abtoh m, involucre, eniga polberarja platnu ali
abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ajfrar m, F
3,
zelotes, -tis, en
aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14;
zelotypes, aifrarji;
zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz,
aifrar, nevoſhliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ama ž, F
6,
fasenninae, ſo te péſmi, katere
Ama poye, de deite saſpy;
feſseriae, te péſmi, katere
Ama poye kadar ṡyble;
mansum, -si, tú ṡvezhenîe, kakòr te
Ame délajo, kir tó jeid sdvezhè, kadar te otroke pitajo;
nutritia, -orum, lon ene
Ame;
nutritia, -orum, tá lon eni
Ami;
nutrix, Ama
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
apotekar m, F
8,
medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali
opotekar;
nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli,
apotekarji ga imenujejo olander;
pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla;
pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37;
ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od
opotekarjou;
ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty
Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo;
ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja,
Opotekar;
zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty
Apotekarji jujubas imenujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
athacus –,
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; kadar pak ẛazhne létati, ſe imenuje
Athacus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
baba ž, F
5,
aniliter, po babje, kakòr ena
baba;
anus, ẛadnîza, rit: ena ſtara
baba;
crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare
babe;
doliaris anus, ena ſtara
baba, katera ima trébuh kakòr en ſod;
obstetrix, -cis, baba per porodu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
balbirar m, involucre, eniga
polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bat m, F
7,
fistuca, -ae, en
bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo;
malleator, -ris, kateri
s'batom, ali s'kladivam, ali s'kyam ṡabija;
malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali
s'batom ſtolzhen, kován;
malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky;
pavicula, -ae, en kÿ, ali
bat, s'katerim ſe en isterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja: en ſhiroki
bat ṡa porovnanîe flaiṡhtra;
ropalum, -li, sgunou
bat ali ṡhvenkil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
beli sam., F
11,
albatus, -a, -um, v'bélo oblizhen;
albugo, tú
bélu v'ozhéh;
alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta
beili;
candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar;
galbamatus, takú
v'beilu oblizhen;
interalbicare, nabélu vleizhi;
lienteria, -ae, takaſna griṡha, ali tá
beila, dertje, drift, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè;
oculi albugo, albumen, tú
beilu v'ozhéh;
ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem
beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drugi krúh;
subalbicare, beilkaſt biti, na
beilu vleizhi;
ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis
s'beilim ṡmeiſhan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
betež m, F
7,
cedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres
beteṡha;
dedolere, tá pervi
beteṡh vezh ne pozhutiti;
dolor, beteṡh, ṡhaloſt, bolezhina, ẛala bolezhina, ṡhalovanîe;
epithema, kadar ſe kei v'prég vdari zhes en
beteṡh, ali boléṡan, ali bolezhino;
gemitu testari dolorem, s'jezhanîam
beteṡh, ali boléṡan ſprizhati;
ignavus dolor, en
beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga;
ſcirrhus, en terd otúk, kateri ſe neugane, kadar ſe partiṡka, terda otekla koṡha preṡ
beteṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bistro prisl., F
5,
clarè, biſtru;
contueri, pogledati, poſhpegati, polukati,
biſtru gledati;
limpidè, biſtru, zhiſtu;
oculatus, -a, -um, ozhitin, kateri je bil v'prizho, kateri
biſtru gleda;
perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou
biſtru gleda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
biti2 nedov., F
21,
adverberare, biti, tepſti;
aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle
bye: tudi trobentar;
arteria, ta ẛhyla, katera vſeṡkuṡi
bye, ali ſe gible na roki;
batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati;
caedere, ſékati,
byti;
calcitrosus, kir s'nogami
bye, ali berza;
circumpavire, okuli ſebe
biti, mlatiti, tepſti;
cornupeta, -ae, kateri s'rogmi
bye ali vdari;
crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo
bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu
biti, sgoniti, peiti, ali ygrati;
depunire, byti, tepſti;
incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi
biti, inu s'nogami berzati, ali pehati;
lamino, pleh
biti;
organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute
byejo, ali ygrajo;
organista, -ae, eden, kateri orgle déla, ali na nîe
bye;
percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri
bye, ali vdari;
pulsator chitarae, kateri na Arfe
bye;
referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu
biti, ṡupèt naṡai vdariti;
reverberare, ṡupèt
biti, ali tepſti, naṡai vdariti;
tundere, tleizhi,
biti, tepſti, tolzhi;
verberare, tepſti, gaishlati,
byti, vdariti, mlatiti;
prim. bijen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bodljaj m, F
4,
ampelosleuce, -es, koren ẛa
bodlaje, ẛa bolezhino;
cedrestis, -is, korèn ẛa
bodlaje, bluṡzh;
pleuriticus, -a, -um, kateri ima
bodlaje;
pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bogati sam., F
2,
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en
bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga
bogatiga pogrèbu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
boleti nedov., F
16,
capite laborare, glava
boly;
cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali
boly;
crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz
boly;
diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh
boly, de ne more ṡaderṡhati;
dolere, tudi
boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati;
dolet, boly, ſe ṡgréva;
dolet â ſole caput, od ſonza glava
boly;
hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani
boly;
lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena
boly;
neuricus, -a, -um, kateriga glidi
bolè, prity, ali potogram ima;
obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa
bolè;
odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè
bolè;
oedoma, oteklúſt vodena, katera ne
boly, pres beteṡha;
ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa
bolè;
profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh
boly;
vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava
boly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bosti nedov., F
7,
caestrum, -tri, enu ſhpizhaſtu ṡheleiṡu ṡa ſlonove koſty
booſti;
conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne
bodó;
fodicare, nabadati,
boſti;
fuscina, -ae, ene vile s'trémi rogly: tudi oſty ṡa ribe
boſti;
lancinare, boſti;
pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani
bode;
pungere, boſti, vboſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
brada ž, F
13,
aerobarbus, kufraſte
brade, ardezhobrad;
aruncus, kosja
brada;
athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod
brado ſtavi, kadar pyejo;
barba, brada;
barba impena, ne pozheſſana
brada;
lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na
bradi;
mentum, -ti, zhelúſt,
brada, podbradik;
multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto
bradó;
promiſsa barba, dolga
brada;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana
brada, katera do perſih doſeṡhe;
pubescere, ṡazheti dlake raſti na
bradi;
verticeps, katerimu ṡazhne
brada raſti;
vir imberbis, móṡh pres
bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja
brada Scopoli
[ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
briti nedov., F
6,
involucre, eniga polberarje platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu
brye;
radere, praṡkati, ſtergati,
briti;
rasio, rasura, obrienîe, brienîe, oſtrishenîe, kateri
brie;
rasitare, vſeṡkuṡi
briti, ali praṡkati;
tondere, ſtrizhi,
briti;
tonstrina, -ae, hiſha k'ſtriṡhenîu, kir ſe ſtriṡhe, ali
brye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bukati se nedov., subo, -are, zviliti, kruliti, ruzhati, kakor ſvinîe kadar
ſe bukajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
cerati nedov., F
5,
apepsia, kadar ẛhelodez ne more
zerati;
apersia, marẛlúſt ẛhelodza de nemore
zerat;
digerere, zerati, zhinṡhati;
dyspepsia, -ae, ṡhelodza boléẛan, kir ne more prov ſhpiṡhe
zerati;
struthiocamelus, -li, en ṡhtraus, velika tyza s'lepim perjam, katera ṡheléṡu v'ṡhelodzi
zera
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
crkniti dov., F
4,
crepare, pokati, ṡhkripati, ṡhkerniti,
zerkniti, poginiti, reſpozhiti;
foris huius foris, ena ṡvér,
ut foris vestra crepuit, vaſha ṡvèr je
zarknila;
interire, poginiti, vmréti,
zerkniti;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poshre, taku ṡdaici
zerkne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
curanje s, F
4,
dysuria, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè
v'zuranîu;
micturire, potrebo iméti
h'zuranîu;
stranguria, -ae, ṡzanîa, ali
zuranîa vetri, teṡkozha
zuranîa, kadar ſe ne more lahku ṡzati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
cviliti nedov., F
2,
grunnire, kruliti,
zviliti, kakòr ena ſvinîa;
subbo, -are, zviliti, kruliti, ruzhati, kakòr ſvinîe kadar ſe bukajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
čakati nedov., F
11,
adagia sunt: Imamo vſako vro v'vedan na ṡkuſhnîave ſtrézhi inu
zhakati;
dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali s'drugimi rizhmy na draginîo
zhaka;
expectare, zhakati, pozhakati, pojenîati;
hortabundus, -a, -um, kateri opominanîa
zhaka;
insidere itinera, na céſti ṡaſeſti,
zhakati, ſtreizhi;
insidiari, insidias struere, buſſio poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo
zhakati;
operiri, zhakati, pozhakati;
opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi;
praestolari, zhakati, okuli ſtati;
subseſsor, -oris, en raṡboinik, kateri na céſtah
zhaka, en ṡhpègar;
sustinere, zhakati, pretarpéti, preſtati, preneſti, gori derṡhati, plantati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
čez prisl., I.
fluxè, popolnoma,
zhès ṡadoſti;
praeter, zhes, ṡvunai, raṡin;
supervagari, zheṡ doſegati,
zheṡ inu
zheṡ mladize gnati;
trans, v'prég, na uni ſtrani, mimú,
zhèṡ, pre;
ultrà, zhes, daile; II.
caetera, -rum, kar je ſhe
zhès, kar je
zhès oſtalu, tu drugu;
dedere se, ſe podati, ſe
zhes dati;
evomere, ṡbluvati, koṡlati,
zheṡ dajati;
superstagnare, zheṡ yti,
zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda
zheṡ veyer ali
zheṡ jeiṡ gre;
supervagari, zheṡ doſegati,
zheṡ inu
zheṡ mladize gnati;
prim. čezdati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
čez predl., ab hinc post annum, od sdai
zhes enu leitu;
ad haec, zhes letú;
aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti;
canalis, en graben
zheṡ ror;
detractare, hudú
zheṡ eniga govoriti;
lex agraria, polṡka, ali
zhes pula poſtava;
modicum, malu,
zhes enu malu;
obsaevire, ſe
zhes eniga jeṡiti;
pernox, -ctis, celó núzh,
zhes ceilo núzh;
placa, -ae, ena berv
zhes vodó;
prodigiosè, zhes naturo;
quinetiam, já tudi,
zhes tú;
rex regum, krail
zhes kraile;
subdiu, zhes dán, po dnèvi;
succensere, zhes eniga ſa reſſerditi;
superstagnare, zheṡ yti,
zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda
zheṡ veyer ali
zheṡ jeiṡ gre;
supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti;
supra, ṡgorai, verhu, nad,
zhes, na
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
človeski prid., F
20,
asterias, kateri na
zhloveska govorjenîa mèrka;
capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne
zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú;
dysuria, oſtrúſt
zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt
zhlovéṡke vodè v'zuranîu;
illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim
zhlovéṡkiga blata;
imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe;
incarnatio, zhlovéſku poſtanîe;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè
zhloveṡku blatu;
ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda
zhloveṡka ṡaperta;
lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava;
lotium, -tÿ, ṡzalniza,
zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda;
matella medica, glaṡh ṡa
zhlovéṡko vodó;
medicamenta diuretica, arznie, katere
zhlovéṡko vodó ṡhenò;
oletum, -ti, zhloveṡku blatu;
persona, -ae, ena
zhloveṡka perſona;
physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó
zhloveṡko naturo;
physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava
zhlovesko naturo;
radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki
zhloveṡki danki;
statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po
zhloveṡkim ṡhivoti;
prim. človeški
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
črevelj1 m, F
12,
calcearium, calceamentum, calceus, ſhulin,
zhrevil, obutva;
calceolarius, ſhuſhtar, kateri
zhrevle déla;
excalceare, ſe ſaṡuti,
zhrevle prozh djati, ſe jṡuti;
inducere calceum, ſe obuti,
zhrevle gori potegniti;
phaecasiatus, -a, -um, v'ene takeſhne
zhrévle obut, ali obuven;
phaecasius, -sÿ, ena ſorta
zhrévleu;
sandalia, ty lépi
zhreuli ṡa ṡhkoffa. Judith:10;
scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en kaminiz, kadar enimu
v'zhrevle pade, kadar raiṡha;
sculponea, -ae, is klabuzhine
zhrevli, ali ſhulini;
soccatus, -a, -um, kateri takeſhne
zhrevle noſſi;
soccus, -ci, ṡhkarpetil, kmetiṡki
zhrevli, punzhohi;
veteramentarius, -rÿ, zhrevluflikar, kateri
zhrevle flika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
črevo s, F
19,
chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh ṡgurnih
zhrevah terganîe;
colica, vel colicus dolor, griẛenîe, klanîe v'trébuhu, inu
zhrévah;
exta, -orum, drúb,
zhréva;
hilla, -ae, vel hilla, -orum, ſhublini,
zhréva, danka, klobaſſe;
ile, ilis, zrivú;
ileos, vel ileus, ilei, tú dolgu
zhrivú;
ilia, ilium, zréva, ledovje, podpás;
iliaca paſsio, dertje, klanîe po
zhrévah, kateriga po
zhrévih dere, inu vjeida;
ilia trahere post se, zhreva sa ſabo vlézhi;
iliosus, -a, -um, kateriga po
zhrévah dere;
intestina, zhréva, oſſerzhje;
intestinum, -ni, zhrivú, drúb,
zrivú;
involucrum intestinorum, peizhiza, mreiṡhiza per
zhrévah;
jeiunum, -ni, enu teṡzhe praṡnu
zvivú[!], kateru ṡdaici kar préme, vunkai verṡhe;
omasum, -si, danka, ſvinski ṡhelodez nafilan, enu tolſtu
zhrivu;
procedentia alvi, kadar tú veliku
zhrévu, ali danka zhlovéku vun iṡyde: ṡadnize vun s'hajanîe;
tortura, martra, martranîe, peiṡanîe: tudi v'ṡhelodzu, ali
v'zreivah klanîe;
prim. čevo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
črviček m, leontophonon, en maihin
zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poṡhre, taku ṡdaici zerkne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
danka ž, F
7,
aperabo, -onis, danka;
hilla, -ae, vel hilla, -orum, ſhublini, zhréva,
danka, klobaſſe;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu;
omasum, -si, danka, ſvinski ṡhelodez nafilan, enu tolſtu zhrivu;
procedentia alvi, kadar tú veliku zhrévu, ali
danka zhlovéku vun iṡyde;
procidentia alvi, danke v'ṡadnizi vun hojo
[!];
radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki zhloveṡki
danki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dari m mn., F
10,
colibia, vilia munuscula, maihni
dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe,
etc:;
dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi
dari obdán;
lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali;
miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji;
munerarius, -rÿ, kateri
dary vunkai dily;
munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti;
musach. 4.Reg:16. ver:18.
Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh
darÿ;
perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti;
soteria, -orum, ſhenkinge, ali
dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil;
struere donis Altaria, na Altarje
dary poloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dati dov., F
205,
ablocare, poſſoditi, na puſſodo
dati;
anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe
dati;
depositor, kateri s'rók
dá;
diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho
dati;
do, dare, dati;
elocare, preſſeliti, na fit
dati, v'ſhtant
dati;
explicator, -ris, kateri iṡlaga,
dá ṡaſtopit;
faxit deus, de bi Búg
dal;
indicare, povédati, na ṡnanîe
dati, pokaṡati;
introdare, notar
dati, ſe podati, ſe vdati;
obescare, naṡhpiṡ
[h]ati, jeiſti
dati;
obÿcere spem, vupanîe
dati;
perhibere testimonium, prizhati, prizho
dati;
piacularis, -re, kar
ſe da k'odpuṡzhanîu;
praebere auxilium, pomúzh
dati;
remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj
dati;
rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor
dati;
respectare, ṡhtimati, zhaſt
dati, reṡgledovati;
secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho
dati;
sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ
dati, zvinkati;
sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai
dati;
tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès
dati;
usura beſsalis, kadar
ſe da 8. od 100;
usura ex triente, kadar
ſe da 4. od 100;
usura semiſsis, kadar
ſe da 6. sa 100;
usura unciaria, kadar
ſe da 12. od 100;
utinam deus daret, ah de bi Búg
dal;
uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy
da;
vexator, kateri myrú ne
da, poſſa, inu kumrá;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè
dati;
prim. daj, dan, dano
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
deliti nedov., F
14,
amuſsis, ṡhnora s'katero
ſe kai mèri, ali
dily;
bipartire, na dvuje
deliti;
bipertiri, na dvuje
diliti;
creodates, -tis, kateri per miṡi naprei reiṡhe, inu
dily;
didere, â dido, vun
diliti;
dispertire, vel, ri, reṡdiliti, vunkai
diliti;
elargitor, kateri vunkai
dily;
munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai
dily;
parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim
dily;
partes facere, diliti;
partitor, kateri
dily, ali deile déla;
sortè dividere, po ſrèzhi
diliti;
sulcare aequora, morje
diliti, ali ſe po nym voṡiti;
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú
dilili, kadar je kei en bogat vmerl;
prim. od deljen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
deljenje s, F
4,
frumentatio, ṡhita poberanîe: tudi enu gmain vun
dilenîe ṡhita;
partitè, po
dilenîu, ali po dileiṡhu, s'reṡdilenîam;
partitio, dilenîe, vel reṡdilenîe;
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nekadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dež m, F
20,
appluit, deṡh perpada;
appluo, -ere, deṡh perpadati;
cataracta, en velik nagel
deẛh, ali nalyu;
colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od
deṡhja;
complutus, -a, -um, podeṡhjen, od
deṡhja s'mozhen, reshozhen
[!]. Amos.4.ver.7;
compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od
deṡhja voda ṡbèra;
imber, -ris, en nagel
deṡh, ploha;
imber gelidus, en merṡel
deṡh;
imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl;
imbricus, -a, -um, deṡhevun,
h'deshju nagnên;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar
deṡh pomeini;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe
v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
penula, -ae, en plaṡzh ṡa
deṡh, ali ṡa hudu vremè;
pluere, deṡhiti;
pluit, deṡh grè, deṡhy;
pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa
deṡh, de ſe pudnîo ſtopi;
pluvia, -ae, deṡh;
procella, -ae, vihár s'naglim
deṡhjam, hudu vreme;
psecas, -dis, tih
deṡh, kadar po malim parſhy;
repentina pluvia, nagla ploha
deṡhja;
sudum, -di, lipú vremè po
daṡhji, vedrú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
deževnik m, onocrotalus, -li, dishevnik, ali gugaviz: je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil, ima vrát kakor en ṡhakil: leffel gans po némṡhku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dim m, F
11,
exhalatio, ſopariza, en puh,
dim;
fumosus, -a, -um, fumidus, polhen
dima;
fumus, dim;
infumare, pokaditi, na
dimu ſuſhiti;
polemonia, -ae, ta veliki ſvetiga Petra klúzh, ṡemlè
dym, golobji kroffik, ṡeliṡzhe;
pompholix, tá
dym, kateri od rude grè, kadar ſe reṡpuṡzha;
sicut virgula fumi, kakòr en raven
dim;
suffumigare, pokaditi,
v'dimi poſuſhiti, spúd
dim délati;
transfumare, prekaditi, kadar
dim ṡkuṡi grè;
vapor, -oris, puh,
dim, ſapa, para, kadenîe, ſopariza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
doli prisl., F
169, I.
deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl;
descendere, doli poiti,
doli ſtopiti;
devenire, doli priti;
indeiectus, -a, -um, obſtojezhi, nepodert, neverṡhen
doli;
julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja
doli lety;
praecipitatus, -a, -um, doli pahnîen,
doli porinîen,
doli ſunên, ali verṡhen; II.
