuskoj ſzkazlivoſzti, ſtera ſze li zvüna zprávde bliſcsi KŠ 1771, 743; liki jaſpis kamni, bliſcsécsemi, kako kriſtal KŠ 1771, 805; Dáva noucs ſzkim ſze bliſcſijo BKM 1789, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
Ebrus zemljepisno lastno ime
Ebro:
na enem ſtebru is shlahtniga Camena Jaſpis imenovaniga raven tiga meſta Siragoſa per tej vodi Ebrus im. ed. (III, 384) Ébro, lat. Ebrus, špan. Rio Ebro, reka, ki teče skozi Zaragozo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
egiptovskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [egíptou̯ski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
egíptovski jáspis -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
heliotróp -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
imenovan del., F
30,
balaena, ena velika morska riba, takú
imenovana;
basiliscus, ena kazha, Basilysk
imenovana;
canonizatus, ſvèt
imenovàn, oẛnanîen;
jaspis, -dis, en ṡhlahtni kamen takú
imenován;
maena, -ae, ena morṡka ribiza, menola
imenovana;
nominatus, -a, -um, imenován;
sisara, -ae, ena rèſſa, ali drevze takú
imenovanu;
supradictus, -a, -um, ṡgorai
imenován;
topazius, -zÿ, en ṡhlahtni kamen takú
imenován
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
italijánski lápis -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jaspida [rod. ed. itd.] gl. jaspis ♦ P: 3 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jáspis -a m (ȃ) poldrag kamen rdečkaste ali rjavkaste barve: zaponka iz jaspisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jáspis -a m, snov. (ȃ) zaponka iz ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jáspis -a
m poldragi kamen rdečkaste ali rjavkaste barve
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024
jȃspis -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jāspis, m. = jašma, der Jaspis, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jaspis m, jaspideus, -a, -um, kar je take farbe kakòr
jaſpis
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jaspis m jaspis:
na enem ſtebru is shlahtniga Camena Jaſpis im. ed. imenovaniga (III, 384) ← gr. ἴασπις ‛jaspis’ ← hebr. iāšepœh ‛neki kamen’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jáspis -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jáspisen -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jaspis: jaspisni stebri / jaspisna barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jáspisni skrílavec -ega -vca m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jáspis Núnkirchner -a -- m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jáspisov žád -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jášma -e ž (ȃ) knjiž. jaspis: kipec iz jašme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jāšma, f. neki kremenjak, der Jaspis, Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jášma -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
jášpiš -a m jaspis: je bio priſzpodoben na glédanye kamni jáſpiſi KŠ 1771, 774
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
kamen -a/-mna m 1. kamen:
kamen im. ed. na kaminu bi neoſtal ǀ voda tarda kakor Camen im. ed. rata ǀ zhlovek nej is Selesa, ali is kamena rod. ed. ǀ is shlahtniga Camena rod. ed. Jaſpis imenovaniga ǀ n'hozhesh imeti Altarje is resaniga kamina rod. ed. ǀ is beliga Kamna rod. ed. ſo ſturili en viſſok ſteber ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed. ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed., ali s'sheleſa ǀ ſi s'meſsa, inu krij, nikar s'kamjna rod. ed. ǀ de ſi lih terdimu kamenu daj. ed. bi ſe imel ſmilit ǀ tardimu Kaminu daj. ed. bi ſe imeli ſmilit ǀ tardimu caminu daj. ed. ſe bo ſmilila ǀ grè mimu njega, kakor de bi en kamen tož. ed. vidil ǀ Alà Davjd; hitru deni v' frazho ta drugi Camen tož. ed. ǀ je bil perpuſtil obtizhati v' njega glavi camein tož. ed. te hude miſlij ǀ na kamenu mest. ed. kakor venem tronu je ſedel ǀ noter v' tem shlahtnem kameinu mest. ed. skrabozhe ǀ kamen na kaminu mest. ed. bi neoſtal ǀ s'enem tardem kamenam or. ed. pot glavo ſo leshali ǀ s' tem kamenam or. ed. je bil David resbil zhelu Goliatu ǀ Goliata v' zhelu s'enem Camajnam or. ed. udari ǀ sta veliku vezh vredna, kakor shlahtni kameni im. mn. krajlize kleopatre ǀ Stephanu slatki ſo ſe sdeli kameini im. mn., is katirimi ſo ga poſſipali ǀ s' veliko teshavo je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou rod. mn. ǀ Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu rod. mn. ǀ vezh ſort Kaminu rod. mn. v'rokah dershi ǀ de vezh Camenou rod. mn. ſo en ſam Camen im. mn. ratali ǀ bres ſrebernih denariou, inu ſhlahtnih kaminou rod. mn. ǀ je imel en velik shakel shlahtneh kameinou rod. mn., inu perlnou ǀ s'perlnu, inu nikar s'drugih slahtnih kamejnou rod. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene tož. mn. ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni or. mn., inu perlni pokril ǀ Diamant v' mej shlahtnimi kameni or. mn. ǀ veni kozhij s' shlahtnimi kamenij or. mn. zerani ǀ s'timi nar shlahtniſhimi kamini or. mn. shtikana 2. žolčni ali ledvični kamen:
S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft … Zheſs kamen tož. ed. S. Liborius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
kinradít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
kitájski turkíz -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
lésni jáspis -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
lidít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
némški lápis -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
nílski jáspis -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
nílski krêmen -ega kreména m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
óregonski žád -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
orientálski jáspis -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
prógasti jáspis -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
síleks -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
Siragosa ž zemljepisno lastno ime
Zaragoza:
na enem ſtebru is shlahtniga Camena Jaſpis imenovaniga raven tiga meſta Siragoſa im. ed. per tej vodi Ebrus Zaragóza, špan. Zaragoza ← arab. ← lat. Caesarea Augusta, mesto v severni Španiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
švícarski jáspis -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
švícarski žád -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
tak prid., F
51,
adagia sunt: ſa
tako faro, ſliſhio
taki farmani;
eodem modo, v'enaki viṡhi, glyh
v'taki viṡhi;
gagates, -tis, zherni agſtain, ali
ták kamen;
jaspideus, -a, -um, kar je
take farbe kakòr jaſpis;
sannio, -onis, en
tak ṡhpotliviz, kateri s'ludy norze déla;
talis, -le, ták
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
takonít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
zàfiruš -a m safir: Te prvi fundamentum je bio jaſpis, te drügi zafirus KŠ 1771, 806
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
zébrasti jáspis -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
zídanje -a s 1. zidanje: szo sze znali zjedinati vu Bábelszkoga türna zidanyi KOJ 1833, IX; I kak vcseni mester je Ona vu zidanyi KAJ 1870, 63; Strasno je nyé mantrao z-Zidanyem KM 1796, 32 2. gradbeni material: I bilou je zidanye onoga zida, jaſpis KŠ 1771, 806
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.