jǜg tudi jǜk -a m
1. jug, južni veter: I, gda jüg piſe, právite KŠ 1771, 214; Gda bi pa jüg pihao, ſtimali ſzo, ka bodo KŠ 1771, 424; Püszto je pihati zdôlcz pod nébov, i zbüdo je po môcsi szvojoj jüg TA 1848, 63; za nistere dnéve jük podpino AIP 1876, br. 1, 8
2. jug, stran neba: Kralicza jüga gori ſztane na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208
píhati -šem nedov.
1. pihati, gibati se zaradi razlik v zračnem pritisku ali temperaturi: Vöter, gde ſcsé, piſe KŠ 1771, 271; Gda bi pa jüg pihao KŠ 1771, 424; kakda, csi bi zdêszne pijao veter KAJ 1870, 144; i pihali ſzo vötrovje KŠ 1771, 23
2. iztiskati zrak skozi priprta ali našobljena usta: i vi taki zacsnite pihati vaſſe trombönte KM 1796, 48; Na vrôcse pisi KAJ 1870, 97
3. s pihanjem izražati strah ali nejevoljo: Či jo glodamo, [mačka] predé, i či jo dráždži, pihše AI 1878, 9
pišéč -a -e pihajoč: franczoszki Kráo, ki szkrivoma vu nyihov meh pissécs podküri Rákóci Ferentza KOJ 1848, 100
píhavši -a -e ko je pihal: Sulus pa eſcse pihavſi prityé KŠ 1771, 367
poldné tudi poudné tudi podné -dnéva s
1. poldne: Dél, poldné AIN 1876, 30; Polnôcs i pôldne szi ti sztvôro TA 1848, 73; Vö szpela nedu'znoszt tvojo, kak pôldne TA 1848, 29; prvo szedsztvo sze 30-toga mésnyeka pred poldnévom ob 10-toj vöri obdr'zalo AI 1875, kaz. br. 1; okoli podnéva na nágli znebéſz zblejſcsila ſze je velika ſzvetloſzt KŠ 1771, 411; 'Sidovje ſzo pa ſzvétesnyi dén do pou-dnéva nikaj nej jeli KM 1796, 118; ſztani gori i idi kpodnévi na pout KŠ 1771, 366
2. jug, stran neba: Csi drvou ſzpádne kpodnévi, ali kponoucsi KŠ 1754, 146