corruere, doli paſti;
dearmare, oroṡhje
doli poloṡhiti, odvṡèti;
decubare, leṡhati,
doli lèzhi;
deruere, doli paſti,
doli ſe vreizhi,
doli podreiti;
dificiens, kateri
doli jemle, obnemaga;
inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik
doli pade, ṡashganîe, vuṡhganîe, vrozhina;
labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti,
doli telebniti, buſhiti;
mortificare, doli tréti;
procidentia, -ae, tú
doli padanîe;
sensim deficere, po malim
doli jemati;
prim. dolipriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
domači sam., F
7,
bellum intestinum, kadar ſe v'mej ſabo voiskujejo ty
domazhi;
domesticus, -a, -um, domazhi, poſli, poſſel;
familiaris, -ris, priaṡniu,
domazhi, dober priatel,
domazhi;
indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en
domazhi v'enim drugim kraju rojen;
municeps, -pis, té méſtne, ali deṡhelṡke pravize deléṡhen, kakòr en
domazhi;
vernaculus, -a, -um, domá v'hiſhi rojen,
domazhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
drist m, F
2,
diarrhaea, dertje,
driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati;
lienteria, -ae, tákaſna griṡha, ali tá beila, dertje,
driſt, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
drtje s, F
6,
cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi
dertjè, griṡ, v'jeidanîe, jeṡa;
colica, v'trébuhu, ali v'zhevah griṡenîe,
dertje;
diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati;
iliacus, -a, -um, iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah;
lienteria, -ae, tákaſhna griṡha, ali tá beila,
dertje, driſt;
lientericus, -a, -um, kateri ima takeſhnu
dertje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dvanajst štev., F
7,
dodrantalis, et le, dvanaiſt parſtu viſſok, ſo try deili eniga zhevla;
duodecim, dvanaiſt;
XII. dvanaist. duodecim. 12;
mina Attica, je neikadai
dvanaist rainiṡh inu trideſſeti kraizarjou nemṡhkiga ṡhtivenîa velala;
usura unciaria, kadar ſe da
12. od 100;
zodiacus, ſonzhni poot na Nebi, ta kroh teh
dvanaiſt ṡnamein na Nebu, en zirkel teh ṡviryn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dvojčec m, vopiscus, en
dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
eden zaim., bucolica, ena paſtirska péſim, de
eden timu drugimu odgovarja;
compromittere, oblubiti
eden drugimu;
dediscere, poṡabiti, kar ſe je
eden navuzhil;
libarius, -rÿ, eden, kateri is médu kolazhe pezhe;
litigator, eden, kateri ſe pravda, kréga;
mutua opera tradere, eden drugimu pomagati;
mutuus amor, kir
eden tega druṡiga lubi;
quidam, quaedam quoddam, nékateri,
eden;
quispiam, eden, kei
eden;
septemvir, teh ſedem Curfirṡhtou
eden;
singulatim, ſuſebnu
eden ṡa drugim;
stupefacere, ſe preſtraſhiti, de
eden oterpne;
tenatus, -us, kadar
eden ne more garla obrazhati;
uteruis, katerikuli,
eden, ali tá drugi;
prim. en, v'edno
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
feržmagovati nedov., F
15,
calophanta, -ae, ſhpotliviz, ferṡhmagoviz, kateri v'ſhali
ferṡhmaguje;
calumniator, ṡaṡhpotliviz, ṡaṡhmagoviz, kateri v'prizho nedolṡhnu opravla,
ferṡhmaguje, ludskoṡhpotni;
catamidiare, ſhpot naloṡhiti,
ferṡhmagovati, h'ſhpotu naprei poſtaviti;
coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati,
ferṡhmagovati;
convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati, gerdu lajati;
despectare, ṡaṡhmagovati,
ferṡhmagovati, ferrahtati;
exprobrare, ozhitati, naprei metati, krégati,
ferṡhmagovati, saṡhmagati;
genuino rodere, gardú od eniga govoriti,
ferṡhmagovati;
injuriari, ferṡhmagovati;
insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu
ferṡhmaguje;
oppedere, ṡaṡhpotovati,
ferṡhmagovati;
opprobrare, ṡaṡhmagovati, ſmirjati,
ferṡhmagovati;
perdespuere, eniga ferrahtati, inu
ferṡhmagovati;
reprobrare, ozhitati,
ferṡhmagovati;
vitiligare, ṡanikernu lajati, inu
ferṡhmagovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
firank m, F
3,
peripetasma, -tis, en
firank, turṡki tebih;
peristroma, -tis, en tebih, en
firank, en Turṡhki tebih;
siparium, -rÿ, taiſti
firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati;
prim. feronk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
flajšter1 m, F
12,
cataplasma, tudi en vleizhnik
flaiſhter na ṡhivoti;
ceratum, vel cerotum, en
flaiṡhter, kateri vleizhe, vleizhnyk;
emplastrare, en
flaiſhter poſtaviti, ali en pelzar ṡaviti;
emplastrum, vel cataplasma, en
flaiṡhter na bolezhino;
emplastrum eschoroticum, en
flaiſhter, kateri hraſto déla;
emplaustrum, flaiſhter ṡa rane;
malagma, -tis, en
flaiṡhter, kateri mehzhy, ali mehku déla;
malagma, en mehki
flaiṡhter;
spatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar
flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo;
spleniatus, -a, -um, kateri je takú obèṡan s'enim
flaiſhtrom, inu verh
flaiṡhtra s'pauſhizo;
splenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji, kadar eniga ranîeniga veṡhejo, v'ti ṡhtalti, kakòr je ta ſliṡena, ali en
flaiṡhter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
flus m, F
6,
catarrhus, -i, kaſhil, naduha, en
fluṡ v'glavi, nahod;
delachrymatio, objokanîe: tudi en nagel
flúṡ v'ozhéh: ali hiter;
distillatio, tudi en
fluṡ is glave ṡkuṡi núṡ;
epiphora, -ae, ſolṡnoſt teh ozhy, en nagel
flus v'ozheih;
profluvium, en
fluṡ, is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati;
rheumaticus, -a, -um, en zhlovik polhin
fluſſou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
frkati nedov., strictura, -ae, te yṡkre, katere od reṡbeileniga ṡheléṡa
ferkajo, kadar ſe ková
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
fruštikati nedov., prandium statarium, kadar ſe ſtojezh
fruṡhtika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gladiti nedov., F
15,
blandiri, ſe radovati, eniga
gladiti, tudi milovati, ſe perliṡovati;
circummulcere, lipú ſnaṡhnu
gladiti, ſhtrikati;
delaevare, gladiti;
demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati;
laevigare, laevare, gladiti, gladku, inu ravnu délati;
lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati;
levigare, glahku
[gladku] narediti, vgladiti,
gladiti. Gen:16;
mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati;
palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati;
permulcere, pogladiti,
gladiti;
polire, gladiti, palirati, gladku délati;
pumex, -cis, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali
gladi;
pumicare, s'takeſhnim kamenam
gladiti;
remulcere, ṡupèt
gladiti, inu ſe rodovati, ſe ṡupèt perliṡovati;
titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu
gladi, máh od ſukna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
glava ž, F
94,
capite laborare, glava boly;
capite luere, s'glavo plazhati;
capito, -onis, glavázh, nepokorin, ſvoje
glave;
caput, glava, ṡazhetek;
caput anile, ſtara
glava;
decollatio, glavè odſékanîe;
diatretum, -ti, ena
glava is katere ſe pye;
milliarius grex, ena zhréda od tavṡhent
glau;
nuere, s'glavó perterditi;
nullus virorum, obeden od moṡhke
glavè;
octigenarius grex, kardelu, ali zhréda okuli oſſemdeſſet
glau ṡhivine;
scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka
glava, kadar ſe pavoliza odpihne;
totaliter, cilú zhiſtu, od núg do
glave;
vertex capitis, verh
glavè, teime
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
glavica ž, F
2,
capitellum, glavizh,
glaviza na ſtebri;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odleti, ſe vidio
glavize gole, kakòr je enga glava gola
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: glavica ž, capitelum, glaviza na ſtebru
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gnezdo s, F
9,
cava, duplu kir tyze
gnéṡda délajo;
chlorio, ſternád tyza:
chlorium, nîe
gnéṡdu;
chromis, ena riba, katera v'vodi
gnéṡdu ima;
consternere cubilia gallinarum, kokuſham
gnéṡda délati;
internidificare, poleg gnéṡditi,
gnéṡdu delati;
loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu
gnéṡda délajo;
nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze
gnéṡda délajo;
nidulari, ſe gnéṡditi, ali
v'gnéṡdi mlade lezhi;
nidus, -di, tyzhje
gnéṡdu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gnilost ž, F
9,
apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó
gnylóſt vun ſpravi;
gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek
gnyloſti;
marcor, -oris, gnyloſt;
putredo, gnyloſt, ſtrohniloſt;
rancor, -oris, ſerd, jeṡa, pleiſnivina,
gnyloſt, ſmerdizhina;
sideratio, tudi kadar ṡkusi
gnyloſt je vṡhè en vud mertou;
sphacelus, kadar ṡkuṡi
gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid;
tabes, -bis, gnyloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui;
tabitudo, gnyloſt, pogublenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gniti nedov., F
7,
extabere, ṡnotrai
gnyti;
exulceratio pulmonum, kadar pluzhe
gnyejo;
fracere, fracescere, gnyti;
marcere, marcescere, gnyti, ſegniti, uveniti;
poma fugatia, jabulka, katera hitru
gnyejo;
putrefacere, putrefieri, gnyti, ſegnyti, ſtrohniti;
putrescere, gnylu perhajati, ali
gnyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gnojiti se nedov., reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od nohty lozhi, ali
je [ſe] sa nohtam
gnoji, de prozh grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gol prid., F
12,
depilis, depilatus, -a, -um, gol, preṡ dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt;
glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek;
glabretum, -ti, golu, nerodovitu, ali ſuhu meiſtu;
implumes puli, gola piṡzheta;
implumis, gol, preṡ perja;
lenis, -ne, gladik, kroták,
goll;
nudus, -a, -um, nág,
gol;
praecalvus, -a, -um, naprei
gol, ſylnu
gol;
recalvaster, -tri, napreipleiſhaſt, ali
gol;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize
gole, kakòr je eniga glava
gola pres laſſy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
goniti se1 nedov., F
4,
admiſsura, -ae, perpuszhanîe, ali jésdenîe te ṡhivine kadar
ſe goni;
canis catulit, pſiza
ſe goni;
catulio, -ire, ſe goniti, ṡheléti breja biti;
equire, kobilina ṡhela po paſtuhi,
ſe goniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
goreti nedov., F
12,
ardere, goreti;
gory, ardet, alias gori,
sursum;
as bestinum, ena ſorta lanú, kateri ne more
goréti;
exaestuare ira, od ſerda ſe vuṡhgati, ali
goréti;
febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik
gory, inu s'vunai je marṡal;
flagrare, goréti;
fugam ardet abire, vus
gory kakú bi béṡhal;
inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu
goréti;
myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu
gory;
potenter ardet, mozhnu
gory;
sethim, vel setim, ta neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe
goréti. Exod:25.v.5;
uri, goreiti;
prim. goreč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gori prisl., F
186, I.
altius, viſhe
gori, glaſnéſhe;
ascende calve, poidi
gori pleiſhiviz. 4.Reg:2.v.23;
succuſsio, gori ſtrèſſanîe;
super, zhes, na, per, daile,
gori, verhu, oṡgorai;
superius, oṡgorai, tam
gori, ſhe viſhe ṡgorai; gory,
ardet, aliàs gori, sursum;
sursum, gori, k'viṡhku;
suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe;
suspicere, gori gledati,
gori pogledati; II.
abdicare ſe magistratu, ſvojo ſluṡhbó
gori ṡdati;
adnutrire, perrediti, ẛréditi,
gori ṡrediti;
adoptio, adoptatio, isvolenîe,
gori vsètje na meiſti deteta;
adoptatitius, ṡa ſyna
gori vṡèt;
arrectus, -a, -um, gori vsdignîen na kviṡku;
ascensio, ascensus, gori hojenîe;
bullit mare, murje kipy,
gori ṡhene;
crescere, raſti,
gori jemati;
eos, eois, ẛarja, kadar ſonze
gori grè, ẛora;
expirare, vmreiti, dúh
gori dati;
exurgere, gori vſtati;
pergere, naprei poiti, ali vleizhi,
v:g: je
gori vleikel v'Betlehem;
perscriptio, gori popiſſovanîe;
proficere, tekniti, tek iméti, naprei iti,
gori vṡèti,
gori jemati,
gori pomagati;
resurectio, gori vſtanîe;
resurgere, gori vſtati, ṡupèt
gori vſtati;
scandere, laṡiti,
gori leiſti,
gori poiti;
urbem ponere, enu méſtu
gori ṡydati, ali zimprati;
prim. gor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gorivzet del., F
3,
aſsumptus, gorivṡèt;
axioma, poglaviti navúk, enu gmain, inu vekſhi deil
gorivẛètu govorjenîe, ali gviſhnu rezhenîe;
conventus, -a, -um, gorivṡèt, v'druṡhen, ali obyṡkán, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe;
prim. gor, gori
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gospoda ž, F
3,
athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe
goſpodi pod brado ſtavi kadar pyejo;
culcitra subalaris, pulſtri, ali ſuknu na uknih ẛa
Goſpodó;
orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa, na taiſtim ſo
goſpoda nyh ſtole iméli k'ſidenîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gosto sam., magma, -tis, tú
goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine;
prim. po gostem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
goščava ž, F
8,
condensio, goṡzhava;
craſsamen, -nis, goṡzhava teh droṡhy;
densitas, goṡzhava;
fructicatio, ṡraſtenîe ene
goṡzhave;
nemorosus locus, meiſtu v'borṡhti, kir je
goszhava;
saltus, -ti, en gósd, ali en velik bórṡht, s'veliko
goṡzhavo, ena goſta hoſta;
spiſsitudo, goṡzhava;
stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta
goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
govoriti nedov., F
101,
affari, govoriti;
attice loqui, dobru
govoriti;
barbarè loqui, gardú
govoriti;
blatire, berbrati, neumnu
govoriti;
detractare, hudú zheṡ eniga
govoriti;
dictare, naprei
govoriti, kir eden popiſhuje;
falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh
govori;
fandus, kar je vrédnu de
ſe govory;
fari, govoriti;
figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti
govoriti;
genuino rodere, gardú od eniga
govoriti, fershmagovati;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú
ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita;
loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu
govoriti;
mutus, -a, -um, mutaſt, kateri ne more
govoriti;
obtrectare, eniga ferrahtati, hudú
govoriti, opravlati;
recitator, -oris, kateri glaſnu
govory, ali bere;
traulus, -li, kateri teṡhku
govory;
veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu
ſe riſniza
govory;
prim. govarjoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
grinta ž, F
9,
alopaecia, grinta, hraſtova glava, de laſſi doli gredó;
cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oṡdravi, kakòr hude
grinte, rák,
etc:;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe
grinte, ali hraſte;
porrigo, -inis, grinta, ali parhlai na glavi, perhuti;
psora, -ae, ſerbezha
grinta, ali hraſta s'luṡzhinami, hude
grinte;
scabies, -biei, garja, perhlai,
grinta;
senecio, -onis, kriṡhni korèn,
grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy, kadar
grinte ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
griža ž, F
2,
dysenteria, griṡha;
lienteria, tákaſna
griṡha, ali tá beila, dertje, driſt, kadar tá nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
grlo s, F
42,
carodites, gerla ṡhyle;
choerades, kroffi na
garli;
collum, vrát,
gerlu;
epiglottis, -dis, ta jeṡizhik
v'gerli;
faux, fauces, golt,
gerlu, gobez, goltanez;
inflamatio tonsillarum, otúk na ſtranah
garla;
monile, -lis, rinke, ali zir na
garli, ṡlata ketina;
orthopnoea, boléṡan teṡhkiga dihanîa, s'iṡtegnîem
gerlom, de
garlu ravnu k'viṡhku darṡhy;
stomaticus, -a, -um, kateri ima
v'garli eno bolezhino;
tetanus, kateri ne more vratú, ali
garla obrazhati;
tonsillarum inflamatio, kadar je s'notrai
garlu oteklu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
grobo sam., stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú
grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gubno s, F
3,
area, tudi ena ſuha deṡhela,
gubnu;
pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe, kadar ſe enu
gubnu nareja;
trituratorium, -rÿ, ṡkladên: pod, kir ſe mlati,
gubnu;
prim. jugno
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
igrati nedov., F
20,
agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom
ygrá, inu ſe po desheli klati;
alludo, -ere, norzhuvati, ſe ſhaliti,
ygrati;
chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami
ygrá;
choragium, en proſtor ẛa gledati, kir
ſe ygrá;
choragus, tá kateri
ygrá, ali naprei pleſhe;
citharaedus, kir na ſtrune
ygra, tudi godiz;
colluere, ygrati, norzhuvati, ſe polyvati;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali
ygrati;
cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali
ygrá;
diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas, kadar ſe en zhas jenîa, inu ſe ṡupèt
ygrá;
fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri inſtrument
ygrati;
ludo, -re, ygrati;
lusitare, li eno ygró
ygrati;
lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi
ygra;
organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali
ygrajo;
par impar ludere, ygrati, glih ali neglih? glih ali ſodez?
pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam
ygrá;
psallocitharistae, kateri na ſtrune
ygrajo;
scenicus, -ci, kateri v'Comediah
ygrá;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo
ygrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
igravec m, F
5,
ludio, -onis, ludius, -ÿ, kaukler,
ygravez;
lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi ygrá;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty
ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati;
tragicus, -a, -um, kar ṡluṡhi k'eni takovi ygri, en
ygraviz take ygrè;
tragoedus, -di, takeſhne ygrè
ygraviz, katera ima veſſel ṡazhetik, inu ṡhalostni konez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
instrument m, F
4,
crusma, en ſtar nékadanî
inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe;
decachordum, en
inſtrument na deſſet ſtrún;
fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri
inſtrument ygrati;
psalterium, -rÿ, ſléherni
inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe,
etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
iskra ž, F
4,
scintilla, -ae, ena
yṡkra;
scintillare, ſe laṡkatati,
yṡkre kreſſati;
scintillatio, ſem ter tám
yṡker ṡkakanîe;
strictura, -ae, te
yṡkre, katere od reṡbeileniga ṡheléṡa ferkajo, kadar ſe ková
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
išterleh m, F
7,
menianum, -ni, tudi en kaminat
Iſterleh;
pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en
iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja;
pavimentum lateritium, is zegla
yṡterleh;
pavimentum lythoſtratum, kamenati
yṡterleh;
pavimentum subdiale, yṡterleh pod frai nebom;
pavimentum tesselatum, s'ṡhtirivoglatimi kameni naſajen
yṡhterleh;
pavimentum vermiculatum, yṡterleh od vſtavleniga délla;
prim. esterleh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
iti nedov., F
85,
caseale, -lis, tudi ſerivnik, kir
ſe gre h'potrebi, aiṡhilz;
conternans, tú kar v'tretje leitu
grè;
egreſsus, -s, -um, kateri
je vunkai
ſhel;
enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhéva vun
gredó;
grandinat, tozha
grè;
hac transivit, je ſhel tukai mimú;
maniacus, -a, -um, kateri ob pamet
grè;
ningit, ſneṡhy, ſnéh
grè;
pertransiri, ṡkuṡi
jiti, ṡkuṡi preiti;
pluit, deṡh
grè, deṡhy;
postcoenium, tu povezherji pytjè, kadar
ſe grè ſpati;
radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja
je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge;
redundare, zhes
jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes
jiti, napolniti;
tua interest, tebe ṡadene, tebe an
grè, tebi je pridnu;
vadens, kateri
grè;
vadere, iti, poiti;
prim. aniti, gredeoč, gredoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
iziti dov., F
3,
oriri, iṡyti, is hajati, ſe uṡdigniti, ſem gori priti;
procedentia alvi, kadar tú veliku zhrévu, ali danka zhlovéku vun
iṡyde;
prodire, vunkai ſtopiti, inu ſe puſtiti viditi, vun
iṡyti, is hajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
izvoliti dov., F
11,
adoptare, isvoliti, gori ẛa ſyna vsèti;
cooptare, k'nîemu
iṡvoliti, gori vṡèti, eniga ſhe k'ſebi
iṡvoliti;
deligere, iṡvoliti, iṡbrati, odlozhiti;
democratia, -ae, goſpodovanîe, ali oblaſtovanîe tega gmain folka, kateri ſi v'mei ſabo eniga glavarja
iṡvolio;
destinare, naméniti,
iṡvoliti, odlozhiti, ṡaſhaffati;
diligere, lubiti,
iṡvoliti, ẛa lubu iméti;
eligere, iṡvoliti;
interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga
iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik;
subrogare, na meiſti eniga druṡiga
iṡvoliti, ali poſtaviti;
urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh
iṡvoliti, ali reṡlozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jasnost ž, sublucanum tempus, tá zhaṡ v'jutru s'gudai, kadar ṡarja gori grè, ṡorna
jaſnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jenjati se dov., diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas, kadar
ſe en zhas
jenîa, inu ſe ṡupèt ygrá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jez m, F
2,
cataracta, tudi en
jeiṡ s'vodo;
superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda zheṡ veyer, ali zheṡ
jeiṡ grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jezdenje s, admiſsura, -ae, perpuszhanîe, ali
jésdenîe te ṡhivine kadar ſe goni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jeziček m, F
10,
angina, jesizhik v vſtih, kuſherji, gerla otúk, ali boléṡen;
epigraſsis, sive epiglottis, -dis, tá
jesizhik v'gerli;
examen, jeṡizhek na vagi;
glotis, -dis, jeṡizhik v'uſtih;
inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu
jeṡizhik doli pade, ṡashganie, vuṡhganîe, vrozhina;
lingula, -ae, jeṡizhik, zhepek;
momentum staterae, jeṡizhik per vagi. Isa:40. ali narmanſhe vage nagnenîe;
ophiogloſson, kazhji
jeṡizhek, ṡeliṡzhe;
ula, -ae, jeṡizhik;
uva, uvae, groṡd, groṡdje,
jeṡizhik, ena gruzha zhibèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
junak m, F
11,
athleta, fehtar, ſhtritar,
junák;
athlotheta, -ae, darovnyk teh
junakou;
cohors, mnoṡhiza, kardelu
junakou;
coliphium, en kruh ẛa
junake;
heros, -ois, en vites,
junák, kateri je vezh kakòr en drugi zhlovik;
legio, -onis, voiṡka ṡgúl
junakou h'ṡhtritanîu;
miles triarius, ſtari
junàk;
naumacharius, -rÿ, morski, ali na murju
junák, ali viteṡ;
palaestra, -ae, dvéh
junakou ṡkuſhanîe, ali metanîe;
pugil, -lis, junák, fehtar;
reunctores, ty
junaki, kadar ſo ſe sa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
junaštvo s, F
12,
athlotheta, -ae, darovnyk teh junakou, kateri eno ſhenkengo poſtavi ẛa fehtanîe, ali
junaſtvu;
audacia, ferbeṡhnoſt, ferbeṡhlivoſt, ſerzhnúſt,
junaſtvu;
colluctari, s'enim ſe metati, tezhi, ſe ẛa
junaſhtvu ṡkuſhati;
deluctari, s'enim ſe metati, ſtritati, ẛa
junashtvu ṡkuſhati;
militaris animi magnitudo, junaṡhtvu;
palaestricè, po fehtarṡku, ṡa
junaṡhtvu;
palaestricus, -ci, tá kateri ſe s'enim mèzhe, ali ṡkuſha ṡa
junaṡhtvu;
provocare, draſtiti, na
junaṡhtvu eniga klizati, vun vabiti;
pugilatus, -us, fehtanîe, sa
junaṡhtvu ṡkuſhanîe;
reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa
junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali;
strenuitas, junaṡhtvu, ſtanovitnoſt;
vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſti, kateri s'ſvoim
junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride;
prim. junačtvo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kablica ž, urna, -ae, védru,
kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kačica ž, F
2,
angviculus, ena
kazhiza;
dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kadaj vez., F
2,
pausarius, -rÿ, tá, kateri merka,
kadai ſe ima poſtati;
quando, kadai, kadar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kadar prisl., quum, potle,
kadar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kadar vez., confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht
kadar kiſſa;
cum, kadar;
diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai;
eos, eois, ẛarja,
kadar ſonze gori grè, ẛora;
exactus, -us, predajanîe,
kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede;
exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyejo;
odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan,
kadar eniga sobè bolè;
opperiri, zhakati,
kadar ſe kai enimu poſſodi;
psecas, -dis, tih deṡh,
kadar po malim parſhy;
quando, kadai,
kadar;
strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa,
kadar ſe pili;
transfumare, prekaditi,
kadar dim ṡkuṡi grè;
prim. kader
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kamenec m, F
11,
albicalculi, beili maihini
kaminzi;
calculus, en
kamenez, huda bolezhina v'mihurju;
gemmula, en maihin ṡhlatni
kameniz;
lapillus, -li, en
kameniz;
lithostratos, Eſterleh s'mnogiterimi
kaminzi flaiṡhtran. Joa:9;
saxulum, -li, en takeſhen
kameniz;
scroposus, -a, -um, polhin
kamenzou;
scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en
kaminiz, kadar enimu v'zhrevle pade, kadar raiṡha;
signinus, -a, -um, flaiṡhtran s'maihinimi
kamenzi, ali s'ſhibrami;
umbilici, ty mali okrogli gladki
kamenzi;
urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe
kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kazati se nedov., F
2,
gelasinus, -ni, ti prédni ſobe, kateri v'ſméhi
ſe kaṡheo;
vagina, tá koṡhiza okuli klaſja kadar vunkai
ſe kaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kij m, F
5,
fistuca, -ae, en bat, ali
kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo;
malleare, s'kyam ṡabiati;
malleator, -ris, kateri s'batom, s'batom, s'kladivam, ali
s'kyam ṡabya;
malleus, -ÿ, bat, kladivu,
ky;
pavicula, -ae, en
kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubno nareja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kila ž, F
2,
hernia, -ae, kila, predertje;
ramex, -cis, idem ac hernia, et ruptura, kila: kadar je eden kilou, ali je pozhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kilav prid., F
4,
herniacus, kilou, predert;
ramex, -cis, kadar je eden
kilou, ali je pozhen;
ramicosus, -a, -um, pozhen,
kilou;
ruptus, -a, -um, reṡbyen,
kilou, predert, opozhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kipeti nedov., F
9,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti,
kipeiti;
bullire, vréti,
kipeti;
bullit mare, murje
kipy, gori ṡhene;
ebullire, vréti, ṡavréti,
kipéti;
effervere, kipéti, ṡavréti de vun
kipy;
scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku
kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti
kipy;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu
kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kisati nedov., F
2,
confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar
kiſſa;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri
kiſſa, inu kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
klasje s, F
7,
arista, -ae, rèſſe na ṡhitnim
klaſju;
arista jejuna, praẛnu
klaſje;
merges, -tis, ena pèſt
klaſjà, ſnop, ali kopizh;
spicatus, -a, -um, ṡhitu
v'klaſſji;
spiceus, -a, -um, is
klaſja ſturjen;
spicilegium, klaſja poberanîe;
vagina, tá koṡhiza okuli
klaſja kadar vunkai ſe kaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kobilica2 ž, F
6,
attelabus, ena v'travi
kobiliza, maizekina
kobiliza pres peruti;
bruchus, ena maihina mlada
kobiliza, katera ſhe peruti néma ... kadar je vẛhè popolnoma k'léttanîu, ſe imenuje locuſta
kobiliza;
cicada, -ae, ṡhkergád, kakòr ena
kobiliza, na drevju poje v'rozhini;
locusta, -ae, kobiliza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
komedija ž, F
12,
choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa
Comedie; Comedia, tragoedia;
comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro, ali
comedio nareja;
fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali
Comedie;
orchestra, -ae, en muſt, ali gank ſerd plaza k'gledanîu teh
comedÿ, inu ygranîa;
persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni
Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème;
scena, -ae, en perkriti voder ṡa
Comedie;
scenicus, -ci, kateri
v'Comediah ygrá;
scenicus, -a, -um, kar h'tem
Comediam nuza;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali
Comedie, kadar imajo ygrati;
theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa
Comedie;
tragoedia, ena
Comedia, ali ozhitna ygra, katera ima veſſel ṡazhetik, ali en ṡhaloſtni konez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kovati nedov., F
8,
bractearius, bracteator, tá kateri plehe
ková;
cudere, kovati;
faber bractearius, kateri ṡlatú
ková;
