bivakíranje bivakíranja samostalnik srednjega spola [bivakíranje] 1. prenočevanje, čakanje na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju; SINONIMI: bivak 1.1. prenočevanje na prostem
2. ekspresivno začasna navzočnost, prisotnost koga kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: ↑bivakirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər] večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor
STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
cípelj cíplja samostalnik moškega spola [cípəl] 1. morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat. Mugil 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. cȉpal, roman. jezikov in lat. cephalus iz gr. képhalos iz kephalḗ ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca] 1. kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem1.1. kdor čisti okolje, pobira odpadke, zlasti v okviru čistilne akcije
2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka 2.1. snov, sredstvo za čiščenje
3. naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik 3.1. naprava, priprava za odstranjevanje neželenih snovi, primesi; SINONIMI: čistilnik
4. ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo4.1. ekspresivno kdor navadno z vplivnih položajev odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeni, škodljivi
5. manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
črníca črníce samostalnik ženskega spola [čərníca] 1. rodovitna šotna zemlja črnkaste, temne barve
2. oljka s črnkastimi, temnimi plodovi, po izvoru iz Istre2.2. olje iz plodov te oljke
3. modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca
4. iz zoologije nestrupena kača z vitkim telesom črnkaste, temne barve; primerjaj lat. Coluber viridiflavus
5. neformalno, koroško borovnica
STALNE ZVEZE: čopasta črnica ETIMOLOGIJA: ↑črn
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
flamíngo flamínga samostalnik moškega spola [flamíngo] 1. vodna ptica z belo rožnatim perjem, dolgimi nogami in vratom ter velikim ukrivljenim kljunom; primerjaj lat. Phoenicopteridae; SINONIMI: iz zoologije plamenec
2. okrasna rastlina s srčastimi listi in podolgovatim rumenkastim izrastkom, ki je obdan z velikim navadno rdečim listom; primerjaj lat. Anthurium; SINONIMI: flamingovec
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Flamingo) iz špan. flamengo iz lat. flamma ‛plamen’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
hidroplán hidroplána samostalnik moškega spola [hidroplán] letalo s plovnim trupom ali plovci, ki lahko pristaja in vzleta na vodi
ETIMOLOGIJA: kakor slovaš. in češ. hydroplán, madž. hidroplán iz gr. hýdōr + ↑(aero)plan
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
jéževka jéževke samostalnik ženskega spola [jéžeu̯ka] 2. pnevmatika s kovinskimi žebljički za vožnjo po ledu in snegu
3. iz etnologije debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, kot del oprave kurenta ali pozvačina
4. iz zoologije riba z velikimi okroglimi očmi in luskami, oblikovanimi v bodice, ki se ob nevarnosti napihne; primerjaj lat. Diodontidae
5. iz biologije neužitna goba s klobukom čašaste, lijakaste ali nepravilne oblike in trosovnico, polno mehkih bodic; primerjaj lat. Hydnellum
ETIMOLOGIJA: ↑jež
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán] 1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum 1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
ledeníški ledeníška ledeníško pridevnik [ledeníški] STALNE ZVEZE: ledeniški jezik ETIMOLOGIJA: ↑ledenik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
lípan lípana samostalnik moškega spola [lípan] sladkovodna riba s sivkastim in rumenkastim trupom in veliko pisano hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Thymallus thymallus
STALNE ZVEZE: arktični lipan, soški lipan ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìpān, češ. lipan < pslov. *lipanъ, sorodno še nar. rus. lipenь < *lipenь, nejasnega izvora, morda iz ↑lipa - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
ornitolóški ornitolóška ornitolóško pridevnik [ornitolóški] 2. ki je v zvezi z življenjskim prostorom ptic
ETIMOLOGIJA: ↑ornitologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
plétna plétne; tudi plétnja samostalnik ženskega spola [plétna] lesen čoln s ploskim dnom in streho ter dvema vesloma za prevoz turistov na Blejski otok
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. Plätten < stvnem. platta, prevzeto iz srlat. plat(t)a ‛plovilo s ploskim dnom’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
plítek plítka plítko pridevnik [plítək] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitev
2. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev
3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev 5.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitev
STALNE ZVEZE: plitki relief FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek 6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
požirálnik požirálnika samostalnik moškega spola [požirálnik] tudi [požiráu̯nik] 1. cevast prebavni organ, ki poteka od žrela do želodca
2. odprtina, razpoka v kraških tleh, v katero ponika voda
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik, Barrettov požiralnik FRAZEOLOGIJA: boj na požiralniku ETIMOLOGIJA: ↑požirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
prímabalerína prímabaleríne samostalnik ženskega spola [prímabalerína] 1. najvidnejša, glavna plesalka v baletni skupini
2. ekspresivno najvidnejši, glavni pripadnik skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. prima ballerina iz prima ‛prva’ in ↑balerina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
štrbúnkniti štrbúnknem dovršni glagol [štərbúnkniti] 1. ekspresivno pasti v vodo tako, da se sliši zamolkel zvok1.1. ekspresivno pasti sploh
2. ekspresivno skočiti v vodo
3. ekspresivno zmanjšati se, priti na nižjo stopnjo
ETIMOLOGIJA: ↑štrbunk
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zeleníka zeleníke samostalnik ženskega spola [zeleníka] 1. iz botanike zimzeleni grm ali nižje drevo s trdim lesom in drobnimi ovalnimi usnjatimi listi z gladkim robom ali del te rastline; primerjaj lat. Buxus sempervirens
2. vinska trta z večjimi zelenimi grozdi na kratkih pecljih, po izvoru iz Slovenije
3. iz zoologije majhna sladkovodna riba s sploščenim telesom, šilastim gobcem in zeleno modrim hrbtom; primerjaj lat. Alburnus alburnus
ETIMOLOGIJA: ↑zelen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.