faber monetarius, kateri danarje
ková;
fabricare, zimprati, ṡydati,
kovati;
marculus, -li, enu kladivu, s'katerim kuffer
kovajo;
monetarÿ, kateri danarje
kovajo;
strictura, -ae, te yṡkre, katere od reṡbeilenega ṡheléṡa ferkajo, kadar
ſe ková
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kožica ž, F
18,
albegnina, mréna na ozheſſi, ta
koṡhiza, katera ṡadershuje tá pogled;
aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh leder, mehka
koṡhiza;
ciccum, ena tenka
koṡhiza v'margaranah v'mei ẛarnîam;
cuticula, koṡhiza;
diaphonia, reṡhtimnoſt, tá
koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi;
duracinus, -a, -um, ſléherni ſad, kateri ima terdo
koṡhizo;
lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta
koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha;
menix, koṡhiza nar blishnîa moṡhjani;
nuclei toga, koshiza na jederzi, ali ṡernzi;
pellicula, -lae, koṡhiza, mréniza;
pelliculare, s'eno
koṡhizo prevleizhi;
pistacium, -cÿ, en ſad kakòr léſhniki s'ṡeleno
koṡhizo;
praeputium, -tÿ, ta preidnîa
koṡhiza na moṡhkim meſſei;
rhagoides, koṡhiza ozheſſa okuli ṡarkla;
suffrago, -nis, tá ṡadnîa
koṡhiza na gleiṡhnih;
suffusio, -onis, ena mreina, ali
koṡhiza;
thali, -orum, te
koshize okuli zhebula;
vagina, tá
koṡhiza okuli klaſja kadar vunkai ſe kaṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
krajda ž, F
8,
bitumen, -nis, pilpoh, en judovski lym, ali
kraida, kadar ſe vuṡhge, takú ne vgaſne;
chalcidica, ena ſuſebna ſorta
kraide;
creta, -ae, kraida;
marga, -ae, ena ſorta beile ṡemlè, kakòr
kraida, s'katero ty kmèti nyve gnojè;
pnignitis, zherna
kraida;
purpuriſsare, s'takeſhno
kraido farbati;
purpuriſsum, -si, vel purpuriſsus, -si, ena ſorta
kraide rumene, ali ardezhe, katero malarji nuzajo;
rubrica, -ae, ardezha
kraida, ṡa ṡnaminanîe s'ardezho farbo, ardezha ṡemla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kratek prid., F
39,
breviare, okratiti,
kratku ſturiti;
breviarium, kratki ẛapopadik;
brevis, kratek;
curtus, -a, -um, kratik, maihin;
improcerus, -a, -um, kratek, nedolg, niṡek;
jocularis, -re, poln ſhale, inu
kratkiga zhaſſa;
perbrevis, -ve, cilú
kratik;
periocha, -ae, enu
kratku ṡapopadenîe, ena
kratka ſuma ene rizhy;
visus brevis, kratki pogled
- krajši , decurtare, obkratiti, kraiſhe ſturiti
- najkrajši , F2, bruma, tá narkraiſhi dán, kadar ẛyma ṡazhne; solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
krivica ž, F
14,
cataplectatio, ferṡhmaiht,
kriviza teh beſſéd;
conventus, -a, -um, gorivṡèt, v'druṡhen, ali obyṡkán, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene
krivize obyṡzhe;
corruptus muneribus, precibus, omamlen, ṡkaṡhen, podboden, napelán,
h'krivizi podmiten;
culpa, -ae, pregréha, dolg, dolṡhenîe,
kriviza, urṡhoh;
derogare, eni poſtavi
krivizo ſturiti, ali kei komu drugimu odvṡèti;
eruscare, danarje
s'krivizo dobivati;
imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati,
krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti;
imputator, kateri eniga krivú ṡatoṡhi, ali
krivizo na eniga verṡhe;
inferre iniuriam, krivizo naloṡhiti, ſturiti;
injuria, nevola, nedleṡhnoſt, ſramota,
kriviza, ṡashmaganîe;
injustè, krivú, po
krivizi;
injustitia, nepraviza,
kriviza;
insons, -tis, pravizhen, pres
krivize, preṡ gréha, nedolṡhin;
noxa, -ae, kriviza, ṡhkoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kruliti nedov., F
3,
confremere, kruliti, en ſhrai ſturiti;
grunnire, kruliti, zviliti kakòr ena ſvinîa;
subo, -are, zviliti,
kruliti, ruzhati, kakòr ſvinîe kadar ſe bukajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
krumpast prid., F
17,
anguipes, krumpaſta noga kakòr kazha;
arcatus, kakòr en lok
krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen;
claudus, hrom, ſhantou, krulou, ſhepaſt,
krumpaſt, ẛbèdren;
distortus, -a, -um, vkriven,
krumpaſt;
gelaisinus, -ni, tudi ena
krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya;
lituus, -tui, en ṡvyt, ali
krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai;
mancus, -a, -um, pres ene rokè,
krumpaſt, ṡhtamfaſt;
obliquare, krumpaſtu délati,
krumpaſtu ſturiti;
obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani,
krumpaſt;
obuncus, -a, -um, krevlaſt,
krumpaſt;
praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt,
krumpaſt, martran;
silo, -onis, vel silus, -li, krumpaſt nuṡ, gori ṡavihan, ploſhaſt;
tortilis, -le, krumpaſt, ṡavit;
tortuosus, -a, -um, krumpaſt, krevlaſt;
valgus, -a, -um, katerimu ſo s'vunai koſty na nogah
krumpaſte;
varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty
krumpaſte
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kuhati nedov., F
22,
authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more
kuhati, ali pezhi;
cervisarÿ, kateri vol
kuhajo;
coctilis, et coctile, kateru
ſe radu
kuha, ali
ſe ima
kuhati;
coquere, kuhati;
coquinari, coquere, kuhati;
coquitare, vſeṡkuṡi
kuhati;
discoquere, reṡkuhati,
kuhati;
incoquere, ṡakuhati, ali v'meis
kuhati;
lixa, -ae, kateri gmain ſoldatom
kuha inu pezhe na voiṡki;
lixare, variti, ſpariti,
kuhati, pariti, opariti;
mellarius, -rÿ, kateri medizo
kuha, ali déla;
orizam coquere, raiṡh
kuhati;
patenarius, -a, -um, kateri v'eni takeſhni ponvi
kuha;
percoquere, prekuhati, ſylnu mozhnu
kuhati, ali dokuhati;
praecoquere, poprei
kuhati, prekuhati;
recoquere, ṡupèt
kuhati, prekuhati, dvakrat
kuhati, v'drugu
kuhati;
rudicula, -ae, tú ṡhéleṡu ṡa ogîn popravlati, kadar
ſe kai
kuha;
sacchararius, kateri zukir
kuha, déla, ali pezhe;
spatha, -ae, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre
kuhajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kur m, F
2,
gallinarium, -rÿ, kurje peitje, kadar
kuri pojó;
ornithoboscium, kurnik, fulovṡh, kir ſe
kuri, ali tyze darṡhè, ali redè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kurji prid., F
8,
alsina, -ae, kurja zhéviza ẛa tyze;
asyla, -ae, kurja zheveza;
clavus, tudi
kurje okú;
corchorus, corchoron, kurja zheviza, ṡeliṡzhe;
gallinarium, -ry, kurje peitje, kadar kuri pojó;
marisca, -ae, tudi
kurje okú;
mastica, kurje okú;
uropigium, -gÿ, tá ṡhpizhaſti koniz herbtiṡza
[!], v katerim
[je] tú perje v'rèpi,
kurja rit, ali taiſta ṡhpiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
latinsko prisl., stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali tá goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po
latinṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
letanje s, F
3,
bruchus, ena maihina mlada kobiliza ... kadar je vẛhè popolnoma
k'letanîu, ſe imenuje locuſta, kobiliza;
inaugurare, ṡhegnati, perlaſtiti, poſvetiti, is tyzhiga
leitanîa prerokovati;
volatio, volatus, -tus, leitanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
letati nedov., F
10,
adagia sunt: kadar ẛhténge inu loutre imam, meni nei potréba
létati;
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; kadar pak ẛazhne
létati, ſe imenuje Athacus;
circumvolare, okuli
leitati, obletéti;
epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi
leita;
involucris, -re, neleiteozha tyza, katera ſhe ne more
leitati;
praevolare, naprei leteiti, naprei tiá leteiti, ali
leitati;
supervolare, oṡgorai
leitati;
supervolitare, vſeṡkuṡi oṡgorai
leitati;
volare, letéti,
leitati;
volucris, -is, ṡhivál s'peruti, katera more
leitati: tyza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
lev1 m, F
8,
alcaba, en
Lev;
ariel, en Boſhji
Leu;
bucculentus, kir ima velika uſta, velik gobez, kakòr
lev;
irrugire, ṡatuliti, ṡaruliti, kakòr en
lev;
leo, lev;
leoninus, -a, -um, od eniga
léva;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en
lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá
Lev poshre, taku ṡdaici zerkne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ležeč del., F
13,
delitens, ṡkriven, na ṡkrivnim
leṡhezhi;
epirus, ne
leṡhezha ṡemla na murju, ali vodi;
immobilia bona, obſtojezhe blagú,
leṡhezhe blagú;
incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu
lèṡhezhi;
jacens, leṡhezhi;
mediterraneus, -a, -um, ſerd
[!] ṡemle, delezh od morja
leṡhezh;
occidentalis, pruti ſonzhnimu ṡahodu
leṡhezhi;
perappositus, -a, -um, ṡalu
leṡhèzh, perſtavin, perſtavlen;
peroportunus, -a, -um, cilú dobru perloṡhiu, inu
leṡhèzhi;
plurimum refert, na tem je doſti
leṡhezhe;
reclivis, -ve, leṡhezhi, v'ṡnák
leṡhezhi;
resupinus, -a, -um, vṡnák
leṡhezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
likati nedov., F
3,
chartam levigare, papyr
likati;
titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar
ſe lika, inu gladi, máh od ſukna;
trulliſsare, s'kèlo fraihati, ali
likati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
locusta –,
bruchus, ena maihina mlada kobiliza ... kadar je vẛhè popolnoma k'letanîu, ſe imenuje
locuſta, kobiliza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ločiti se dov., reduvia, ṡanuhtniza, kadar
ſe koṡha od nohty
lozhi, ali je ṡa nohtam gnoji, de prozh grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
lojtra ž, F
6,
adagia sunt: kadar ẛhténge inu
loutre imam, meni nei potréba létati;
climacter, -ris, klin
v'loutrah;
climax, loutre;
gemoniae, loltre, ṡlaſti ṡa te malefic perſone;
scala, -ae, luitre, vel lultre
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
luna ž, F
12,
eclipsis, ſonzhnu, ali
lune merknenîe;
interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe
luna ponovy, ali mlady;
intermenstruus, -a, -um, kadar je pomrak, nova
luna, kadar
luna k'ſonzi pride;
luna, -ae, Luna, méſſez;
lunae coitus, mlai, mlada
luna;
lunatus, -a, -um, obdélan kakòr ena poloviza
lune;
lunula, luniza, maizina
luna bliṡu mlaja;
nocticula, tudi tá od
lune ponozhna ſvitloba:
Luna;
nox illunis, núzh pres
lune, temma;
plenilunium, -ÿ, polna
luna, ali meſſiz, ṡzhyp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
luščiti nedov., poppysmus, -mi, tá glás, ali ſhúm, kadar
ſe s'rokami v'kupai
luṡzhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
lušt m, F
29,
capere voluptatem, lúſht iméti;
deliciae, -arum, luſhti;
frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi
luſhta;
genio indulgere, po ſvoim
luſhtu ṡhivéti;
luxuries, -ei, tudi ṡhivotni
luṡhti;
nemus, en luṡhten ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh
k'luṡhtu ṡrejen;
orexis, luṡht, ali apetyt k'jeidi, lazhnoſt;
propensior ad voluntates, narvezh nagnên
k'luṡhtom;
voluptas, lúṡht, ṡhela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
malo sam., F
13,
electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po
malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe;
eliquescere, po
malim reſtopiti;
illabere, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po
malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati;
illapsus, -us, notar padenîe, tú po
malim inu tihu notar vleiṡenîe;
minutatim, od koṡza do koṡza po
malim;
mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po
malim govoriti. Exod:21;
parvitas, tú
malu, ta maihina reizh;
paucis contentus, s'malim ṡa dobru imeti;
paulatim, po
malim, pozhaſſi;
permodicè, cilú
s'malim;
psecas, -dis, tih deṡh, kadar po
malim parſhy;
vinum fugiens, vinu na
malim na nogi;
prim. pomalem - manje , F11, altamen, ali vſai, vener, pak, niṡhter, manîe; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá manîe dvaiſſeti; minus, manîe; multo minus, doſti manîe; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu mile, 13000. ſhulinou; paulò minus, malu manîe; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je devèt inu trideſſeti; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti
- najmanje , minimum, cilú malu, narmanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
manjkati nedov., F
4,
deeſse, mankati, neſtajati;
medicamentum sarcoticum, [arznia] katera meſſú v'ranah rody, kadar ga
manka;
musicè, cilú popolnoma, kir nyzh ne
manka na kunṡhti tega peitjà;
parum obeſt, malu
manka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mati ž, F
22,
abavia, Babize
mati, prebabiza
[str. 236a ];
abávia, -ae, Babize
mati, prebabiza
[str. 10b ];
a matre pulli, mladizhi, katere
mati vodi, ali redy;
bimater, dvakrat
mati;
communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene
matere;
frater germanus, brat po ozhetu inu
materi;
frater uterinus, brat po
materi;
genitrix, Rodniza, porodniza,
mati;
hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu
mati néſta obá s'ene deṡhele;
mater, mati [str. 133a ];
mater, Mati [str. 236a ];
mater familias, goſpodinîa, hiſhna
mati;
matricida, -ae, kateri
mater vbye;
omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena
mati;
orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali
matere, pres troṡhta;
parens, ozha, ali
Mati;
paricida, -ae, vbyenyk ſvoiga ozheta, ali
matere, ali ſoſſéda;
paricidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali
matere;
patrinus, vel patrina, kateri, ali katera ſhe ima ſvoiga ozheta ṡhiviga, pres
matere;
socrus magna, taṡzhe
mati;
uterinus, -a, -um, od ene
matere, po poli brat, ali ſeſtra;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri
v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mazati se nedov., F
3,
caeroma, enu olie, s'katerim
ſe ty fehtarji
mashejo;
ceremona, enu olje, s'katerim
ſe fehtarji
maṡhejo;
reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo
ſe nékadai s'oliom
maṡali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
meniti nedov., F
25,
arbitrari, meiniti, ſhazati;
atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik,
meini de nei Bogá;
autumare, ſhazati,
meiniti, ali preṡhtimati;
censere, doṡdévati,
meiniti;
cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie,
meini, de jo oben nevidi;
conjicere, ſe ſumniti,
méniti, domiſliti, vrézhi;
imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti,
meiniti;
imusculus, ena tyza, eni
meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin;
intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti,
meiniti, naprezhi;
legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni
meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden
meini, de je en volk;
magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni
meinijo, de je ena ſorta angelike;
melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy,
meini, de ſo nîe;
melandryum, eni
meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh;
opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti;
orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou
meini, je ene prave miſli;
putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti;
reor, reris, ratus, reri, meiniti;
reri, meiniti;
silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliszha, eni
meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica;
supponere, podſtaviti,
meiniti, podvrézhi;
supposui, ſin
[!] meinil;
suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga,
meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti;
taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni
meinio, de je divja buzha, ali pluzh;
teucrium, ernprais ṡeliṡzhe, eni
meinio, de je Vergis main nit;
prim. menioč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
meriti nedov., F
14,
admetiri, domèriti, premèriti, odmèriti,
mèriti;
amuſsis, ṡhnora, s'katero
ſe kai
mèri, ali dily;
bolis, -dis, ẛhnora s'katero
ſe voda
mèri;
decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga, s'katero
ſe nyve, ali grunti
mèrio;
decempedator, tá kateri s'eno tako palizo
mèri;
demetitus, tá kateri je ẛmerjen, ali kateri je
mèril;
geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele
mèri;
hostorium, -rÿ, tá leiṡ s'katerim ſe ṡhitu ſhtriha kadar
ſe mèri, ṡhtrikovnik;
librator, -ris, en moiſter, kateri ſhtrene déla inu
mèri;
metiri, mèriti, premèriti;
modificari, mèriti;
modulari, peiti: tudi premèriti, odmèriti,
mèriti;
remetiri, drugúzh
mèriti, ali premèriti, v'drugu reṡmèriti;
rhombus, -bi, tudi enu orodje te kunṡhti ṡa ṡemlo
mèriti, v'tem furmi eniga remelna, enaku ſhirokiga inu debeliga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
metati2 nedov., F
13,
asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun
metati;
ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun
metati;
ejectitius, -a, -um, kateri vun
mezhe, ali kar ſe ima vunkai vreizhi;
empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun
mèzhe;
excreabilis, tú kar ſe lahku vun
mezhe, iṡpluje;
excreare, neſnago iṡpluvati, gerdu vun is ſebe
metati;
haemoptisis. blut speyen. kry pluvati, vun
metati;
revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali
metati;
screare, hripati, vunkai
metati od boléṡni;
screatus, -a, -um, kateri vſeṡkuṡi kaſhla, inu vun
mèzhe;
urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero
ſe kamenzi
mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti;
vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun
metati;
vomitare, vſeṡkuṡi
metati, ali bluvati, inu zhes dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mir m, F
23,
caduceator, en ſel, kateri ẛa
myr proſſi, ali gliha, reṡlozhnik;
caduceus, -ei, ena beila palizhiza, katero ty ſly noſſio, kadar hozheio
myr ſturiti;
caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo ẛa volo
mirú noſſi;
conciliare pacem, myr ſturiti;
conticinium, molzhanîe, nozhni
myr perviga ſná;
dextras accipere, myr ſturiti. 1.Mach:13;
firmator pacis, kateri ſtanovitnu
myr poterdi;
infida pax, neobſtojezhi
myr, ne ṡavupliu
myr;
inquietare, boleſtrati, boleſtrovati,
myrú ne dati, ṡabavlati;
inquietus, -a, -um, nepokoin, ſerborit, kateri néma
myrú;
pacator, -oris, myrnik, kateri
myr déla;
pacem inire, ſe pomyriti,
myr ſturiti;
pacifer, -a, -um, kar
myr parneſſe;
pacifica, offri ṡa
myr;
pacificator, -ris, ſpravlaviz, kateri v'mei nékaterimi
myr déla, ali ſtury;
pacificatorius legatus, en ſel, kateri
myr yṡzhe, inu pegeruje;
pax, -cis, myr;
pax explorata, en gviſhen, inu ṡaṡhihran
myr;
sectari pacem, myr lubiti;
tranquilitas, tihoſt, tihota,
myr, mehkota, cilú tihu;
vexare, kumrati, fopati, britkúſt sadéti, ſpodélati, poſſati,
myru nedati;
vexator, kateri
myrú ne da, poſſa, inu kumrá;
prim. z'mirom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mladiti se nedov., interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar
ſe luna ponovy, ali
mlady
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mlaj m, F
6,
coniunctio lunae, mlai;
interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe luna ponovy, ali mlady;
lunae coitus, mlai, mlada luna;
lunula, luniza, maizina luna bliṡu
mlaja;
neomenia, mlai, mlád méſſiz;
novilunium, mlai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mokrota ž, F
11,
apostema, en prehudi s'notarſhnî tur, bolezhina, oſla, v'kupai ẛbranîe te
mokrote v'ẛhivoti;
deliquiae, vodenine,
mokrote;
humidum radicale, ta narejena
mokrota;
humor, mokrota;
liquor, -ris, en ṡhoft, ali ṡhonft,
mokrota, ena prelyvna reizh;
mador, -oris, mokrúſt,
mokrota, faihtikoſt;
marasmus, ſuhota ali ſuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena
mokrota vſahne;
retorridè, reſuſhenu pres vſe
mokrote;
succus, -ci, mokrota, ſozhnúſt, ſokryviza, muṡga;
suffusio, prelyvanîe, ali dolyvanîe, tudi ſolṡnoſt,
mokrota, mreina zheṡ okú;
uligo, -nis, ṡemlè prava
mokrota
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
moliti nedov., F
8,
ab re orare, ſabſtojn proſſiti, ẛavman
moliti;
adorare, moliti, zhaſtiti, ſe perklanîati;
hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu
moli;
intentus orationi, li ṡkuṡi
moli;
Mars, en pild, kateriga
ſo ty Aidje
molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali;
obsecrare, moliti, ſerzhnu inu ṡhelnu proſſiti;
orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali
ſe more
moliti;
orare, moliti, proſſiti;
oratum, -ti, tú sa kar
ſe moli;
preces destituere, nehati
moliti;
prim. moljen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
molitov ž, F
9,
breviarium, duhovske buque ẛa
molitou;
canonicae horae, Cerquene
molitve;
hians oratio, ṡyalaſta
molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu moli;
manuale, -lis, ene rozhne buque, ali buquize ṡa
molitou;
officium divinum, Boṡhya
molitou, ſlushba, opravilu;
oratio, molitou;
oratorium, kamerza
k'molitvi;
precatio, proſhnîa,
molitou;
pura oratio, zhiſta
molitou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mora ž, F
3,
ephialtes, kateriga
Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil;
incubus, kadar eniga
mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi;
lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè,
mora
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mornar m, F
3,
celeusma, vel celeuma, teh
mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu;
contus, -ti, ſhtanga, ena ſhtanga dolga teh
mornarjou, ṡa ṡnati, inu s'mèriti te vodè globokúſt;
nauclerus, -ri, mornár [poznejši pripis neznane roke]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mošt m, F
11,
brisa, -ae, en groſd, kateri je perpraulen ṡa
mosht tlazhetnîu;
circumcidaneum mustum, ſhe ſtlazhen
moſht;
confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr
moſht kadar kiſſa;
ebulitio musti, moſhta kiſſanîe;
musteus, -a, -um, ſladku kakòr
moṡht;
mustum, -ti, moṡht, vinṡki
moṡht;
mustum lixivium, moṡht, kateri ſe ṡhupa imenuje;
quasillus, -li, ena zaina, ṡkuṡi katero ſe
moṡht prezeja;
sapa, -ae, móṡht vkuhan do tretyga deilla;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mraz m, F
19,
â frigore se defendit, on ſe ẛupar
mraẛa brani;
algar, velik
mras, ali ẛhaloſt;
algeo, -ere, mras tarpéti, ali ẛhalovati, ẛmersovati;
algus, mras, antiperistasis, kadar
mraṡ vrozhino preṡhene, ali vrozhina
mraṡ;
dirigere, â dirigeo, ṡkrepeniti od
mraṡa;
durum frigus, hud, terd
mraṡ;
frigus, mraṡ, ṡima;
frigutire, od
mraṡa trepetati;
gelu, lèd,
mraṡ;
iners frigus, en otoṡhen
mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla;
obrigere, od
mraṡa vterpniti;
opacum frigus, mraṡ od ſénze;
perfrigere, premarṡniti, vṡebſti, ſylnu
mraṡ biti;
pernio, -onis, en mihúr na nogah od
mraṡa, ali en napok, napozhenîe, ali bolezhina na nogah, ali na petah od
mraṡa, ali ṡime;
rhagadez, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od
mraṡa;
rigescere, ṡmarṡniti, od
mraṡa okrepeniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mrtov prid., F
29,
abortire, en
mertou ſad roditi;
defunctus, tudi enu
mertvu truplu;
exangues animae, te
mertve duſhe;
jeva, ena svyr, katera v'ṡemlo rye, de
mertva trupla jei;
prasium, mertve koprive;
semianimus, -me, na polovizo
mertou;
sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud
mertou, en
mertvi glid;
ustor, kateri tá
mertva trupla ṡhge, ali pali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mrzel prid., F
17,
alsus, -a, -um, marsil;
aquilonius ventus, marẛel veiter;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár
merṡel, niti gorák;
defervere, omraṡiti,
merṡlu ſturiti, ohladiti;
febris epiala, kadar je enimu vrozhe, inu
marṡlu ṡkupai;
febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je
marṡal;
frigere, merṡlu biti;
frigescere, merslu, friſhnu perhajati, omerṡovati;
frigidus, -a, -um, merṡel;
gelidus, -a, -um, ledèn,
marṡel;
imber gelidus, merṡel deṡh;
inalgescere, ṡmarsniti,
marṡlu ratati;
incallidus, -a, -um, negorák,
merṡel;
ornithiae, od polnozhý vetrovi
marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó;
perfrigidus, -a, -um, ſylnu
marṡel;
praefrigidus, -a, -um, premarṡil, ſylnu
marṡil;
subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul
marṡil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nalič prisl., F
8,
affingere, ſe ẛmiſhlovati,
nalizh ſturiti, ẛupar ſturiti;
datâ operâ, nalaṡh,
nalizh;
de industria facere, nalizh ſturiti;
industrè, hitru, s'fliſſom,
nalizh;
nemus, en luṡhten, ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je
nalizh k luṡhtu ṡrejen;
spontè, ſam rad, s'dobro volo, pres veleinîa, ſam rad,
nalizh;
studiò, nalizh, klubu;
studiò se â labore subtrahere, ſe
nalizh pred déllom ṡkujati, inu ſe okuli ṡkitati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
napuhnjen del., F
10,
afflatus, napihnîen,
napuhnîen, podrashen;
bullatus, -a, -um, ſylnu
napuhnîen inu offerten;
elatus, -a, -um, poviſhan,
napuhnîen, offerten, prevṡeten;
pneumonia, vel peripnevmonia, otúk trébuha, kadar je
napuhnîen;
pneumoniacus, -a, -um, komu je trébuh
napuhnîen, ali otekel;
superbus, -a, -um, offerten, prevṡètin,
napuhnîen, oblèdin, ohol;
turgidulus, enu malu
napuhnên;
turgidus, -a, -um, napuhnîen;
varix, -cis, napuhnîena ṡhyla, karzhna ṡhyla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
narejati nedov., F
27,
capillare, laſſe
narejati;
insuasum, -si, ena farba ardezhkaſta inu dimnaſta, katero
ſo nékadai is dimnatiga kapanîa
narejali;
lectisterniator, kateri poſtile ſtelè, ali
nareja;
ornatrix, katera lipú
nareja;
papyrus, -ri, vel papyrum, -ri, je enu drevze v'Egypti, s'kateriga
ſe veliki platelzi
narejajo, de ſe na nîe piſhe;
pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar
ſe enu gubnu
nareja;
proplastice, -ces, ta kúnṡht furme
narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni;
psalmographus, kateri pſalme piſhe, ali
nareja;
tragematopola, kateri zukar
nareja;
umbrare, ſénzo
narejati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
narojen del., F
4,
genuinus, -a, -um, roják, tá pravi, po naturi
narojen;
humidum radicale, tá
narojena mokrota;
innatus, -a, -um, narojen, uraſten;
marasmum, ſuhota, ali ſuſha, kadar vṡhè vſá tá
narojena mokrota vſahne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
navaden prid., F
10,
cretio, -nis, tudi enu
navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte;
didragma, velá dvá
navadna danarja. Matth:17.v.24;
extraordinarius, -a, -um, ṡvunai navade, zhes
navadno viṡho, inu poſtavo;
falarica, -ae, ena ſorta eniga velikiga leſſá, nékadai na voiṡki
navadniga;
moralis, -le, navadnu, kar je po ṡhtimanîu teh ludy, kar k'navadam inu k'navukam ſliſhi;
paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei
navadnu ſliſhati;
solet, je
navadnu;
trivialis, -le, en gmain, ali
navadni poot;
usitatus, -a, -um, navaden, navajen;
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú
navadnu per eniga bogatiga pogrèbu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
negoden (ne goden) prid., F
4,
abortinus, -a, -um, negodn;
abórtus, -us, mertou,
negodni, ne ratani porod;
immaturus, -a, -um, neṡrél,
negoden, vel negodán;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi
ne godni porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nekadanji prid., F
16,
Ariopagus, en
nékadanî plaz v'tem méſti Ahene
[!];
arula, tudi ena ẛa ẛherjavizo
nekadanîa poſſoda;
choa, ena
nékadanîa gerzhka mera;
confarreatio, -onis, en
nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali;
convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po
nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti;
crusma, en ſtar
nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe;
haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per
nékadanîh offrih;
praeterito tempore, nékadai,
nékadanî zhas, poprei;
praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh
nekadanyh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do ſedemnaiſtiga leita;
philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty
nékadanî ludè piſſali;
priscus, -a, -um, ſtar, tega ſtariga zhaſſa,
nekadanî;
pristinus, -a, -um, tá pervi,
nékadanî;
stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty
nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli;
sumen, -nis, ſvinṡku ſalu, ali ena
nekadanîa ṡhpiṡha;
tempus praeteritum, nékadanî zhas
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nepoceran prid., F
2,
inconsumptus, -a, -um, nepozeran, nekonzhán, neponuzan;
lienteria, -ae, tákaſna griṡha, ali tá beila, dertje, driſt, kadar tá
nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
neuganiti se dov., scirrhus, en terd otúk, kateri
ſe neugane kadar ſe partiṡka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nevesta ž, F
12,
epithalamium, ozhetna péſſim ſturjena zhes poſtilo te
Navéſte;
flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo
nevéſte nékadai na glavi noſſile;
nova nupta, nevéſta;
nupta, -ae, Nevéſta;
nurus. Sohnsfrau. syna shena,
nevésta, synovla shena.
uxor filÿ;
nurus, -rus, ſyna ṡhena, ſynovla ṡhena,
nevéſta;
nympha, ena
nevéſta, dékliza, goſpodizhna;
paranymphus, Naveiſte tovariṡh;
pronuba, -ae, druṡhiza,
neveiſte tovarſhiza;
sponsa, -ae, nevéſta;
zelotes, -tis, kadar ṡhenin prevezh lubi
navéſto, ali
navéſta shenina. Exod:34.v.14
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
niti vez., F
19,
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel,
niti gorák;
dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti,
niti bolezhine;
innabilis, -le, kir ſe ne more
niti plavati,
niti voṡiti;
mediocris, -cre, ſrêdni,
niti prevelik,
niti premaihen;
Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli,
niti dolge laſſe redili;
nec, neque, ni,
niti;
necubi, niti, ky;
necunde, niti od kod;
neque, niti, tudi ne;
neuter, -ra, -rum, oben,
niti letá,
niti uni;
neutrò, neutrobi, niti na letó,
niti na uno ſtrán, nikamer, nigdèr;
prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu,
niti prekratku;
syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more
niti naprei,
niti naṡai;
unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata
niti ſeſtre
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
noč ž, F
21,
advesperare, advesperascere, ſe ẛazheti mrazhiti,
núzh perhajati;
advesperascit, ſe mrazhy, bo ẛkorai
núzh, ſe nozhy,
núzh perhaja;
aequinoctium, -tÿ, dán inu
núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen;
festum Pashatis, velika
núzh, vuṡam;
H. ... seruit etiam, ut nuzh, nox;
hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu
nuzh glyh;
insomnem ducere noctem, célo
nuzh ne ſpati;
nox, -tis, núzh;
nox illunis, núzh pres lune, temma;
pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika
núzh;
perdicium, -cÿ, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe:
núzh inu dán ṡeliṡzhe;
pernoctare, zhes
núzh na enim meiſti oſtati, prenozhiti;
pernox, -ctis, célo
núzh, zhes ceilo
núzh;
trinoctialis, -le, tréh
nozhy, kar try
nozhy dolgu tarpy;
trinoctium, -ÿ, try
nozhy po rèdu, try
nozhy ena ṡa drugo;
urceolaris herba, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe,
núzh inu dán;
prim. po noči
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
noht (nohat) m, F
10,
exungulare, nohty obréṡati, parkle iſtergati;
irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei
nohát obréṡan;
onyx, onychis, nohát na perſteh, na rokah, ali na nogah;
paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolézhina ṡa
nohtmy;
praesegmina ungvium, nohty odréṡky;
ptergium, -gÿ, nuht ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli
nohtou, da gnoi;
reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od
nohty lozhi, ali je ṡa
nohtam gnoji, de prozh grè;
ungvis, -is, nohát, parkel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obiskati dov., F
10,
conventus, -a, -um, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize
obyṡzhe;
convisere, eniga
obyṡkati, k'enimu pergledati;
disquirere, obyṡkati, s'fliſſom ſpraſhovati;
intervisitare, v'zhaſſi domá
obyṡkati;
invisere, obyṡkati;
requirere, tudi toṡhiti, ali
obyṡkati;
revisere, ṡupèt priti, ali poiti pogledati, ali
obyṡkati;
revisitare, ṡupèt
obyṡkati, obyṡkanîe verniti;
visere, obyṡkati;
visitare, obyṡkovati,
obyṡkati, obhoditi, obhajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
oblasten prid., F
4,
caduceius, -ei, ena beila palizhiza, katero ty ſly noſſio, kadar hozheio myr ſturiti, ena
oblaſtna paliza;
diploma, Papeshou
oblaſtni lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima;
sceptrum, -tri, oblaſtna, ali kraileva paliza;
servitialis, ſluṡhben,
v:g: ſluṡhbena, ali
oblaſtna ṡkerb
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obračati nedov., F
9,
avertere, oberniti, odverniti, prózh
obrazhati;
derivare, pelati, napelati, vodo drugam
obrazhati;
disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati, reṡglihati,
obrazhati;
gubernaculum, -li, Timón, kateri v'barkah od ṡadai viṡha, kreta, rovna, inu
obrazha tó barko;
tenatus, -us, kadar eden ne more garla
obrazhati;
tetanus, kateri ne more vratú, ali garla
obrazhati;
valgus, -a, -um, kateri krumpaſtu hodi, kateri ṡpréd s'nogami naroṡen hodi, ali kateri mèzho na nogah notar
obrazha;
versare, obrazhati;
vertere, obrazhati, obarniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obrezovati nedov., F
4,
averuncare, terte
obréẛovati;
palmes subsidiarius, ena mladiza, katera ſe puſty na terti, kadar
ſe obréṡuje;
vinitoria falx, noraṡ, vinik ṡa terte
obréṡovati;
vitis putator, vinṡke terte riṡazh, kateri terte
obreiṡuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
odahniti se dov., F
4,
interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de
ſe ima molzhati, inu
odahniti;
onocrotalus, -li, diṡhevnik, ali gugaviz: je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu
ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil;
pausare, poſtati, pozhivati,
ſe odahniti, poſtati, pojemati;
respirare, ſe odahniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
odleteti dov., F
4,
abvolare, odléteti;
evolare, ṡletéti,
odléteti;
provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra
odlety, se vidio glavize gole
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
odpihniti dov., F
2,
erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola,
ſe radu
odpihne;
scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar
ſe pavoliza
odpihne, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
odpinjati se nedov., diluculum, kadar
ſe v'jutru ẛarja
odpinia, cilú ẛgudai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
odpirati nedov., F
5,
anastomaticum, arznîa, katera
odpèra [str. 22a];
anastomaticum, arznia, katera odperuje, ali
odpèra [str. 134b];
ecligma, -tis, arznia, katera ſe pozhaſſi v'uſtih reſtopy, inu ṡluṡhi tem pluzham,
odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti;
medicamenta anostomatica, arznie, katere
odpirajo;
submotor, -oris, vratár, kateri na vratih varuje, ṡapèra, inu
odpèra, inu obeniga notar ne puſty
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
odslanje s, miſsio, -onis, poſlanîe,
odſlanîe, kadar ſe ṡholnerjam ſlavú dá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
odstopiti dov., F
19,
absístere, odſtopiti, nasai ſtopiti, ali odbéshati;
cedere, odſtopiti, ſe vganiti;
decedere, odtiti,
odſtopiti, ſe odmakniti;
declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti,
odſtopiti, ṡahajati;
degredi, odſtopiti;
desistere, odſtopiti, nehati, jenâti;
digredi, odſtopiti, ṡahajati, prózh poiti;
digreſsa est mulier â marito, ṡhena
je od ſvoiga moṡhá
odſtopila;
digreſsus est, je odſtopil, ali ẛaſhel;
discedere, odhajati, prózh poiti,
odſtopiti, odtiti;
divertere, -diverti, notar priti na erperge, is poota
odſtopiti;
elongare, delezh poſtaviti,
odſtopiti, ṡavleizhi;
excedere, preſtopiti,
odſtopiti;
excursus, -us, oteik, odteikovanîe, kadar eden
odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá;
recedere, odſtopiti, odſtopovati;
receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt, proſtor, kir ſe more odmakniti, ali
odſtopiti;
referre pedem, odſtopiti, ſe odmakniti;
secedere, prózh
odſtopiti, odbéṡhati, ſe odmakniti, vganiti ſe;
sectarius, -a, -um, en ſléherni, kateri od tega praviga kardela
odſtopi, en ṡmotnizhnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
odtek m, F
3,
excursus, -us, oteik, odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá;
liratim, po vodè napelanîu, po vodenih
odtékih;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku, raſte v'ſardinÿ deṡheli v'ſtudenṡkih
oteikih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
odtekovanje s, excursus, oteik,
odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
oh medm., F
4,
ehem, oh, oh, kai je tú! kadar ſe kai naglu ṡgody;
oh, aube, oh meni, jo meni,
oh Bogú ſe vſmili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
olje s, F
37,
amurea, grampa od
oliá;
balanatus, s'koſtanîavim
oliam pomaẛan;
carcinum oleum, oréhovu
volje;
infusorium, tá poſſoda, s'katero ſe kai naliva, ṡlaſti
olie v'lampo. Zach:4;
lignum imbibit oleum, ta leis popye tú
olje, ſe napoji;
oleum, olei, olie, ali
olye;
reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai
s'oliom maṡali;
stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje
volie;
vincalis, kamenṡku
oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
osad m, F
6,
acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó;
acorna, -ae, vel acarna, -ae, enu ẛheliszhe, kakòr
oſſád, ali cordabenedicta; cordabenedicta, ali
oſſád,
acorna;
dipsacum, -ci, te velike szetize
[!],
oſſád, ſhtiglizi radi na taiſti ſeidajo;
scolymos, ena ſorta
oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe pavoliza odpihne, laṡhki
oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
osel m, F
4,
hinnus, -ni, en maṡg, od
oſla inu kobile;
lalisio, -onis, en mlad hoſtni
oſſel;
onager, -gri, divji
oſſel;
onocrotalus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en
oſſel ṡatrobil;
rudo, rudere, trobiti kakòr en
oſſel, ſhrajati;
sagma, -tis, tá butora tega
oſla. Lev:15;
veterinus, -a, -um, tovorniṡhki koyn,
oſſel, Camela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
osem štev., F
14,
beſsalis, oſſem komulzeu dolgúſt;
didorus, -a, -um, dvei dlani, ali
oſſem perſtou dolg;
duella, oſſem ṡhkrupelnu;
octipes, s'oſmeimi nogami;
octo, oſſem;
octojuges, nyh
oſſem ene druṡhbè, ali tovaruṡhtva ṡkupai perſeṡhenih, inu ṡveṡanih;
octonarius, -a, -um, kar je od
oſſem;
octonis annis pariunt caprae, oſſem leit koṡè rodè;
octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena kozhia, ali ſtól, kateru nyh
oſſem noſſi;
octoplus, -a, -um, v'oſſem giby;
octuplicatus, -a, -um, oſſem deilu pogmèran, ali oſſemkrat vezh;
VIII. oſsem.
octo. 8;
usura beſsalis, kadar ſe da
8. od 100
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ostrost1 ž, F
8,
acies, -ei, ostrúst na ſheléṡi;
acrimonia, oſtrúſt, grenkúſt, kiſſiloſt;
austeritas, oiſtrúſt, neṡhalenîe;
dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha,
oſtrúſt zhovéṡke
[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vode v'zuranîu;
os gladÿ, oſtrúſt mezha;
rigor, -oris, oſtrúſt;
rigor justitiae, oſtrúſt te pravize;
severitas, oſtrúſt, nevſmilenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
otekel del., F
7,
pharasynanche, kadar je s'vunai garlu
otteklu;
pneumoniacus, -a, -um, komu je trébuh napuhnièn, ali
otekel;
polyintumescens locus, enu
otteklu meiſtu;
posus, -a, -um, kateri ima takú
otekel nus;
scirrhus, terda
otekla koṡha preṡ beteṡha;
tonsillarum inflamatio, kadar je s'notrai garlu
oteklu;
tumidus, -a, -um, otékel, ṡabuhliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
otok1 m, F
17,
agina, -ae[!], garla boléẛan,
otúk v'garli, ali v'goltu
[str. 19a ];
angina, jesizhik v'vſtih, kuſherji, gerla
otúk, ali boléẛen;
detumere, detumescere, ſplahniti od
otuka;
extuberatio, vun vdarjenîe,
otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun vdari;
extumescere, otezhi,
otúk iméti,
otúk ſe ſturiti;
inflamatio tonsillarum, otúk na ſtranah garla;
intumescere, ottezhi,
otúk iméti;
parotis, -dis, ena bula, ali
otúk ṡa uſheſmi, oteklúſt pod uſheſmi;
phlegmone, -nes, en vrozh tur, ali
otúk;
pneumonia, vel peripnevmonia, otúk trébuha, kadar je napuhnîen;
polypus, -pi, vel dis, tudi noſni
otúk, ali tur;
scirrhus, en terd
otúk, kateri ſe neugane kadar ſe partiṡka;
suppuratio, en gnoini
otúk;
suppuratorius, -a, -um, tú kar en
otúk, ali tur omeza;
tuber, -ris, garzha, mihúr,
otúk, oteklúſt, mauroh;
tumor, -ris, otúk, garzha, oteklúſt, ſpuh, ſpusha, spushenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
otreti dov., F
5,
abstérgere, obriſſati,
otréti;
extergere, ṡbriſſati,
ottréti, ozhiſtiti;
obterere, ṡtreiti,
otréti, obriſſati, odribati, ṡtlezhi;
praetergere, obriſſati,
otréti, en gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim: tudi tá pút kadar ſe eden poty;
tergere, obriſſati,
otréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
otrptneti dov., exanthena, kadar
je vṡhè tellu od ſtraha
oterptnélu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ozdraviti dov., F
17,
cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri
ſe teṡhku
oẛdravi;
consanare, consanescere, oṡdraviti;
convalere, convalescere, oṡdraviti, ſe gori ṡkoléhati, ṡupèt ṡdrav poſtati, ṡgajati ſe;
curare ab infirmitate, ṡvardevati,
oṡdraviti;
evalescere, oṡdraviti, ſe popravlati, raſti;
insanabilis, -le, neoṡdravlezhe, kar ſe ne more
oṡdraviti;
morbus curabilis, boléṡan, katera ſe more
oṡdraviti;
percurare, oṡdravlati, ali cilú
oṡdraviti, preṡkarbeiti, inu ṡdravu ſturiti;
persanare, cilú
oṡdraviti, ali ṡdravu ſturiti;
praesanascere, poprei
oṡdraviti, poprei ṡdrou ratati;
resanare, oṡdraviti, ṡupèt ṡzeiliti, ṡdrou poſtati;
revalescere, ṡupet
oṡdraviti, ṡdrou poſtati, ṡupèt ṡdrou poſtati, ſe gori ṡkoleihati;
salutaris, -re, ṡdravu, kar sdravje perneſſe, ali
oṡdravi;
sanare, oṡdraviti;
sanare contritos corde, te ṡtreniga ſarzá
oṡdraviti, obèṡati;
soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar
oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je
oṡdravil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ožeti dov., stymma, -tis, kadar
ſe kai
oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinsku;
prim. ozmen, ožmeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
padar m, F
7,
balneatores, padarji v'paiṡhtibah;
chirurgia, kunṡht teh
padarjou, ali Arzatov;
chirurgus, Padar, arzat, likár, kateri rane zeili;
scarificator, padar;
spatha, -ae, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali
Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo;
specium, -cÿ, tú ṡheléṡze, s'katerim ſe te rane globozhina yṡzhe, inu
Padarji s'nym v'rane ſegajo;
splenium, -nÿ, ... ena pauſhiza, ali v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati, ali
Padarji, kadar eniga ranîenega veṡhejo,
[nuzajo]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
padati nedov., F
15,
cadere, paſti,
padati;
cadunt folia, lyſtje lety,
pada;
casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim
padati;
collabascere, doli pozheniti,
padati, doli vhajati;
dropax, ṡhalba de laſſè
padajo;
illabare, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po malim v'kai
padati, ſe ſpuṡzhati;
ingruere, s'plaṡom
padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti;
irrorat, roſſa
pada, roſſy;
nutare, migati, majati,
padati, ſe ſpodpolṡovati, ſpotikati;
peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli
pada, ali od ṡhage, ſmety;
perlabi, ſe popolṡniti, pozhaſſi
padati;
poma caduca, jabulka, katera ſama doli
padajo;
rorat, roſſa
pada;
succumbere, ſe puſtiti premozhi, ali premagati, doli
padati;
titivillitium, -tÿ, tú kar od ſukna doli
pada, kadar ſe lika, inu gladi;
prim. padaječ, padejoč, padeoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pak vez., F
17,
ast, ali,
pak;
ast ille, on
pak;
at, ali,
pak;
atqui, inu
pak;
attamen, ali, vſai, vener,
pak, niṡhter manîe;
autem, pak;
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma: kadar
pak ẛazhne létati, ſe imenuje Athacus;
enimvero, ẛa gviſhnu, ṡakai
pak, pruti timu;
groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni
pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè;
halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam
pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni;
legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni
pak 10000. ali en milion;
napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza s'grampo, ali
pak nepridnu predivu;
quod autem evenerit, de je
pak tú ſe ṡgodilu;
quoniam, dokler, potehmál, dokler
pak;
syndicus, -ei, méſtni ſhribar, v'enih deṡhelah
pak, méſtni Rihtar;
verò, ali
pak;
vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò, si comam nutriat, gloria est illi. 1.Corint:cap:11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy: kadar
pak ena shena dolge laſſy redy, je nîei ena zháſt
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pak vez., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik
pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
palec m, F
10,
index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per
palzi;
irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát obréṡan;
lichas, kar ſe more
s'palzam, inu s'tem drugim perſtam doſezhi;
pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt malih pednîou: mali pedaîn je, kadar ſe
palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne;
pollex, -cis, en
palz;
pollicaris, -re, en
palz ſhirok;
quincunnecialis herba, ṡeliṡzhe, ali trava pèt
palzeu viſſoka;
semiſsis, ena mèra s'dlanjo, inu s'povṡdignênim
palzom viſſoka;
sescunxialis craſsitudo, ṡa pul drugi
palz debelu;
uncialis altitudo, kar je ṡa en
palz viſſoku, ali globoku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
paličica ž, F
3,
caduceus, -ei, ena beila
palizhiza, katero ty ſly noſſio, kadar hozheio myr ſturiti, ena oblaſtna paliza;
caducifer, kateri eno takeſhno
palizhizo ẛa volo myrú noſſi;
virgula, -ae, ena ſhibiza,
palizhiza;
prim. palčica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
partija ž, F
2,
convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta
partia je oblubila priti;
edititius judex, en rihtar, iṡvolen od ene
partie, inu nei potréba de bi ta druga h'timu pervolila
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pataka ž, flocces, -um, patake, pytje, kadar ſe voda na tropine vlye
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pavolica ž, F
4,
lanugo, -inis, pavoliza, perne dláke na bradi, volna na ſadú;
pubes, -pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva
pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat;
scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe
pavoliza odpihne;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá
pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pedanj m, F
7,
dodrans, -tis, pedaîn, zheterti deil ene rizhy;
palmaris, -re, s'en
pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirók;
palmus, -mi, en
pedaîn;
palmus major, veliki
pedaîn;
pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt malih
pednîou: mali
pedaîn je, kadar ſe palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne;
spithama, -ae, en
pedaîn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pest ž, F
8,
incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi,
s'peſtmi biti, inu s'nogami berzati, ali pehati;
manipulus, -li, ena polna
pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali ſnopizh ṡhetve;
mannalis, -le, ena polna
pèſt, kar ſe more s'rokó, ali
s'peſtjó popaſti;
merges, -tis, ena
pèſt klaſjà, ſnop, ali kopizh;
pugnus, -ni, ena
pèſt;
pyrum volemum, ena kakòr
pèſt debela hruṡhka;
venire in manus, v'pèſt priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
peti nedov., F
45,
aedon, -nis, en ſlavizh, kateri po nozhi lipú
poje;
aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo
péti;
canituri habetur in Apoc.8: bodo
peili;
concinere, v'kupai
peiti, eden po drugim
peiti;
fasenninae, ſo te péſmi, katere Ama
poye, de deite ṡaſpy;
gallinarium, -rÿ, kurje peitje, kadar kuri
pojó;
intercinere, v'meis
peiti;
poëtria, -ae, katera raime déla, ali
poje;
praecinere, naprei
peiti, tó péſſim ṡazheti;
syrenes, morṡke goſpodizhne, lipú
pojó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pezdeti nedov., pedere, perdéti, ali
peṡdéti, kadar ſapa grè na tihim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
piliti nedov., F
2,
limare, piliti;
strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa, kadar
ſe pili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pilpoh m, F
4,
bitumen, -nis, pilpoh, en judovski lym, ali kraida, kadar ſe vuṡhge, takú ne vgaſne;
piſsaphaltus, tá tekozhi
pilpoh, Judovṡky lym;
resina, -ae, ſmola,
pilpoh, mazhkin mèd, vſe tú kar ſe zidy. Gen:32;
resinatus, -a, -um, s'ſmoló, ali
s'pilpoham namaṡan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pitati nedov., F
11,
curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina tizhiza, katero moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize lèṡhe, inu mladizhe
pita;
facere pingvescere animalia, ṡhivino
pitati;
farcire, pitati, fillati, nagnêſti;
mansum, -si, tú ṡvezhenîe, kakor te Ame délajo, kir tó jeid ṡdvezhè, kadar te otroke
pitajo;
obesare, pitati, tolſtiti;
optimare, tolſtiti,
pitati, dobru rediti;
pelicanus, -ni, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo kryvjo ſvoje mlade
pita;
sagina, -ae, ena tolſta, maſtna ṡhpiṡha ṡa pitanîe, katera dobru
pita, inu tolſtu ſtury;
saginare, pitati, tolſtiti;
subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami
pitati. 4.Reg:19.v.21;
turunda, fazilni s'teſtá, s'katerimi
ſe Capuni, inu Goſſy
pitajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
plačati dov., F
16,
annumerare, perſhtéti, doſhtéti,
plazhati;
capite luere, s'glavo
plazhati;
foeneralia, -orum, ta zhaṡ kadar ſe ima uharnia
plazhati;
in aſsem satisfacere, vſezhihernu
plazhati;
luo, -ere, tarpéti,
plazhati, ṡadoſti ſturiti, preneſti, pokuro doperneſti;
nomina diſsolvere, dolgè
plazhati;
persolvere, plazhati, vſe do konza
plazhati, cilú vſe
plazhati;
plenè solvit, je popolnama
plazhal;
restituere, poverniti, nameiſtiti,
plazhati, naṡai dati;
sarcire damna, ṡa ṡhkode poverniti, ali
plazhati;
solvendo eſse, iméti s'zhym
plazhati;
ſolvere, plazhati, odvèṡati;
unde reddam, s'zhim
bóm plazhal? verṡ
uram facere, en maihin dolg
plazhati, inu en vekſhi ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
platno s, F
24,
anabolagium, enu tanku
platnu ẛhenam okuli vratú;
biſsinus, s'nar tanſhiga
platna;
communis tela, gmain
platnu, ali ṡhleht;
involucre, eniga polberarja
platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye;
jugum textorium, tú kollú na kateru tkalzi
platna naviajo;
linteatus, -a, -um, v'platnu oblézhen,
s'platnom gvantan;
linteo, -onis, en tkaliz, kateri tkè
platnu;
linteum, ſléhernu
platnu;
sindon, -nis, tanku
platnu, tanzhiza;
tela, -ae, vel tella, -ae, platnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pleča s mn., F
4,
humeri, plèzha;
humerosus, -a, -um, kateri ima ſhiroka ali viſſoka
plèzha, plezhaſt;
linteum humerale, enu platnu na
plèzha, kadar ſe ſtriṡheo laſſîe;
scoptula operta, rame, ali
plèzh platiṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
plesati nedov., F
17,
choragus, tá kateri ygrá, ali naprei
pleſhe;
choralistria, katera lipú
plèſhe, ali poje;
choreas ducere, pleſſati;
chorentes, tá kateri
pleſhe;
crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr
ſo pleſſale te ſtare babe;
desaltare, ṡkakati, inu
pleſſati;
funambulus, -li, kateri po ſhtriki hodi, ali ṡkazhe, inu
plèſhe;
halter, -ris, ena kugla k'ṡkakanîu ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku
pleſhejo;
hypaethrae ambulationes, veṡhè, ali ganki preṡ ſtrehe, na katerih
ſe plèſhe;
neurobata, -ae, kaukler, kateri na ṡhtriku
pleſhe;
praesultare, naprei
pleſſati, tá ples voditi, raje pelati;
saltare, pleſſati, ṡkakati;
saltator, tá kateri vuzhi
pleſſati;
saltatorius locus, meiſtu, kir
ſe plèſhe, ali kir ſe vuzhè
pleſſati;
schoenobates, -ae, kaukler, kateri na ṡhtriki
plèſhe;
tripudiare, pleſſati, ṡkakajóz
[h] ſe veſſeliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pljuča s mn., F
9,
arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè
k'pluzham ſkuſi golt;
diaphonia, reṡhtimnoſt, tá koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu
pluzh lozhi;
ecligma, -tis, arznia, katera ſe pozhaſſi v'uſtih reſtopy; inu ṡluṡhi tem
pluzham, odpira te rorike teh
plúzh, kadar ſo ẛaperti;
exulceratio pulmonum, kadar
pluzhe gnyjejo;
peripneumonia, -ae, pluzhna boléṡan, teṡhku dihanîe, kir ſe
pluzhe ſuſhè;
peripneumonicus, -a, -um, na
pluzhah bolán;
pulmo, -nis, pluzha;
pulmonarius, -a, -um, na
pluzhah bolán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
počen del., F
2,
ramex, -cis , idem ac hernia, et ruptura, kila: kadar je eden kilou, ali je
pozhen;
ramicosus, -a, -um, pozhen, kilou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
počutiti dov., F
10,
conscius sum mihi huius rei, jeſt veim, ṡnám,
pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh;
dedolere, tá pervi beteṡh vezh ne
pozhutiti;
discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti
pozhutiti, enimu britku biti;
dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup
pozhuti, ne
pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine;
percipere, ṡapopaſti, prejeti,
pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati;
praesentire, prasentiscere, obzhutiti, pomeiniti,
pozhutiti;
sapor, -oris, ṡhmáh, kateri
ſe pozhuti per pokuſhanîu, ali per jeidi;
sensibilis, -le, pozhuteozhi, kar ſe lahku
pozhuti;
sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
poginiti dov., F
13,
adagia sunt: kateri nevarnoſt lubi, ta v'ny
pogine;
buphonum, enu ẛeliṡzhe od kateriga volli
poginejo;
crepare, pokati, ṡhkripati, ṡhkerniti, zerkniti,
poginiti, reſpozhiti;
deperire, cilú
poginiti;
deperiturus, -a, -um, kar ima
poginiti;
disperire, k'nizhemer perpraviti,
poginiti;
interire, poginiti, vmréti, zerkniti;
obÿcere se periculo, ſe v'nevarnoſt podati, s'ſvojo volo
poginiti;
peoplos, lotri, kateri
poginejo od velikiga kurbanîa;
perire, poginiti, konez vṡèti
[str. 158b ];
perire, pogubiti,
poginiti [str. 159b ];
tabifica vis, múzh ṡa ſagniti, inu
poginiti;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod
pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pogreb m, F
11,
exequiae, pogreb, marlizhku opravilu;
funeralia, kar
h'pogrèbu ſliſhi, pogrèbṡzhina;
funerare, h'pogrèbu neſti, pokopovati;
funus, -eris, pogreb, merlizh;
funus solenne, pogreb s'veliko zhaſtjó;
justa reddere, dolṡhnúſt doparneſti,
pogreb;
loculus, tudi ena para ṡa mertvize
h'pogrèbu noſſiti;
parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih doparneſti;
praeco feralis, kateri
pogreb oṡnanuje;
sepultura, -ae, pogreb, pokopovanîe, pokop;
visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga
pogrèbu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pokrivanje s, vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò, si comam nutriat, gloria est illi. I.Corint:cap:11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy: kadar pak ena shena dolge laſſy redy, je nîei ena zháſt: sakai laſſiè ſo nîei dani
h'pokrivanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pomrak m, F
2,
crepusculum, vezherni, inu vjuterni mrák,
pomrak;
intermenstruus, -a, -um, kadar je
pomrak, nova luna, kadar luna k'ſonzi pride
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
po noči prisl., F
17,
abnoctare, po nozhi s'vunai leẛhati;
acredula, -ae, en ſlaviz, kateri
po nozhi poje, majhin tizhik;
aedon, -nis, en ſlavizh, kateri
po nozhi lipú poje;
caprimulgus, en tyzh, kateri
po nozhi koſè ẛeẛà, ali ẛeſſe;
de nocte, po nozhi;
diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej podnèvi, nikar
ponozhi;
epiolus, en maihin metulez,
po nozhi okuli luzhi leita;
intempestus, -a, -um, ut intempesta nox, poṡnu
po nozhi, kadar vſi ſpè;
lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe
po nozhi v'luzh ṡaleituje: ena karſtniza;
lucciola, -ae, karſniza,
po nozhi ſe ſveiti;
lucubrare, po nozhi per luzhi délati;
lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe;
luscinia, vel lucinia, -ae, en ſlavizh, kateri
po nozhi poje;
luscio, kateri po dnèvi vidi, ali
po nozhi per luzhi ne vidi;
nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe
po nozhi ſveiti;
noctu, po nozhi;
vigillas agere, po nozhi zhuti, inu vahtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ponoviti se dov., F
2,
interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar
ſe luna
ponovy, ali mlady;
reformari, ſe ponoviti, odvreizhi, ſluṡhbó preminiti, ſe popraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
popolnoma prid., consummatus, -a, -um, v'vſim
popolnoma, dodélan, brumen, dober;
efficienter, is
popolnama mozhy, lúzh pride is
popolnama mozhy tega ſonza;
incolumnitas, popolnoma ṡdravje;
perfectus, -a, -um, popolnoma, dodélan, ṡverſhen, ceil;
perspicientia, -ae, zhiſtu inu
popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda;
sospitas, popolnoma ṡdravje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
popolnoma prisl., absolutè, popolnama, na en konez, nikár drugazhi, cilú takú;
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma ... kadar je vẛhè
popolnoma k'letanîu, ſe imenuĵe locuſta, kobiliza;
deformatus, -a, -um, popolnoma ſhtaltan. Num:17.v.4;
fluxè, popolnoma, zhès ṡadoſti;
musicè, cilú
popolnoma, kir nyzh ne manka na kunṡhti tega peitjá;
opimè, ſylnu fliſſih, bogatu,
popolnama;
percognoscere, popolnoma ſpoṡnati;
perfectè, dopolnama,
popolnoma;
perlitare, ṡkuṡi offer kai prejeti, ali
popolnoma offrovati;
plenè, popolnoma;
plenè solvit, je
popolnama plazhal;
precarius, -a, -um, ena ſproſhena, ali poſojena reizh k'nuzanîu, v'ti viṡhi, de ſe ima ṡupèt
popolnoma poverniti, na puſſodo vṡèt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
popravljati nedov., F
3,
concinnare, vſnaṡhiti, popraviti,
popravlati, perṡhgati;
rudicula, -ae, tú ṡheléṡu ṡa ogîn
popravlati, kadar ſe kai kuha;
sarcire, flikati, karpati,
popravlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
porod m, F
13,
abórtus, -tus, mertou, negodni, ne ratani
porod;
clostra, -ae, vel clostrum, -tri, tú pervu mléku po
porodi;
colostra, -ae, kolada, tú pervu mléku po
porodi ene ẛhene, ali ṡhivine;
enixus, -us, tú teṡhku lédigovanîe tega
poroda, ali rojenîe;
graviditas, noſſezha biti, ali noſhnîa eniga
poroda;
nixus, -us, tá teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na
porodu;
obstetricare, per
porodu pomagati, babiti;
obstetrix, -cis, baba per
porodu;
pariens, ta katera je na
porodu;
paritudo, tú rojenîe, ta zhas tega
poroda;
partus, -us, porod, kar ſe rody;
tergemini, try v'enim
porodu rojeni;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni
porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
poroditi se dov., F
3,
effoetus, -a, -um, kar
ſe je pomladilu, ali
porodilu, ſlabú, cilú mladú, kúſt inu koṡha;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar
ſe en lev ṡleṡhe, ali
porody;
quidquid concipitur, et nascitur, kar
ſe ſpozhnè, inu
porody
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
poslanje s, F
4,
ablegatio, prózh
poſlanĵe;
fatum, -ti, poſlanîe Boṡhye, ſmert, kakòr Búg hozhe;
miſsio, -onis, poſlanîe, odſlanîe, kadar ſe ṡholnerjam ſlavú dá;
relegatio, prózh
poſlanîe, bandiṡhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
posoditi dov., F
8,
ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati;
acomodare, poſsoditi;
commoditare, poſſoditi;
commodotarius, katerimu
ſe poſſodi, ali na puſſodo da;
dare mutuò, poſſoditi;
locitare, ṡa danarje vunkai
poſſoditi;
mutuare, vel mutuo dare, poſſoditi;
operiri, zhakati, kadar
ſe kai enimu
poſſodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
postavljen del., F
59,
asteriscus, ṡvéṡdize v'buquah ẛa ẛnaminîe
poſtaulene;
castra stativa, poſtavlena leṡhanîa;
collocatus, poſtavlen;
eremodicium, -cÿ, ṡamuda v'pravdi, kadar eden na tá
poſtavleni dán naprei ne pride;
expromptus, naprei poloṡhen,
poſtavlen;
honoratus, v'zhaſti
poſtavlen;
indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai
poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe;
insolatus, -a, -um, na ſonzi ſuſhen, ali na ſonze
poſtavlen;
insularius, -ji, eden
poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati;
intercalaris, -re, intercalarius, -a, -um, tá v'meis
poſtavleni, ali preſtopni dán;
intergerinus, -a, -um, kar je v'meis
poſtavlenu, preboi;
intronizatus, v'zhaſt
poſtavlen;
inveteratus, -a, -um, poſtaran, ṡaleṡhán, na ſtaro navado
poſtavlen;
positus, -a, -um, poſtavlen;
propositus, -a, -um, naprei
poſtavlen;
statum est semel mori, je
poſtavlenu, ali ṡklenîenu enkrat vmréti;
statutus, -ta, -tum, â statuor, poſtavlen
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: postavljen del., mancipium, na predajo
poſtavlen. Hyp.422
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pot3 m, F
5,
diapasma, -tis, en diſhezhi pulfer, inu ſuhe nature, kateri
pút preganîa;
mercurialis, -le, krumpa roṡha, ṡeliṡzhe ṡa
put;
praetergere, poprei pozhiſtiti, poſnaṡhiti, obriſſati, otréti ... tudi tá
pút kadar se eden poty;
sudarium, -rÿ, vantila ṡa
pút briſſanîe, otiralniza;
sudor, -oris, pút
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
potiti se nedov., F
8,
circunsudare, vus
ſe potiti;
consudare, ſe ſpotiti, s'enim drugim
ſe potiti;
desudare, ſe potiti, ſe mozhnu mujati inu
potiti;
exsudare, et exudare, ſe potiti;
praesudare, poprei
ſe potiti;
praetergere, poprei pozhiſtiti, poṡnaṡhiti, obriſſati ... tudi tá pút kadar
ſe eden
poty;
sudare, ſe potiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
potle prisl., F
7,
dehinc, dein, potle, od tod;
mulleus, -lei, ena ſorta ſhulinou teh krailu v'Albanji, takeſhne
potle ſo tudi ty Rimski kraili noſſili;
post, potler,
potle, po;
quum, potle, kadar;
reciscere, rescire, ṡveiditi, ſhe li
potle ṡveiditi;
tiara, -ae, leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo
potle tudi Farji, inu kraili noſſili;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu
potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
potrpežljiv prid., F
5,
aequanimis, poterpeshliu, kroták, krotkiga ſerzá, volán;
aequitas animi, krotku ſerzè,
poterpeẛhlivu, brumnu;
longanimis, Bogaroden, dolgu ṡanaſhliu, poterpliu,
poterpeṡhliu;
patiens, potarpeṡhliu, volan, tarpeṡhliu;
veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pozno prisl., F
6,
corduum foenum, otava, kar ſe
poṡnu koſſy, vſe poṡne rizhy;
intempestus, -a, -um, ut intempestanox, poṡnu po nozhi, kadar vſi ſpè;
nox intempesta, poṡnu bliṡu pulnozhi;
poma serotina, poṡnu ṡreila jabulka;
serò, kaſnu, cilú
poṡnu;
tardè, poṡnu, kaſnú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
požreti dov., F
12,
absorbêre, poſerkati,
poshréti;
catapotia, -tiorum, et catapotium, ſléherna arznîa, katera ſe pye, ali
poṡhre;
consumere, ṡadjati, ṡazerati, ferzerati, pozerati,
poṡhréti;
cyathus, -thi, ena pytna poſſoda, kar more enkrat
poṡhreti;
deglutire, poṡhreti, poṡhirati;
degultare, poṡhreti;
devorare, poṡhréti;
heluari, poṡhréti, lebati, ṡhlemati;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev
poshre, taku ṡdaici zerkne;
omnivorus, -a, -um, poṡhréſhen, kateri hozhe vſe
poṡhréti;
praeconsumare, poprei pozerati, vṡhiti,
poṡhreti, ṡadjati;
resorbere, ṡupèt poſerkati, ali
poṡhréti;
prim. požren
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prah m, F
16,
arsenicum, béla miſhniza, miſhja ſhtupa, ſtrupoviti
práh;
atomus, -i, v'ſonzú
prah;
dentifricium, ſléherni pulferz, ali
práh ẛa ẛobe ribati;
dispulverare, v'práh perpraviti, ali
práh otreſti;
limatura, -ae, práh od pilenîa;
peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá
práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ſmety;
pollen, -nis, vel pollis, pollinis, tudi malinṡki
práh;
pulvis, -ris, práh;
pulvis nitrius, vel tormentarius, pulfer, ali
práh ṡa puhſhe;
scobs, scobis, práh, pilenîe, ṡhaganîe,
práh od vertanîa;
scobs, segmel, prah, pilenîe, shaganîe;
strictura, -ae, tudi
práh od ṡheléṡa, kadar ſe pili;
theca arenaria, puhſha ṡa
prah;
tutia, rude ṡherjaviza, ṡhivi
práh, ali pepèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
praviti nedov., F
23,
accredere, verovati kar eden
pravi;
celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir
pravio, li ſhe ſerzhnu;
commemorare, kai
praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti;
dicere, rezhi, povédati,
praviti;
enarrare, po redu
praviti, perpovédati;
fabulari, baiſmi
praviti, bajati
[str. 83a ];
fabulari, bajati, baiſni
praviti [str. 82b ];
hariolans, kateri ſrezhizo
pravi, kakòr ziganke;
infit, takrat on
pravi;
infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu
praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
inquio, jeſt
pravim;
inquis, -ti, praviṡh: inquit, on
pravi;
jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni
pravîo, de je lintvoren;
melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni
pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh;
narrare, perpovédati, po redu
praviti;
praedicatur, ſe povſód
pravi;
praedicere, poprei
praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati;
recensere, perpovédati,
praviti;
recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi
praviti;
renarrare, ṡupèt
praviti, ali perpovédati, v'drugu
praviti;
replicare, pogoſtu od ene rizhy
praviti, ali na nîo ſpumniti;
ut famae est, kakòr
ſe pravi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prdeti nedov., F
2,
crepitare, pokati, ſhuméti,
perdéti, brenzhati;
pedere, perdéti, ali peṡdéti, kadar ſapa grè na tihim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
precediti dov., F
2,
percolare, preziditi;
stymma, -tis, kadar
ſe kai oṡhme, ali
prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
predaja ž, F
8,
auctoratus, tú na meiſti predanu, vunkai na
predajo klizanu;
cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na
predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti;
ina auctione emere, na ozhitni
predaji kupiti;
promercalis, -le, vſe kar je na
predajo, inu ṡa predajanîe;
prostare, od dalezh ſtati, vun na
predajo poſtaviti;
receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu
v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai predá;
venalis, -le, na prudai, na
predajo;
venditio, predajanîe,
predaja, ṡkupilu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: predaja ž, mancipium, na
predajo poſtavlen. Hyp.422
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
predajanje s, F
9,
emere âb hasta, na ozhitnim
predajanîu kupiti;
emptitius, -a, -um, ẛa kupovanîe reizh, na
predajanîe;
exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede;
promercalis, -le, vſe kar je na predajo, inu ṡa
predajanîe;
simonia, -ae, predajanîe ſvetiga dovgovanîa;
stellio, -onis, en goluf
v'predajanîu;
venaliter, po
predajanîu;
venditio, predajanîe, predaja, ṡkupilu;
venundatio, predajanîe, ali prodajanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
predati dov., F
11,
auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti;
auctionarius, kateri timu
predá, kir vezh oblubi;
divendere, reſpredati, ſem ter tám
predati, ṡveſti, ali predajati;
manceps, -cipis, tudi kateri kai
predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati;
mancipare, predati, v'láſt dati, perlaſtiti;
mancipio dare, predati, inu v'laſt zheṡ dati;
receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai
predá;
vendere, predajati,
predati;
vendibilis, -le, kar ſe lahku
predá;
venundare, predati, prodajati;
vili emere, aut vendere, dober kúp kupiti, ali
predati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
predreti dov., F
21,
effringere, gori ſtréti,
predréti, vrata reṡbiti;
erumpere, naprei s'ſylo
predreti, vun ṡkopati,
predréti: iṡverati;
impenetrabilis, -le, neprederèzhi, kir ſe ne more ṡkuṡi priti, ali
predréti;
infringere, notar ṡlomiti,
predréti, reſtrupati;
interrumpere colloquia, govorjenîa
predréti, ſturiti de kai druṡiga govorè;
introrumpere, notar ṡlomiti,
predréti, polukati;
irrumpere, predréti, naglu bukniti, po ſyli notar vdariti;
obundare, zhes ſtezhi, ali vun ſtezhi, kadar ena voda
predere, inu vunkai ſtezhe;
penetrabilis, -le, kar ṡkuṡi
predere, ali kar ſe more ṡkuṡi
predréti;
penetrare, predréti, preſuniti, ṡkuṡi
predréti, ṡkuṡi riniti, ſmukniti;
perfodere, prekopati,
predreiti;
perfringere, predréti, ṡlomaſtiti;
perrumpere, predréti;
praefringere, predreiti, prelomiti, poprei odlomiti;
prorumpere, predreiti, s'ſylo noter ṡlomiti, ali priti;
rumpere, ṡlomiti, reſpozhiti,
predréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pregnati dov., F
15,
antidotum, arznia ẛa ſtrup
pregnati;
antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino
preẛhene, ali vrozhina mraṡ;
cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe ne puſty
pregnati;
dentium dolores colluere, boléẛni teh ẛoby s'pranîam
pregnati;
duram famem depellere, tó teṡhko lakoto
pregnati, ſe naſititi;
emaculare, madeshe
pregnati;
exterminare, ṡatreti, konzhati, iṡriniti,
pregnati, vunſtrébiti;
medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp
pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari;
peragitare, premetati,
pregnati, preſjati, premajati;
profligare, ṡapoditi, eniga poditi,
pregnati, reṡbiti, pobiti;
profligator, ṡadejaviz, kateri
je tú ſvoje s'poṡhréſhnoſtjo
pregnal;
proscribere, eno reizh prepovédati,
pregnati;
proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga
pregnati;
repellere vim, -vi, ſylo s'ſylo
pregnati;
transigere, opraviti, odgnati, zhes
pregnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prekaditi dov., transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prerajžanje s, phase, pascha, preſtop, kadar eden s'ene deṡhele v'tó drugo pride,
preraiṡhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prerasti dov., F
2,
adnasci, perraſti,
preraſti, zhes navado doraſti, perroditi;
eluxuriari, preraſti, kadar enu drivú, ali vinṡka terta ima ſylnu doſti mladyz inu ſadú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prestop1 m, F
3,
pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika núzh;
phase, pascha,
preſtop, kadar eden s'ene deṡhele v'tó drugo pride, preraiṡhanîe;
transgreſsio, preſtop, preſtopovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prestopen prid., F
5,
biſsextus, biſsextilis, preſtopnu leitu;
embolismus, ta 29. dán v tem méſzi ſizhán, kadar je
preſtopnu leitu;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od
preſtopniga leita;
intercalaris, -re, intercalarius, -a, -um, tá v'meiṡ poſtavleni, ali
preſtopni dán;
progreſsus, -a, -um, daile gredéozhi,
preſtopin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prešati nedov., F
4,
magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai
preſha, kakòr per groṡdiu tropine;
premere, pertiṡkati, tlazhiti, tiṡzhati, ſtiṡkati,
preſhati;
substringere, mozhnu ſtisniti, ali
preſhati;
torcular calcare, preſhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pretezati se nedov., pandiculari, ſe ſteṡati,
ſe preteṡati, ṡlaſti kadàr je ṡaſpán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prevrniti se dov., volvulus, -li, goſſéniza, katera ſe v'perje ẛavia: tudi kadar
ſe ṡhelodez
preverne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prijatelj m, F
13,
amicare, priatela ſturiti;
amicus, priatel;
amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima;
antiquus amicus, en ſtar
priatel;
coamicus, en ṡtovariſhen
priatel, en raven
priatel;
familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober
priatel, domazhi;
fingere amicitias, ſe
priatel délati;
gerere amicitiam, priatel biti;
intimus, -a, -um, intimus amicus, tá nar lubeṡniviſhi
priatel;
neceſsarÿ, priateli, ṡhlahta, katerih potribujemo;
soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en
priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boleṡni, od veſſelja, de je oṡdravil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pripuščanje s, F
2,
admiſsarius equus, paſtuh, en cél koyn
h'perpuszhanîu;
admiſsura, -ae, perpuszhanîe, ali jésdenîe te ẛhivine kadar ſe goni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pritiskati nedov., F
11,
adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo
pertiska;
adhaerere, ſe pertiſniti,
pertiskati, ſe ga derẛhati, perlipiti;
aggravare, pertiskati, obloshiti, teshavo naloshiti, prevezh naloshiti;
deprimere, pertiṡkati, pertiſniti, ſtiṡkati, doli tlazhiti, potlazhiti, perpogniti;
devenare, mozhnu doli
pertiṡkati, martrati;
fovere aliquem, eniga k'ſebi
partiṡkati, greiti, objemati, rediti;
palmare, s'dlanjó
pertiṡkati;
pandare, ſe perpogniti, doli
pertiſkati, de ſe ena reizh perpogne;
premere, pertiṡkati, tlazhiti, tiṡzhati, ſtiṡkati, preſhati;
scirrhus, en terd otúk, kateri ſe neugane, kadar ſe
partiṡka;
urgere, pertiṡkati, perganîati, drengati, naganîati, ſyliti, napleitati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pršeti nedov., psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim
parſhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pust m, F
2,
baccanalia, púſt, praſniki tega Baccha;
hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu nuzh glyh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
puščati nedov., F
5,
circunscarificare, okuli ẛa kupize napikati, kry
puṡzhati;
dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó
puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke
[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu;
fundere urinam, vodó
puṡzhati, zurati;
mittere sanguinem, kry
puṡzhati;
scarificare, s'kupizami
puṡzhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
rajžati nedov., F
7,
commeare, keikam
raiẛhati, s'miſſeljo ẛupèt naẛai priti;
commeare ultro, citroque, ſem ter tám
raiẛhati, ſe vleizhi;
dare ſe itineri, raiṡhati, na zéſto ſe podati;
facere iter pedibus, k'nogam hoditi,
raiṡhati;
ferre se aliquo, kam
raiṡhati;
proficisci, raiṡhati, vandrati, prozh vleizhi, odhajati;
scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en kaminiz, kadar enimu v'zhrevle pade, kadar
raiṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
rak2 m, F
5,
cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oẛdravi, kakòr hude grinte,
rák, etc: ſe ne puſty pregnati;
cancer, tudi boléẛen, kadar
rak jei;
carcinodes, -dis, rak, ali bolezhina v'noſſi;
carcinoma, boléṡen,
rak;
gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ranjeni sam., splenium, -nÿ, ena podolgovata pauſhiza, verh ſliṡene, ena pauſhiza, ali v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji, kadar eniga
ranîeniga veṡhejo, v'ti ṡhtalti, kakòr je tá ſliṡena, ali en flaiṡhter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
razbeljen del., F
11,
caminus ignis ardentis, ena gorezha
reṡbélena pèzh, apneniza;
candens ferrum, resbélenu ẛheléṡu;
candere, reṡbélenu biti, ognîenu;
candicare, beil biti,
reṡbélen perhajati, beilúſt iméti;
cauterium, fontanella, s'reṡbélenim ṡheléẛom vuṡhgana, ẛheléẛu ẛa ẛaṡhiganîe, ali tú ſturjenu ẛnaminîe
s'reṡbeilenim ẛheleiẛom;
fornax accensa, gorèzha,
reṡbélena pèzh;
ignitus, -a, -um, ognîen,
reṡbélen, gorák kakòr ogîn;
recandens, ſylnu
reṡbeilen;
recandere, ſylnu beil biti, ali perhajati, cilú
reṡbeilen biti;
strictura, -ae, te yṡkre, katere od
reṡbeileniga ṡheléṡa ferkajo, kadar ſe ková
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
razločiti dov., F
17,
decernere, odlozhiti, ſpoṡnati, obſoditi,
reṡlozhiti, ṡkleniti, ſvojo mainungo povédati;
decidere litem, pravdo opraviti, pravdo
reṡlozhiti, ṡkleniti;
decreturus, kateri hozhe kai
reṡlozhiti, ali ſpoṡnati;
definire, reṡlozhiti, ṡkleniti;
determinare, odlozhiti,
reṡlozhiti;
differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti, odlaſhati,
reṡlozhiti, odkladati;
diffinire, h'konzu perpraviti, dokonzhati,
reṡlozhiti;
dijudicare, reſſoditi,
reṡlozhiti, obſoditi, reṡlozhnu ſoditi;
dirimere, separare, reṡlozhiti;
discernere, reṡlozhiti, naroṡen djati, reṡdiliti;
discerniculum, -li, ṡhenṡka glavna ygla ẛa laſſè
reṡlozhiti;
discludere, odpreiti, odkleniti,
reṡlozhiti;
discriminare, reṡlozhiti;
dispicere, prou reṡgledati,
reṡlozhiti, previditi, premiſliti, prevdariti;
disponere, reſtaviti,
reṡlozhiti, narediti, narovnati, reṡglihati, obrazhati;
distinguere, reṡlozhiti, reṡlozhovati;
urna, -ae, vedru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali
reṡlozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
razpuščati se nedov., F
4,
conflatorium, tá poſſoda, v'katero ſe ſrebrú, ali rude devajo, de
ſe reſpuṡzha. Prov:21;
electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de
ſe po malim v'uſtih
reſpuṡzha, inu po garlu tezhe;
linctus, et lincorium, arznia, katera
ſe v'uſtih
reſpuṡzha;
pompholix, tá dym, kateri od rude grè, kadar
ſe reṡpuṡzha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
raztegniti se dov., pentadoron, mali pedaîn je, kadar
ſe palz, inu tá perſt per nîemu
reſtegne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
razumnost ž, F
7,
intellectio, ṡaſtopnoſt,
raṡumnoſt;
perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſpoṡnanîe, biſtra
raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda;
providentia dei, Boṡhye previdenîe, preṡkarblenîe,
reṡumnoſt, reṡmiſhlenîe;
prudentia, raṡumnoſt, vmeitalnoſt;
qui exuperat omnem sensum, kateri je vekſhi kakòr vſá
reṡumnoſt;
sagacitas, -tis, modra hitrúſt, inu obzhutlivoſt, hitra ṡaſtopnoſt, inu
raṡumnoſt, hitrúſt;
solertia, -ae, hitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka modruſt, ali
raṡumnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
rediti2 nedov., F
4,
Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſy
redili;
neque comam nutrient: Ezech:44.v.20. ony nebodo dolge laſse
redili;
vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò ſi comam nutriat, gloria est illi. 1.Corint:cap: 11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy
redy: kadar pak ena shena dolge laſſy
redy, je nîei ena zhaſt: sakai laſſiè ſo nîei dani h'pokrivanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
resnica ž, F
17,
abhoret hoc â veritate, letú je ti
riſnizi ẛupar;
acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne ſodi
poriſnizi tú, kar on vidi;
disputare, iṡpraſhovati,
riſnizo ṡnaiti, ſe prepirati, ali pregovarjati;
fides vera, ſtanovitna
riſniza teh beſſéd;
inconfessus, -a, -um, neſposnán, neſpovédan, kateri n'hozhe
riſnize povédati;
integritas, celina, prava
riſniza;
profectò, ṡa gviſhnu, ṡa
riſnizo, riſnizhnu, timu je takú;
verè, riſnizhnu, per
riſnizi, gviſhnu, ṡa
riſnizo;
veripatiens, poterpeṡhliu
riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe
riſniza govory;
verisimilè, riſnizi podobnu, je vrédnu de ſe veruje, ſe ima verjeti;
verisimilis, -le, glyh ti
riſnizi, riſnizi enák;
veritas, riſniza, vernoſt;
veritas certa, prava
riſniza;
veritatis cultor, kateri rád
riſnizo govory, ali lubi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ribica1 ž, F
10,
alburni, te male
ribize bilize;
apua, -ae, ena cilú maihina morṡka
ribiza;
capitones, et carabi, kapilni
ribize;
eccheneis, -dis, ena maihina morṡka
ribiza, kadar ſe barke popade, taku jo vſtavi, ali obderṡhy, de ne more naprei;
globius, kapelz,
ribiza;
leucisci, bilizhizi,
ribize;
maena, -ae, ena morṡka
ribiza menola imenovana;
phoxini, frilizi,
ribizè;
piscicula, fischlein,
ribiza;
pisciculus, -li, ribiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
rihta2 ž, F
5,
ad iudicium dicere, pred
rihto govoriti;
convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, slaſti kadar taiſta partia je oblubila priti;
judicium, ſodba, obſojanîe, prauda,
rihta, ṡaſtopnoſt;
municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateri ima ſvoio laſtno
rihto, inu poſtavo;
reatus, -us, teh ṡatoṡhenih ſtán inu dolgovanîe, tá zhas te toṡhbe zhes eniga pred
rihto, ali pravdo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
roditi1 dov. in nedov., F
29,
adagia sunt: kar mazhka
rody, radú miſhi lovy; skusi Gospudarjove ozhy, ta nyva dobru
rody;
corymbifer, kar takeſhne jagode, groṡdjizhe noſſi, ali
rody;
foetificare, mladino délati, inu
roditi;
gemellipara, katera dvoizhizhe
rody;
generabilis, -le, lagák ṡa
roditi, dobar ṡa pleme;
generare, roditi, poroditi;
genitivus, -a, -um, rodnyk, kateri
rody;
geniturus, -a, -um, kateri bó
rodyl;
gignere, roditi;
medicamentum sarcoticum, arznia katera meſſú v'ranah
rody, kadar ga manka;
parere, roditi;
parturiens, tá katera je v'ti teṡhavi de
rody, ali ima
roditi;
parturire, otrozhiti, otroke
roditi, roditi;
pomifer, -ra, -rum, kar ſad
rody, inu parneſſe;
praegignere, narpoprei
roditi, ṡazheti en ṡazhetik ene rizhy biti;
procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti;
producere, poganîati, naprei perpelati,
roditi, parneſti;
progenerare, roditi, mlade iméti;
progignere, roditi, naprei perneſti;
prim. rojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
rorek m, F
3,
ecligma, -tis, arznia, katera ſe pozhaſſi v'uſtih reſtopy, inu ṡluṡhi tem pluzham, odpira te
rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti;
papilla, -ae, tudi en
rorik per vodeni poſſodi, ṡkuṡi kateriga ſe pye;
syphunculus, -li, ena zeuzhiza, ali
rorik, ali miſhizh, po katerim ſe vinu iṡ ſoda tozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ručati nedov., subo, -are, zviliti, kruliti,
ruzhati, kakòr ſvinîe kadar ſe bukajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
s'hajanje1 s, procedentia alvi, kadar tú veliku zhrévu, ali danka zhlovéku vun iṡyde: ṡadnize vun
s'hajanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
samo prisl., F
10,
duntaxat, ſamu, ſuſebnu, vſai;
leontophonon, en maihin zhervizhik, li
ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody;
nedum, ne
ſamu;
non modo, ne
ſamu, nikár ṡdai;
non solum, ne
ſamu, nikár li;
peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji,
ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy;
sollùm, ſamu;
synochus, sive contines, kadar li
ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy;
tantum, toliku,
ſamu, li, deli;
tantummodo, ſamu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sapa ž, F
11,
anhelitus, dihanĵe, teṡhka
ſapa, dúh;
arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim
ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt;
caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama
ſapa zhuti;
flatus, ſapa, puh;
foetor, ſmrád, ſmardèzha
ſapa;
halitum extremum efflare, to puſlednîo
ſapo ſpuſtiti;
halitus, -us, ſapa, dihanîe, dahnenîe;
interspiratio, ſapo pojemati;
pedere, perdéti, ali peṡdéti, kadar
ſapa grè na tihim;
pneuma, -tis, en púh,
ſapa, véter;
vapor, -oris, púh, dim,
ſapa, para, kadenîe, sopariza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
scanje s, F
6,
matella, -ae, mattelio, -onis, ena vodena poſſoda, kahla ṡa
ṡzanîe;
matula, -ae, ena kahla ṡa
ṡzanîe, nozhna zherpinîa;
scaphium, -ÿ, tudi ena kahla ṡa
ṡzanîe;
stranguria, -ae, ṡzanîa, ali zuranîa veitri, teṡkozha zuranîa, kadar ſe ne more lahku ṡzati;
urina, -ae, ṡzalniza,
ṡzanîe;
urina difficilis, teṡhku
ṡzanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
scati nedov., F
4,
mejere, ṡzati, zurati;
mingere, ṡzati, zurati;
reddere urinam, zurati,
ṡzati;
stranguria, -ae, ṡzanîa, ali zuranîa veitri, teṡkozha zuranîa, kadar ſe ne more lahku
ṡzati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sedež m, F
7,
accubitum, -ti, en ſtol, ali
ſedesh ẛa ſpanîe po dnèvi;
apedno, en
ſedeẛh;
biselium, ſedeṡh ẛa dvá;
cathedra, en ſtol, ali
ſedeṡh, pridishniza;
curulis, -le, en ſtol, ali
ſedeṡh v'kozhiah, ali per kozhiah;
exedra, vel exhedra, enu meiſtu polnu ſtolú, ali
ſedéṡhu;
hexaclinon, ſheſt ſtolú ali
ſedeṡhou, ali poſtel, na katerih nékadai ſe je ſedeilu per miṡi, kadar ſe je jédlu, inu pylu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sesati nedov., F
6,
colostratus, -ti, kateri je takeſhnu mléku
ſeſſal;
ephialtes, kateriga Mora
ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil;
incubus, kadar eniga mora
ſeſſa, verhu lèṡhezhi;
lactare, ſeſſati, zuṡati;
melligo, -nis, ta roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd
ſeſſajo;
sugere, ſeſati, ṡiṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sičan2 m, F
4,
embolismus, ta 29. dán, v'tem méſzi
ſizhán, kadar je preſtopnu leitu;
februarius mensis, ſezhán/ ſizhán, méſſez.
Sizhán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sila ž, F
51,
adactus, -a, -um, s'ſylo, ali po
ſyli gnán, nagnán, pergnán;
impressio, mozhnu ſtiſkanîe, kadar
s'ſylo ṡholnerji notar vdario;
neceſsitas, potrébnoſt, potréba,
ſyla, nuja;
perpelere, s'ſylo pergnati;
per vim, po
ſyli;
rapina, -ae, odertje,
ſyla, rupanîe;
repellere vim vi, ſylo s'ſylo pregnati;
vim inferre, poſyliti,
ſylo délati, rokè na eniga poloṡhiti, ali poſtaviti;
violentia, -ae, ſyla;
vis, vires, múzh,
ſyla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
skozi predl., F
62, I.
colare, ziditi,
ṡkuṡi ſytu, ali eno ruto;
conniuere, pregledati, perẛeneſti,
ṡkuṡi perſte gledati;
cribrare, ſjati
ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti;
eliminatus, -a, -um, vunkai
ṡkuṡi vrata pahnîen;
errhinum, arznia, katera ſe
ṡkuṡi nus notar vṡame;
incernere, ṡkuṡi ſytu ſjati;
pervius, -a, -um, enu meiſtu
ṡkuṡi kateru ſe hodi;
petavistes, kateri
ṡkuṡi obrózh ṡkaka;
prospicere, ṡkuṡi ukna gledati, ali lukati, pogledati; II.
arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana
ṡkuṡi bogovze;
â Scipione victus sum, jeſt ſim
ṡkuṡi Scipiona premoẛhen;
exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne ṡhege enimu ṡhègne odvṡèti;
fataliter, ṡkuṡi Boṡhyo previdnoſt;
operante spiritu sancto, ṡkuṡi múzh, ali déllu ſvetiga duhá;
per gratiam dei, po Boṡhji miloſti,
ṡkuṡi Boṡhyo miloſt;
precariò, ṡkuṡi proſhnîo, ali
ṡkuṡi poſſoilu;
sideratio, ṡhkoda
ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena; tudi kadar
ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
skriti dov., F
13,
abdere, ẛkriti, ẛakriti;
abdicare legem, tó poſtavo ẛavrézhi, ẛapuſtiti, isrozhiti,
ẛkriti;
abscóndere, ẛkriti, ẛakriti, ẛakrivati, perkriti;
abstrúdere, odpahniti, ẛatiſniti, ẛamaſhiti, ẛabiti, ẛadélati,
skriti;
celare, ṡkriti;
celare, ṡkriti, ṡkrivati;
cephalus, ena riba, kadar glavo
ṡkrie, meini de jo oben nevidi;
concelare, ṡkriti;
condo, condere, ṡkraniti,
ṡkriti, ṡahraniti, ſtvariti, ṡydati, poſtaviti;
manifestarius, -a, -um, ena gviſhna, inu ozhitna reizh, katera ſe ne more
ṡkriti;
obvolvere, ṡaviti, obloṡhiti,
ṡkriti, obvèṡati, obviti;
occultare, ṡkriti;
recondere, ṡkriti, skraniti, vtakniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
skušati se nedov., F
11,
batuere, biti,
ſe bojovati,
ṡkuſhati;
certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati, bojovati,
ṡkuſhati, prepirati;
colluctari, s'enim ſe metati, tezhi,
ſe ẛa junaſhtvu
ṡkuſhati;
concertare, vadlati,
ſe s'enim
ṡkuſhati, ſhtritati;
decertare, ſe ſhtritati,
ṡkuſhati, boyovati;
deluctari, s'enim
ſe metati, ſhtritati, ẛa junaſhtvu
ṡkuſhati;
digladiari, ſe fehtati, s'mezhom
ſe ṡkuſhati;
exercere, ſe vaditi, rovnati, iṡkuſhati,
ṡkuſhati ſe;
morbi crisis, ſodba zheṡ boléṡan, kadar
ſe natura s'boleṡanjo
ṡkuſha;
palaestricus, -ci, tá kateri
ſe s'enim mèzhe, ali
ṡkuſha ṡa junaṡhtvu;
reunctores, ty junaki, kadar ſo
ſe ṡa junaṡhtvu
ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
slezena1 ž, F
12,
lien, ſliṡena, vraniza;
lienicus, -a, -um, lienterius, -a, -um, kateri je na
ſliṡeni bolán;
lienis inflamatio, ſliṡene rupezhuſt;
lienis interperies, ſliṡene boléṡan;
lienis scirrus, tardúſt te
ſliṡene;
lienosus, -a, -um, kateriga
ſliṡena boly;
obstructio lienis, samaſhenîe
ſliṡene;
schirrus lienis, terdúſt
ſliṡene;
splen, -nis, ſliṡena, vraniza;
spleneticus, -a, -um, bolán na
ſliṡeni;
splenium, -nÿ, ena podolgovata pauſhiza, verh
ſliṡene, ena pauſhiza, ali v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji, kadar eniga ranîeniga veṡhejo, v'ti ṡhtalti, kakòr je ta
ſliṡena, ali en flaiṡhter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
slišati1 nedov. in dov., F
6,
acroma, -tis, lushtnu gorvorjenîe
[!] katéru
ſe radu
sliſhi ẛa kratek zhas;
audire, ſliſhati, ẛaſliſhati, ſluſhati, poſluſhati;
griphus, -phi, vel gryphus, enu ṡamotanu govorjenîe, kateriga je teṡhku
ſliſhati, ṡmotaná rezh;
non audire, ne
ſliſhati;
paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, karteru nei navadnu
ſliſhati;
veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo
ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
slovo s, F
9,
abiens, kateri prózh grè, kateri
ſlavu vẛame;
ablepsia, ſlavu dajanîe, prózh poſtavlenîe, drugam poſtavlenîe;
dimittere concilium, ẛbraliṡzhe naroṡen puſtiti,
ſlavú dati;
dimittere uxorem, famulum, ṡheni ali hlapzi
ſlavú dati, odgnati;
exilium, banda, danu
ſlavú is deṡhele;
militem exauthorare, ṡholnerju
ſlavú dati;
miſsio, -onis, poſlanîe, odſlanîe, kadar ſe sholnerjam
ſlavú dá;
repudiare uxorem, ṡheni
ſlavú dati, jo prózh odgnati, odpahniti;
valefaciens, dicens male, ſlavú vṡèti. 2.Cor:2.v.13
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
smejati se nedov., F
9,
agelastus, neſmejózhni, riſnizhin, ẛhaloſtin kir
ſe ne
ſmeya;
archiogelus, kir
ſe ẛa nyzh
ſmeya;
cachinnare, -ri, ſe prevezh
ſmeyati, grohotati;
corridere, ſe s'drugimi
ſmiati;
dechachinnari, ſe ṡhpotlivu
ſmeyati;
gelasinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar
ſe eden
ſmeya;
ha, ha, ha. takú
ſe ſmeja, ali en glás tega ſméha;
ridere, ſe ſmeyati;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio
[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi
ſe ſmeyal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
snop m, F
4,
fascis, -cis, ena butoriza, ali puſhel:
ſnop;
manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en
ſnop, ali ſnopizh ṡhetve;
merges, -tis, ena pèſt klaſjá,
ſnop, ali kopizh;
myrophyllum, -li, enu ṡeliṡzhe, en
ſnóp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
snopič m, manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali
ſnopizh ṡhetve
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sodba ž, F
16,
arestum, sive decretum, v'ſodbi ṡrekanîe, reẛlozhenîe, rihtnu porozhenîe;
censura, idem ac judicialis punitia, ſposnanîe ene ẛhtraffinge ṡkusi
ſodbó;
concisio, ẛdroblenîe, tudi
ſodba;
crisis, ſodba, ſojenîe, obſojenîe;
decemviri, deſſet moṡhy v'eni pravdi, ali
ſodbi;
judicatio, ſodba, pravda;
judicialis, -le, kar h'pravdi, ali
ſodbi ſliſhi, pravdarṡki;
judicialiter, s'pravdo,
s'ſodbó;
judicium, ſodba, obſojenîe, prauda, rihta, ṡaſtopnoſt;
jus dicere, ſodbó oṡnaniti;
morbi crisis, ſodba zheṡ boléṡan, kadar ſe natura s'boléṡanjo ṡkuſha;
rogare sententiam, ſodbó pegerovati, ali proſſiti;
sententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt, reṡlozhik,
ſodba;
sententiam ferre, obſoditi,
ſodbo ſturiti;
temerarium judicium, negviſhna
ſodba;
tranquilitas judicÿ, mehkota te
ſodbè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
spariti se dov., confervescere, v'kúp
ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
spomlad ž, F
7,
aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob
ſpomladi, inu na jeſſen;
nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze gnéṡda délajo;
tempus putationis, ſpomlád;
ver, veris, ſpumlad;
vere primo, ṡdaici
v'ſpumladi;
vernare, kakòr ob
ſpomladi raſti;
vervactum, -cti, ena
v'ſpumladi ṡorana nyva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
spoznanje s, F
17,
acceptilátio, plazhanîa quitinga, ali
ſposnanîe od eniga, de je on tú nîemu oblublenu prejel;
agnitio, ſposnanîe;
censura, idem ac judicalis punitio, ſpoṡnanîe ene ẛhtraffinge ṡkuṡi ſodbó;
cognitio, ſpoṡnanîe, poṡnovanîe;
confeſsio, ſpoṡnanîe, ſpuvid;
decretum, ſpoṡnanîe, porozhenîe, odlozhenîe, poſtava;
dogma, enu
ſpoṡnanîe, vúk, ẛapuvid, navuk, odlozhenîe;
permanescere, v'enu
ſpoṡnanîe priti,
v'ſpoṡnanîe priti, ſpoṡnán ratati;
perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma
ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda;
plebiscitum, -ti, tega gmain folka
ſposnanîe, ene zehe praviza;
praenotio, tú pervu poṡnanîe, ali
ſpoṡnanîe;
respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe;
reversala, -lis, lyſt od napuſodo vṡetjá, lyſt
ſpoṡnanîa te prejete rizhy;
scitum, -ti, ſpoṡnanîe, poſtava, ena ṡavkaṡin;
senatus consultum, ſpoṡnanîe, reṡlozhenîe teh ratnih goſpudou, poſveitovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sramota ž, F
17,
confundere, ẛméſhati, ẛbloditi,
k'ſramoti ſturiti, previṡhati, ẛmotiti;
confusio, ẛmotnîava, ẛmeſhanîe,
ſramota, ẛmota, ẛaſramovanîe;
confusus, -a, -um, na
ſramoto poſtavlen, ẛmeſhan, ẛaſramovan;
dedecus, nezháſt, nepoſhtenîe, neſpodobnoſt,
ſramota;
depudicare, v'ſramoto perpraviti;
ignominia, -ae, ſramota, ſhpot;
ignominiosus, -a, -um, polhen ſhpota, inu
ſramote;
impudicitia, ſramota, neſramnoſt, lotarnia;
opprobrium, -bÿ, ṡaṡhmaganîe, ṡhpót, ṡaṡhpotovanîe,
ſramota;
probrum, -bri, ſramota, gardu ṡhpotanîe, nezháſt, nebrumnoſt;
pudor, -oris, ſramota, ṡhpot;
sine honore, pres zhaſty,
s'ſramoto, ſramotnu;
turpido, oſtudnoſt, gardoba,
ſramota;
turpiter se dare, na
ſramoti oſtati;
vir, si comam nutriat, ignominia est illi, enimu moshú je
ſramota, kadar on dolge laſſy redy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sranje s, F
3,
forica, -ae, enu gnain meiſtu ṡa
ſranîe;
tenasmus, -mi, teṡhava tega
ſranîa, kadar eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè;
tenesmus, kir
k'ſranîu hodi, inu ſe ſyli, ter nyzh ne ſtlazhi, aku lyh vſeṡkuṡi ga ṡhene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
srčno prisl., F
15,
age, -agedum, nu, dai, ſhe, boilè,
ſerzhnu, hitru, dai li;
celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe
ſerzhnu;
celeustes, tá kateri naprei poje, inu veſlarje
ſerzhnu nagovarja, inu Galiote k'veſlanîu opomina;
cordatè, ſerzhnu;
derogitare, ſerznú proſſiti;
ferventer, ſerzhnu, vrozhnu;
fiducialiter, ṡavuplivu,
ſerzhnú;
implorare, s'jokam proſſiti,
ſerzhnu inu s'klagovanîam proſſiti;
instanter, ſerzhnú, s'fliſſom, preṡ nehanîa;
intrepidè, netrepetlivu,
ſerzhnu;
invictè, ne premaglivu,
ſerzhnu;
magnopere, ſerzhnu, po vſim moim premoṡhenîu;
obsecrare, moliti,
ſerzhnu inu ṡhelnu proſſiti;
obtestari, mozhnu proſſiti inu
ſerzhnu, ſe perſezhi;
valdè, ṡlú, ſylnu, mozhnu, viſſoku, raminu,
ſerzhnu, ſlabodnu
- srènejše , ferventius, ſerzhnéſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
srebrn prid., F
10,
aspilates, -ae, en cilú leip kamen
ſreberne farbe;
athisca, tá
ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi kadar pyejo;
crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame;
emblema, -tis, na ṡlatih, ali
ſrebernih poſſodah lipú furmane roṡhe;
lythargyrium, vel lythargiros, ſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en
ṡrebern kamen rata;
sil, -silis, ena ſorta glovate ṡemlè, katera ſe naide v'jamah ṡlate, ali
ſreberne rude;
spinter, -ris, ṡlate ali
ſreberne ṡhpange;
stips, -stipis, danar
ſrebern, ali ṡlát;
vasarium, -rÿ, ena miṡa perpravlena
s'ſreberno, ali ṡlato poſſodo h'pytjú;
vasarius, -rÿ, eden kateri
ſreberno, ali ṡlato poſſodo déla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
stanovito prisl., febris hectica, kadar ſe vſezhihernu ſarzè vname, de tá vrozhina
ſtanovitu v'tem ſarzi oſtane
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
star prid., F
112,
anicula, ena
ſtara babiza;
antiquus, ſtar;
crusma, en
ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te
ſtare babe;
discubitorius, -ÿ, tudi ena vaikuſhniza po
ſtari navadi, na kateri ſo per jédi ſedéli;
elementarius, en
ſtar piſſár, kateri ſe ſhe tega
ſtariga ṡazhetka vuzhy;
juniculus, -li, tú
ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinske terte;
trien, -nis, -ne, try leita
ſtar;
veterrinus, -a, -um, ſylnu
ſtar, ramnu ṡlú
ſtar, cilú do konza
ſtar;
vetustè, vetustiſsime, cilú
v'ſtari navadi
- stariši , F4, adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; frater major natu, tá ſtariſhi brat; major, vekſhi, ſtariſhi; patricius, -ÿ, teh ſtariſhih meſtnih goſpudou eden, ſtare ṡhlahtnoſti zhlovék
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: star prid., scordisci Liv. die ehemaligen Kroaten
ſtari Hrovatji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
staviti nedov., F
24,
adaggerare, v'kupai noſſiti, na kúp
ſtaviti, na kladati;
athisca, tá ſrebern taler, kateri
ſe goſpodi pod brado
ſtavi, kadar pyejo;
cantery, ſhrange na katere
ſe ſtavi zimermanski leis;
figere tentoria, ſhotore
ſtaviti;
irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori
ſtavilu, zimpralu, ali ṡydalu;
logodaedalus, kateri ṡná prou ſvoje beſſéde
ſtaviti;
marginare, melnike
ſtaviti;
plicatilis, -le, kar ſe puſty v'gubè
ſtaviti;
saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk
ſtavio ṡa teṡhavo;
sellaria, -ae, proſtor kir
ſe ſtoli
ſtavio;
supedaneum, podnuṡhnik, kar
ſe pod nogè
ſtavi;
tragemata, Confect, kateri
ſe po jeidi na miṡo
ſtavi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
steči dov., F
3,
obundare, zhes
ſtezhi, ali vun
ſtezhi, kadar ena voda predere, inu vunkai
ſtezhe;
prim. stekoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
stezati se nedov., F
2,
pandiculari, ſe ſteṡati, ſe preteṡati, ṡlaſti kadàr je ṡaſpán;
superexcurrere, vunkai ſteṡati, kakòr te vinṡke terte
ſe na en ludṡki grúnt
ſteṡajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
stiskanje s, F
5,
angustia, teſnoba, nadluga, britkúſt, muja, teṡhkúſt, teṡkozha,
ſtiskanîe;
impressio, mozhnu
ſtiſkanîe, kadar s'ſylo ṡholnerji notar vdario;
interpremere, v'meis tlazhiti, ſtiṡkati, inu v'mei
ſtiṡkanîam ſebe partiſniti;
praesura, teſnoba,
ſtiṡkanîe, nadluga;
preſsura, -ae, preſsus, -us, ſtiṡkanîe, tlazhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
stoječ del., F
15,
aqua puteobis, stagnans, ſtojezha voda;
firmus, -a, -um, ſtanovit,
ſtojezh, nevkrètin, ſtanovitin;
fixus, -a, -um, ſtojezh, perbyt, nepremaknên;
imminens, naprei
ſtojezhi;
nomen substantivum, ſtojezhe imè;
obfirmativus, -a, -um, ṡupar
ſtojezhi, ṡuparni, truzaſt;
obnixus, -a, -um, ṡupar
ſtojezh;
palearia, tá meih, ali prozh
ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla;
praecipitium, -ÿ, enu viſſoku
ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti;
praesens, vprizhni, letá vprizho, ſadanî, v'prizho
ſtojezhi;
prandium statarium, kadar ſe
ſtojezh fruṡhtika;
prominentes venae, vun
ſtojezhe ṡhyle;
promineus, vun
ſtojezhi;
stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena
ſtojezha voda;
thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá k'viṡku
ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
stol2 m, F
8,
balanus, ſléherni ẛhelod, kostain marón, zaffilzi ẛa
ſtol purjeranîe
[str. 31a ];
balanus, zafelz ẛa
ſtol [str. 34a ];
ciere alvum, h'ſtolu perpraviti;
medicamentum relaxans, vel laxativum, [arznia] katera
h'ſtolu ṡhene;
obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri
ſtola néma;
profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na
ſtol, inu ne more ṡadarṡhati;
supositorium, balanus, glans, en zafelz ṡa
ſtol [str. 134a ];
suppositorium, zaffilz ṡa
ſtol, ali ṡa purgeranîe
[str. 213a ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
streči2 nedov., F
13,
adagia sunt: Imamo vſako vro v'vedan na ẛkuſhnîave
ſtrézhi, inu zhakati;
circumire aliquem, ſtrézhi na eniga;
circumvenire, oziganiti, ogolufati,
ſtreizhi;
crapulari, pyanzhovati, poṡhréſhnoſti
ſtrézhi, inu ſe podati;
curare cuticulam, ſebi dobru
ſtrezhi;
insessus, -a, -um, ṡaſeden, kadar eden na eniga
ſtreiṡhe;
insidere itinera, na céſti ṡaſeſti, zhakati,
ſtreizhi;
insidiae, -arum, ṡaſedenîa, buſſie, ṡaviti ovinki, kir ſe na eniga
ſtreiṡhe, na leben trahtanîe;
insidiari, insidias struere, buſſio poſtaviti, na eniga
ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati;
latere in insidys, na eniga ṡkriunu
ſtrézhi;
vacare, ſtreizhi;
vacare deo, Bogú
ſtreizhi;
vacare divinis, ſluṡhbi Boṡhji
ſtreizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
striči nedov., F
7,
involucre, eniga polberarja platnu ali abtoh, kadar
ſtriṡhe, inu brye;
laniarium, tudi enu meiſtu, na katerim
ſe volna, ali kai druṡiga
ſtrishe;
linteum humerale, enu platnu na plèzha, kadar
ſe ſtriṡheo laſſîe;
tondere, ſtrizhi, briti;
tonsor, britbar, kateri
ſtriṡhe;
tonstrina, -ae, hiſha k'ſtriṡhenîu, kir
ſe ſtriṡhe, ali brye;
tonstrix, -cis, katera
ſtriṡhe;
prim. strižeoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
strup m, F
14,
amuletum, arznia ẛuper
ſtrupa, ſe bolnikom na gerlu perveṡhe;
antidotum, arznia ẛa
ſtrup pregnati;
antidotus, vel antidotum, alexipharmacum, alexterium, arznia ṡupar tá
ſtrúp;
biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare,
ſtrup ṡholzou;
dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr
ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhalosti, niti bolezhine;
medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima
ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari;
philtra, -orum, je ena ſorta
ſtrupá, kateri zhlovéka perpravi, de ṡhene prevezh lubi, takú, de ob pamet grè;
portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo;
toxicum, -ci, ſtrúp;
veneficus, -ci, zupernik,
s'ſtrupom ṡavdajaviz;
venenarius, -rÿ, kateri
ſtrúp predaja, ali nuza;
venenum, -ni, ſtrúp;
virus, en ſmardezhi
ſtrup;
virus mortiferum, ſmertni ṡhkodlivi
ſtrúp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
suhota ž, F
2,
ariditas, ſuhota;
marasmus, ſuhota, ali ſuſha, kadar vṡhè tá narojena mokrota vſahne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sukno s, F
13,
aulaeum, en tebih, ſhpaliera, aidousku
ſuknu, turṡki tebih;
culcitra subalaris, pulſtri, ali
ſuknu na uknih ẛa Goſpodó;
fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti,
ſuknu vala, platnu beili, ali plaiha;
isatis, -tis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri
ſuknu farbajo ga poṡnajo;
laneus pannus, ſuknu;
levidensis munus, en ſhenkan gvant, ali gmain
ſuknu;
limborarius, -rÿ, tá kateri kraje
ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva;
pannus, -ni, ſuknu;
pannus vilis, gmajn
ſuknu;
pexatus, -a, -um, s'eno kozaſto ſuknîo gvantan, kateri kozaſti gvánt noſſi, s'takoviga
ſukna, kateru nei oſtriṡhenu;
titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od
ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi, máh od
ſukna;
tomentum, -ti, ſtriṡhetina, oſtriṡhki od
ſukna, ali klabukou, katera ſe v'polṡhtre deiva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
surov prid., F
8,
cruda pyra, ſrove hruṡhke;
crudus, -a, -um, ſrovu, friſhnu, friſhin;
incoctus, -a, -um, teſtèn,
ſrou, neṡkuhan;
indigestio, ſrova jéd v'shelodzi;
semicrudus, -a, -um, na polovizo
ſrov;
viridis arbor, ſrovu ṡelenu drivú;
visceratio, dilenîe
ſroviga meſſá, nékadai ſo
ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
suša ž, F
3,
aritudo, ariditas, ſuſha;
marasmus, ſuhota ali
ſuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne;
siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti, ali ṡkuṡi
ſuſho, ali ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
svinja ž, F
12,
biseta, ſvinîa, kir na glavi szhetine ſe na dvuje dilè;
cyclaminos, vel cyclaminus, vel cyclaminum, kroṡhiz ṡeliṡzhe ṡa
ſvinîe;
glandium, -dÿ, volzhaizi, ali biṡgavke na
ſvinîah;
grunnire, kruliti, zviliti kakòr ena
ſvinîa;
lardum, -di, vel laridum, -di, ṡhpeh od
ſvîn;
porca, -ae, ſvinîa, preſiza;
porculator, kateri
ſvinîe kole;
porcus, -ci, praſſiz,
ſvinîa;
subo, -are, zviliti, kruliti, ruzhati, kakòr
ſvinîe kadar ſe bukajo;
sus, suis, ena
ſvinîa;
volutabrum, -bri, jama, ali kaliṡzhe, kir ſe
ſvinîe kalajo, ali vailajo;
volutare, vel volutari, ſe vailati.
v:g: ſe vaila kakòr ena pitana
ſvinîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
šega ž, F
14,
caeremonia, duhouṡka
ſhega;
ceremoniae, ſhege;
consuetudo, navada, uṡhanza,
ſhega;
convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari
ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti;
crocota, en ṡhenṡki gvant po ſtari
ſhegi gele farbe;
exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne
ṡhege enimu shègne odvṡèti;
gesticulari, zhudne
ſhege na ſe vṡèti;
gestus, -us, viṡha ali ṡaderṡhanîe eniga zhlovéka, ena
ſhega, ali maniera;
leguleius, -leÿ, kateri ṡná te
ſhege, ali navade téh poſtau ſvoje deṡhele;
mores, ṡhege;
mos, navada,
ṡhega;
natura, ſhega, ṡhtata, natura;
natura, naturalis, naturaliter, po naturi, po
ſhegi;
ritus, -us, viṡha, navada, ali
ſhega duhovna, obizhai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
špogati nedov., F
4,
argutari, ẛhlabudrati, modrúſt
ſhpogati;
nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero
ſo nékadai ty Aidje
ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa;
spatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji
ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo;
uti, vṡhivati,
ṡhpogati, nuzati, s'eno rizhjó okuli hoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
štenge ž mn., F
4,
adagia sunt: kadar
ẛhténge, inu loutre imam, meni nei potréba létati;
anabathra, ſhtenge;
cochlea, -ae, okrogle
ſhténge;
demenculum, ene ṡkrivne
ſhténge, ali poot pod ẛemló
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
štrihati nedov., F
3,
hostorium, -rÿ, tá leiṡ s'katerim ſe ṡhitu
ſhtriha kadar ſe mèri;
radius, -dÿ, ta ṡhtrikovnik liſſèn, s'katerim ſe ṡhitu
ṡhtriha;
spatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platno
ṡhtrihajo;
prim. štrikati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
štrihovnik m, F
3,
hostorium, -rÿ, tá leiṡ s'katerim ſe ṡhitu ſhtriha kadar ſe mèri,
ṡhtrikovnik[!];
radius, -dÿ, ta
ṡhtrihovnik liſſèn, s'katerim ſe ṡhitu ṡhtriha
[str. 182b ];
radius. streichholz.
hostorié. shtrihovnik liſsèn
[str. 261b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
šum m, F
4,
poppysmus, -mi, tá glás, ali
ſhúm, kadar ſe s'rokami v'kupai luṡzhi;
sonitus foliorum, ſhumenîe tega lyſtja,
ſhum tega lyſtja;
susurrus, -ri, ſhum, ſhumeinîe;
tumultus factus est, zhe daile li vekſhi
ſhum je vſtajal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
taler m, F
4,
athisca, tá ſrebern
taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi kadar pyejo;
catillare, talerje liẛati;
cycus[!], en
taler;
orbis, ſveit, okrogloſt, en okrogel
taler, króg, rink
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tekati nedov., F
12,
chytrina, otrozhka ygra, kir okuli eniga ſidezhiga
tékajo;
circuncurrere, obtezhi, okuli
tékati;
circuncursare, ſem ter tam
tékati;
cursare, ſem ter tam
tekati;
cursare, et cursitare, ſem ter tám
tékati;
cursitare, vſeṡkuṡi
tékati;
decurrere, doli tezhi, doli
tékati;
discurrere, ſem ter tám
tekati, okuli
tékati;
gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi
tékajo ludje;
pararius, kateri okuli
teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali naide;
profluvium, -ÿ, en flus is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi
teika na ſtol, inu ne more ṡaderṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
težkoča ž, F
7,
anfractus auris, teẛkozha na ſliſhanîu;
angustia, teſnoba, nadluga, britkúſt, muja, teṡhkúſt,
teṡkozha, ſtiskanîe;
auris anfractus, teṡhkozha na ſliſhanîu;
gravedo, teṡkozha;
melancholia, -ae, klavernoſt, ena zherna ṡhólzh, ali kry, katera zhlovéka ṡhaloſtniga déla, umnoſti
teṡhkozha;
molestia, -ae, ṡabava, nadleṡhnoſt,
teṡkozha, nepokoi, nadleṡhenîe;
stranguria, -ae, ṡzanîa, ali zuranîa veitri,
teṡkozha zuranîa, kadar ſé ne more lahku ṡzati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tica ž, F
78,
auceps, tyzhar, kateri
tyze lovi;
avis, tyza;
genus aligerum, tyze;
imusculus, ena
tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin;
involucris, -re, neleiteozha
tyza, katera ſhe ne more leitati;
nidificum ver, ſpomlád, kadar
tyze gnéṡda délajo;
pinna, -ae, enu terdu perú, ta velika perja per
tyzah, ribje peretnize;
rostrum, -ri, klún, ali ṡhnabil ene
tyze;
volucer, hiter kakòr
tyza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tih prid., F
27,
halcyonei dies, tihi preṡ hudiga vrèmena dnévi;
mare quietum, tú
tihu zhiſtu morjè;
placidus, -a, -um, tih, myrán, dobrutliu, kroták;
psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy;
reqietus, -a, -um, tih, per pokoju;
tranquillus, -a, -um, tih, pohlevin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tiščati nedov., F
4,
arctare, v'kupai ſtiskati,
tiṡzhati;
perprimere, vſeṡkuṡi tlazhiti, ali doli
tiṡzhati;
premere, pertiṡkati, tlazhiti,
tiṡzhati, ſtiṡkati, preſhati;
scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga
tiṡzhy, kakòr en kaminiz, kadar enimu v'zhrevle pade, kadar raiṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tolči nedov., F
8,
lythagyrium, vel lythagiros, ſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata, ṡa arznio nuza, inu malarjom sa farbo
tolzhejo;
pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh
tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja;
percutere, vdariti, tepſti,
tolzhi, mahniti;
pilum, -li, tudi tú sheleisu, s'katerim ſe v'moṡhnerju
tolzhe;
pinsor, -oris, kateri v'enim moṡherju
tolzhe;
pistillum, -li, tu ṡheléṡu, s'katerim ſe v moṡhnerju
tolzhe;
terere, tolzhi;
tundere, tleizhi, biti, tepſti,
tolzhi;
prim. tleči
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tožiti nedov., F
4,
concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti,
toṡhiti s'en gréh;
conqueri, ſe pertoṡhiti,
toṡhiti;
insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga
toṡhi, inu ferṡhmaguje;
requirere, tudi
toṡhiti, ali obyṡkati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tropine ž mn., F
7,
acinacius, -ÿ, tropinaſt, is
tropyn ſturjen;
brisa, ṡtlazhenih grosdou
tropine;
flocces, -um, patake, pytje, kadar ſe voda na
tropine vlye;
magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu
tropine;
panis ex acinis, is
tropyn krúh;
vinacea, -orum, tropine od groṡdja;
vinacea, vel vinacia uvarum, vel vinaceus, -cei, pizhki v'groṡdji, ali
tropine. Osee 3.v.1
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ud m, F
15,
acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide,
vude, ẛhyle, ali kite;
arthritis, ſléherna bolezhina na
vudih;
articulus, zhlink, glid,
vud;
luxatio, ṡvinenîe, ṡvyn, ṡvinenîe eniga
uda;
membra, vudi, glidi, glidje;
membratim, od
vuda do
vuda, od glida do glida;
membrum, -bri, vud, glid;
permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku, ali tá múzh ene arznîe od
uda do
uda;
sensus, -us, pozhutik, um,
udi, pozhutenîe, ṡaſtopnoſt;
sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena: tudi kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en
vud mertou;
sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en
vud mertou, en mertvi glid;
syderatio, udi od Boṡhyga ṡhlaka vdarjeni;
symetria, -ae, pravu s'merjenîe, ali mèra teh
vudou ene podobe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
udariti2 dov., F
7,
colis, -lis, tá mehka mladiza per tertah, katera vſaku leitu vun
vdari;
epithema, kadar ſe kei v'prég
vdari zhes en beteṡh, ali boléṡan, ali bolezhino;
extuberatio, vun vdarjenîe, otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun
vdari;
medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrup pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka
vdari;
molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai
vdari, tá grampa;
morbus palabundus, boléṡan, katera ṡkrivnu v'mei ludy
vdari, ṡdai v'enim kraju ṡdaj v'drugim;
repullulare, ṡupèt vunkai
vdariti, inu raſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
udariti4 dov., F
5,
hostilia resumere, ṡupèt nad ſovraṡhnika
vdariti;
impetere, k'malu na eniga planiti,
vdariti;
irruo, irruere, nad eniga bukniti, planiti,
vdariti, ṡkozhiti;
irruerunt in terram nostram, ony
ſo v'naſho deṡhelo
vdarili;
impressio, mozhnu ſtiſkanîe, kadar s'ſylo ṡholnerji notar
vdario
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
udarjenje2 s, F
2,
extuberatio, vun
vdarjenîe, otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun vdari;
pustulatorum eruptio, vun
vdarjenîe mihurzou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ugasniti dov., F
3,
bitumen, -nis, pilpoh, en judovski lym, ali kraida, kadar ſe vuṡhge, takú ne
vgaſne;
extingvere, pogaſſiti,
vgaſniti, gaſſiti;
restinguere, pogaſſiti,
vgaſniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
uhrnija ž, F
7,
foeneralia, -orum, ta zhaṡ kadar ſe ima
uharnia plazhati;
foeneratio, uhernia;
foenus, -oris, dobivanîe,
uharnia, dobizhik;
interusurium, -ÿ, tá núz, inu obreiſt per
uharnÿ;
pecunia in calendarium conversa, danarji na
uharnio dani;
usura, -ae, foenus, uhurnia, uharnia, dobivanie, dobizhik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
usahniti dov., F
7,
arefacere, vſuſhiti,
vſahniti;
exarere, vel exarescere, poſuſhiti,
vſahniti;
extabescere, vſahniti;
flaccere, uvèniti,
vſahniti, kakòr roṡhe;
intabescere, vſahniti, v'veniti, na ṡhivotu ſe ſuſhiti;
marasmus, ſuhota ali ſuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota
vſahne;
vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera
vſahne, inu konz vṡame
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ustaviti dov., F
5,
eccheneis, -dis, ena maihina morṡka ribiza, kadar ſe barke popade, taku jo
vſtavi, ali obderṡhy, de ne more naprei;
elaties, vel elatites, blutstein, kryuni kamen, kateri kry
vſtavi;
jacere ancoras, te mazhke ṡheléṡne v'vodó vrézhi, barko
vſtaviti;
retinere, ohraniti, ṡaderṡhati,
vſtaviti, gori derṡhati;
sistere, vſtaviti, vſtonoviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
uže prisl., F
19,
aetas acta, vel exacta, tá preideozha ſtaroſt, katera
vṡhè v'grob lety;
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma ... kadar je
vẛhè popolnoma k'létanîu, ſe imenuje locuſta, kobiliza;
excretus, -a, -um, ṡraſten,
vṡhè velik;
jam, ṡdai, ali ṡkorai,
vṡhè;
jam diu, vṡhè ṡdavnai;
jam dudum, ṡdavnai,
vṡhè pred enim dobrim zhaſsom,
vṡhè ṡdavnai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
užganje s, F
4,
faces seditionis, vuṡganîe ali ṡazhetek eniga punta;
incensio, vuṡhganîe;
inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik doli pade, ṡaṡhganîe,
vuṡhganîe, vrozhina;
zelus, -li, aifir, aifrarṡka ṡkarb, s'notarſhnu
vuṡhganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
v'družen del., conventus, -a, -um, gorivṡèt,
v'druṡhen, ali obyṡkán, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
v'jutru prisl., F
8,
diluculò, v'jutru ṡgudai, pred dnem;
diluculum, kadar ſe
v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai;
in aurora, v'jutru ẛgudai;
manè, ṡgudai,
v'jutru ṡgudai, jutri, s'jutrai;
sublucanum tempus, tá zhas
v'jutru, s'gudai, kadar ṡarja gori grè, ṡorna jaſnoſt;
vesperi et mane, v'vèzher, inu
v'jutru
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
v'neti se dov., F
3,
exardescere, ſe vuṡhgati, reṡlobiti,
v'neiti;
exarsit, ſe je vniel;
febris hectica, kadar
ſe vſezhihernu ſarzè
vname, de tá vrozhina ſtanovitu v'tem ſarzi oſtane
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vedro s, F
7,
amphora Attica, try
védra darshy;
amphora Romana, derṡhy dvei
védri;
antila, -ae, enu
védru, ena poſſoda, s'katero ſe voda is ladje polie;
batus, bati, ena mèra judovska try
vedra derṡhy;
haustrum, -tri, enu
veidru ali korez, s'katerim ſe voda ṡajemle;
situla, -ae, véderze, kaſſéliza,
veidru ṡa ṡhterno, ṡa vodó poſſoda;
urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vejer m, F
3,
comma, -tis, reſſékanîe, zhep, ali kaṡzhiza
v'veyerjih;
ichtyotrophium, en ribnik, ali
veyer;
superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda zheṡ
veyer, ali zheṡ jeiṡ grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ves zaim., F
244,
abundans, kir ima
vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat;
adedere, vſe ſnéſti,
vſe dojéſti,
vſe do konza ſnéſti;
circunsudare, vus ſe potiti;
est in ore omnium, vſim je v'uſtih,
vſi od nîega govorè,
vſi s'nym ſi uſta ṡbriſhujejo;
feralia, -orum, vſih duṡh dán, teh mertvih dán;
marasmus, ſuhota ali ẛuſha, kadar vṡhè
vſá tá narojena mokrota vſahne;
obnixè, ſylnu,
s'vſo mozhjó, lipú;
orbis terrarum, okrogloſt ſvitá,
vus volen ſveit;
prae omnibus, pred
vſimi;
totus, -a, -um, ceil,
vus;
vociferari, ukati, vpiti na
vus glaṡ, krizhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vesčiherni (ves čiherni) zaim., F
10,
caradrius, -drÿ, ena tyza
vſazhihernu béla;
cuncti, vſizhihernu;
cunctus, -a, -um, vſe zhihernu;
febris hectica, kadar ſe
vſezhihernu ſarzè vname, de tá vrozhina ſtanovitu v'tem ſarzi oſtane;
in aſsem satisfacere, vſezhihernu plazhati;
Novum Dictionarium, ſeu Lexicon Vniuerſale. Wörterbuch. Nove beſſedne Buque, ali vſeſploh
vſehzhihernih vſehkupgmain beſſedy Buque
[str. 1a ];
nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, Wörterbuch, Beſsedne Buque. nove beſsedne Buque, ali vſehſploh
vſehzhihernih vſehkupgmain beſsedy buque
[str. 244b ];
universa lex, vſazhiherna poſtava;
universus, -a, -um, vſezhihernu, vſiſploham
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vetri m mn., stranguria, -ae, ṡzanîa, ali zuranîa
veitri, teṡkozha zuranîa, kadar ſe ne more lahku ṡzati;
prim. vetrovi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vezati nedov., F
14,
bibliopegus, kateri buque
véṡhe;
capistrare, vèṡati s'lizhjam, ali s'drugo travo;
capistrum, lizhje ẛa terte
vèẛati;
cardinatus, ena v'kup ſtiſnîena reizh, v'kup s'ẛhteklanu, ali ṡklenîenu, kakòr zimermani leis
vèẛhejo;
circumplecti, v'okrog pleſti, ali
veẛati;
colligator, kateri ſnopje
vèṡhe, veṡàzh;
jberica, ṡhpanski pet
[e]linzi, ena trava ... s'taiſto travo
ſe tertje
vèṡhe v'vinogradih;
jugare, ṡkupai
vèṡati, v'klépati;
ligare, veṡati, ṡvéṡati, ṡveṡovati;
scirpare, s'mezizhjam
véṡati;
splenium, -nÿ, ena pauſhiza, ali v'kúp ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji
[nuzajo], kadar eniga ranîeniga
veṡhejo;
squama, -ae, tudi tá pás, s'katerim
ſe panzer
vèṡhe;
viere, vèṡati, ſode nabiati;
vincire, veṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
videti nedov., F
35,
acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de
ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir
ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa;
appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti
viditi;
caecultare, hudú
viditi, en ṡhleht pogled iméti;
caeculus, kateri malu
vidi;
cernere, viditi, gledati;
difficile nobis videtur, nam
ſe teṡhku
vidi;
extantia, bitje, kar je kai
viditi;
extare, biti, vun gledati, vun
ſe viditi, ſe ṡnaiti;
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera
ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza
vidi;
phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza,
ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku
ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety,
ſe vidio glavize gole;
ut probaretur, de bi
ſe vidilu, ali ṡkuſſilu;
videbitur, ſe bó vidilu;
videre, viditi;
visibilis, -le, videozhi, kar
ſe more
viditi;
visus est, ſo ga
vidili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vliti dov., F
2,
flocces, -um, patake, pytje, kadar ſe voda na tropine
vlye;
illiquifacere, reſtopiti, ali v'kai reſpuſtiti, notar
vlyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
voda ž, F
250,
aqua defluit, voda odtéka;
dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo
vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke
[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke
vodè v'zuranîu;
expatiata flumina, velike, reslyte
vodé;
fluxio aquae, tèk
vodè;
fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati;
limpha, vel lympha, voda;
piscosa aqua, dobra
voda ṡa ribe loviti;
pluvia aqua, deṡhevna
voda;
ripa, -ae, krai per
vodah, brég nad
vodó;
turbida aqua, kolna
voda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vojskovati se nedov., F
4,
bellum intestinum, kadar
ſe v'mej ſabo
voiskujejo ty domazhi;
ferre anxam contra Patriam, pruti ſvoji deṡheli
ſe voiṡkovati;
gerens bella, kateri voiṡkè viṡha, pela, inu
ſe voiṡkuje;
gerere bellum, ſe voiṡkovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vrat m, F
17,
anabolagium, enu tanku platnu ẛhenam okuli
vratú;
cervix, ẛatilik,
vrát, ẛatilnik;
collifragium, vratú ẛlomnenîe;
collufragus, kateri ſi
vrát vlomi, ali ſpahne;
collum, vrát, gerlu;
collum eburneum, beil
vrát, kakòr s'ſlona koſty;
jugulum, -li, perva ſtrán
vratú, vrát;
jugulum dare, vrat podati, ſe puſtiti ṡaklati;
millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na
vrati, paſje ogerlu;
numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na
vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe;
onocrotalus, -li, ... je ena tyza labudu podobna, kadar
vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil, ima
vrát kakor en ṡhakil;
opisthotonicus, kateri glavo, ali
vrát ṡavitu darṡhy;
palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali
vrati eniga volla;
praebere cervices, vrát iṡtegniti, inu pomoliti;
tetanus, kateri ne more
vratú, ali garla obrazhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vreti nedov., F
12,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti,
vreiti, kipeiti;
bullire, vréti, kipeti;
confervere, v'kupai
vréti;
confervescere, v'kup ſpariti ſe,
vréti kakòr moſht kadar kiſſa;
ebullire, vréti, ẛavréti, kipéti;
fervefacere, ſturiti
vreiti;
fervere, vreiti, ṡhariti;
fervere ira, od jeṡe
vréti;
olla succensa, en lonez, kateri
vre;
scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori
vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
suffervere, ṡavreiti, po malim
vreiti;
ut ure,
horas, et per consonantem, vre, significat bulire
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vrhu prisl., F
46, I.
desuper, verhu, oṡgoraj;
incubare, verhu leṡhati, ali gori leṡhati, ſedeiti;
super, zhes, na, per, daile, gori,
verhu, oṡgorai;
superferre, verhu naneſti,
verhu noſſiti;
superincidere, oṡgorai
verhu paſti,
verhu paſti;
supernatare, verhu plavati;
supervestire, verhu obleizhi; II.
incubus, kadar eniga mora ſeſſa,
verhu lèṡhezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vročina ž, F
23,
aestus, -us, vrozhúſt, leitna
vrozhina, velika
vrozhina;
antiperistasis, kadar mraṡ
vrozhino preẛhene, ali
vrozhina mraṡ;
calor, vrozhina, topluta, vrozhúſt;
cauma, velika
vrozhina;
exarsit dies, danas je velika
vrozhina;
hepatis accensio, jeterna
vrozhina, kader ſo jetre vrozhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: vročina ž, fervor, -ris, urozhina [Verant.36: Feruor, Hitz, brunſt, Vruchina]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vročost ž, F
11,
adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati, veliko
vrozhúſt iméti;
aestuosus, vrózh, puln
vrozhuſti;
aestus, -us, vrozhúſt, leitna vrozhina, velika vrozhina;
ardor, vrozhúſt, ẛhganîe, velika vrozhina;
ardor stomachi, vrozhúſt tega ẛhelodza, ſitoſt;
caldor, vrozhúſt, gorkuta;
calor, vrozhina, topluta,
vrozhúſt;
calumnata, -tis, ena
vrozhúſt, ali gorenîe velikiga ognîa;
fervidè, junazhku, s'veliko
vrozhuſtjo;
fervor, -ris, vrozhúſt, aiffer, divjanîe;
synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od
vrozhuſti kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vtakniti dov., F
8,
depangere, ẛabiti, v'ẛemlo
vtakniti, ali ẛabiti, ẛaſaditi;
exprobrare, oponaſhati, v'uzhi
vtakniti, ſponaſhati, ozhitati;
imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy
vtakniti;
lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel s'predai kakòr en jeſſik, de ſe v'eno drugo ruto, ali v'fazonetel
vtakne;
obÿcere, naprei vreizhi, v'uzhi
vtakniti;
onocrotalus, ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo
vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi oſſel ṡatrobil;
pangere, ṡabyti, notar
vtakniti, poſaditi, ali vſaditi;
recondere, ṡkriti, ṡkraniti,
vtakniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zabstonj prisl., F
18, I.
ab re orare, ẛabſtojn proſſiti, ẛavman moliti;
abs re eſt, tú je
ẛabſtojn;
frustrà, ẛabſtoin, ṡavmán;
frustra conari, ṡabſtojn ſe mujati;
gratis, ṡabſtoin;
gratuitò, ṡabſtoin, preṡ dobizhka, s'dobre vole;
incaſsum, ṡavmán, ṡaludu,
ṡabſtoin;
irritum, ṡavmán,
ṡabſtoin;
irritus, -a, -um, ṡaludu, ṡavmán, kar je
ṡabſtoin, nevnuznu;
lateram lavare, déllu ṡgubiti,
ṡabſtoin délati;
ludere operam, ṡabſtoin délati, vſe ṡaygrati;
nequiquam, ṡabſtoin, ṡavmán, cilú niṡhter;
non âb re eſt, nej
ẛabſtojn, nej pres vrshoha;
tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kadar eden
ṡabſtoîn na aiṡhelz grè;
vanè, ṡabſtoin;
vanum, luzkaku, praṡnu,
ṡabſtoin; II.
asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje,
ſabſtojn zèha;
frustratio, ogolufanîe, ṡamujenîe,
ṡabſtoin déllu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zadnjica ž, F
11,
anus, ẛadnîza, rit;
clunis, -nis, ena plat riti.
sadniza, rit;
collyrium, ena arznia ẛa ozhy, tudi ẛa ṡhivini pomagati, kadar je
ẛadniza ẛaperta;
condyloma, -tis, terde inu okrogle gerzhe okuli
ẛadnîze;
culum, ẛadniza;
fiſsum, -si, en napok na
ṡadnizi;
haemorrhois, -dis, haemorrhagia, tá tekozha kry is
ṡadnize, is te ṡlate ṡhyle;
marisca, -ae, tudi kurje okú, na
ṡadnîzi bolezhina, inu gnui;
nates, -tium, ṡadniza, ritne platy;
podex, -cis, luknîa v'riti,
ṡadniza, rit;
procedentia alvi, ṡadnize vun s'hajanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zadržati dov., F
13,
coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati,
ẛaderṡhati, braniti;
cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti,
ẛaderṡhati;
detinere, obderṡhati, perderṡhati,
ṡaderṡhati;
diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè
ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe;
diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more
ṡaderṡhati;
impedire, braniti,
ṡaderṡhati, ṡaſlanîti, motiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti,
ṡadarṡhati;
praepedire, ohraniti,
ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti;
profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more
ṡadarṡhati;
reservare, ṡkraniti, ohraniti,
ṡaderṡhati;
retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti,
ṡaderṡhati gori eniga, de ne grè naprei;
retinere, ohraniti,
ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati;
sistere, vſtaviti,
ṡaderṡhati, poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zahrupeti dov., onocratulus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku
ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zakrit del., F
6,
diſsimulanter, diſsimulatim, na eno
ṡakrito viṡho, po ṡkrivnim;
dolon, eniga
ṡakritiga mezha paliza;
sica, -ae, ena ſabla, en tolih,
ṡakritu oroṡhje;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo
ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati;
tectus, -a, -um, pokryt,
ṡakryt;
velatus, -a, -um, ṡakryt, ṡakriven;
prim. zakriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zamuda ž, F
3,
eremodicium, -cÿ, ṡamuda v'pravdi, kadar eden na tá poſtavleni dán naprei ne pride;
negligentia, nemarnoſt, lenoba, vtraglivoſt,
ṡamuda;
retarditio, ṡamuda, ṡaṡhtentanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zanohtnica ž, F
2,
paronychia, -ae, ena
ṡanuhtniza, velika bolézhina ṡa nohtmy;
reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od nohty lozhi, ali je ṡa nohtam gnoji, de prozh grè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zapopaden del., F
8,
compertus in adulterio, v'preſhuſhtvi
ẛapopaden;
comprehensus, -a, -um, ẛapopaden;
deprehensus, -a, -um, depresus, ẛapopaden;
disciplinabilis scientia, enu
ṡapopadenu ẛnanîe;
notatus, -a, -um, ṡamerkan,
ṡapopaden;
prehensus, vel prensus, -a, -um, in furto prehensus, v'tatvini
ṡapopaden;
receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali
ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai predá;
reprehensus, -a, -um, pokrégan,
ṡapopaden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zaprt del., F
17,
andabate, kateri
s'ẛapertimi ozhmy ſe byejo;
clusus, ẛapert, okuli obdán;
collyrium, ena arznia ẛa ozhy, tudi ẛa ṡhivini pomagati, kadar je ẛadniza
ẛaperta;
convallis, rován, ali dolina s'gorami
ẛaperta;
ecligma, -tis, arznia ... odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo
ẛaperti;
inclusus, -a, -um, ṡapert, ṡariglán, vgrajen;
inscriptio, s'vunai piſſanîe na enim
ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu;
ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka
ṡaperta;
nefasti dies, praṡniki,
ṡaperti pravdni dnèvi, na katerih ſe praude ne darṡhè;
obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola néma;
obstrictus, -a, -um, ṡavèṡan, ſtiſnîen, ali
ṡapert;
obstructus, -a, -um, ṡamaſhen,
ṡapert;
occlusus, -a, -um, ṡapert;
oppeſsulatus, -a, -um, dobru
ṡapert, ṡariglán;
perconditus, -a, -um, dobru
ṡapert, inu skranîen;
praeclusus, -a, -um, mozhnu
ṡapert, ali ṡaklenîen, inu prepréṡhen;
propinigeon, enu meiſtu v'paiṡhtibah, v'katerim tá
ṡaperti ogîn ſe reſvizhuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zarja ž, F
14,
ab aurora, kakòr ſe je
ẛarja pokaẛala;
aurora, ẛarja, daniza;
diluculum, kadar ſe v'jutru
ẛarja odpinia, cilú ẛgudai;
eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora;
fulgor, -oris, ſvitlúſt,
ṡarja;
lucifer, -ri, daniza,
ṡarja, juternîa ṡvéṡda;
matuta, -ae, juternîa
ṡarja, ṡora;
radiatio, laṡkatanîe te
ṡarje, ali ſonza;
radiatus, -a, -um, kar ima
ṡarje, ṡarje laṡketanîe;
radius solis, ſonzhnu ſyanîe, laṡkatanîe, ſonzha
ẛarja, ſvitloba, ali ſtréla:
v:g: truja ſvitla
ẛarja je ſhla is ſonza, ſonzhna
ṡarja, ṡharki, proge;
sublucanum tempus, tá zhaṡ v'jutru s'gudai, kadar
ṡarja gori grè, ṡorna jaſnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zaseden prid., inessus, -a, -um, ṡaſeden, kadar eden na eniga ſtreiṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zaspan del., F
8,
dormituriens, ṡaſpán, drémlaviz;
frons matutina, en ṡhaloſten,
ṡaſpán; obras;
pandiculari, ſe ſteṡáti, ſe preteṡati, ṡlaſti kadar je
ṡaſpán;
somniculosus, -a, -um, somnolentus, -a, -um, ṡaſpán, ṡaſpaniz, ṡaſpanka;
soporatus, -a, -um, ṡaſpán;
soporus, -a, -um, ſylnu
ṡaſpán;
veternosus, -a, -um, ſylnu
ṡaſpán, mertvizhin;
veternus, -ni, ṡaſpana ſlabúſt, ſmerti ſen, mertviza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zatiščanje s, ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zatrobiti dov., onocrotalus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de
bi en oſſel
ṡatrobil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zažganje s, inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik doli pade,
ṡaṡhganîe, vuṡhganîe, vrozhina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zdvečiti dov., mansum, -si, tú ṡvezhenîe, kakòr te Ame délajo, kir tó jeid
ṡdvezhè, kadar te otroke pitajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zehanje s, F
4,
expiratio, ṡeivanîe,
ẛeihanîe;
oscedo, -nis, tú vſeṡkuṡi
ṡeihanîe, kadar eden druṡiga ne déla, kakor ṡeiha;
oscitatio, ṡeihanîe;
singultus, -tus, singultio, ṡeihanîe, kolzanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zehati nedov., F
2,
oscedo, -nis, tú vſeṡkuṡi ṡeihanîe, kadar eden druṡiga ne déla, kakor
ṡeiha;
oscitare, ṡeihati, ali od ſpanîa, ali od truda: seivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zgodaj (z'godaj) prisl., F
12,
diluculò, v'jutru
ṡgudai, pred dnem;
diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú
ẛgudai;
in aurora, v'jutru
ẛgudai;
manè, ṡgudai, v'jutru
ṡgudai, jutri, s'jutrai;
maturè, per zaiti,
ṡgudai;
maturiſsimè, cilú
ṡgudai;
matutinus homo, en ṡgudni zhlovik, kateri rad s'jutrai
ṡgudai vſtaja;
praecoquus, -a, -um, ṡgudai ṡrél;
precox, -cis, ṡgudai ṡrél, pred pravim zhaſſam godán;
sublucanum tempus, tá zhaṡ v'jutru
s'gudai, kadar ẛarja gori grè, ṡorna jaſnoſt;
tempestivè, perzaiti,
ṡgudai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zibati nedov., F
2,
agitare, naprei gnati, ſem ter tiá gnati, metati, premétati,
sibati, majáti;
feſseriae, te peſmi, katere Ama poye kadar
ṡyble
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zijalast prid., hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu moli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zijati nedov., F
3,
hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli
ṡyá, inu moli;
hians, -tis, kateri
ṡyá;
hiare, ṡyati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zima ž, F
14,
bardocuculus, gvánt ẛa
ẛymo, inu ẛa leitu;
bruma, tá narkraiſhi dán, kadar
ẛyma ẛazhne,
ẛyma;
focale, -lis, tudi tu, kar ſe déva okuli garla ṡa
ṡymo;
frigus, mraṡ,
ẛima;
frigus me affligit, ẛima me tare;
hybernus, -a, -um, ṡymṡki, kar ṡa
ṡymo ſluṡhi, ṡymni, ṡymizhni;
hyematus, -a, -um, ẛmerṡel od
ẛyme;
hyems, -mis, ẛyma;
hyems ignava, ena tragliva
ṡyma;
gallicae, -arum, punzhohe, ṡa
ṡimo ſhulini;
intensum frigus, velika
ṡyma;
perhyemare, preṡimiti, célo
ṡimó na enim meiſti oſtati;
pernio, -onis, bolezhina na nogah, ali na petah od mraṡa, ali
ṡime
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zleči se dov., leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar
ſe en lev
ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poṡhre, taku ṡdaici zerkne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zmerjanje s, insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu ferṡhmaguje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
znotraj (z'notraj) prisl., F
11,
altrinsecus, od te druge ſtrani, s'vnai, ali
s'notrai, od deſne, ali léve ſtrani;
extabere, ṡnotrai gnyti;
febris lipyria, kadar
ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je marṡal;
incalere, ṡnotrai vrózh biti. Job.6;
incinere, ṡnotrai peiti;
infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti,
ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16;
interius, ṡnotrai;
intrinsecus, ṡnotrai;
involucris hyacinthi, [s']ṡnotrai ṡavitimi Nebú plavimi ṡhidami;
laganum, -ni, pohanîe, kateru ſe napuhne, inu
s'notrai je votlu;
tonsillarum inflamatio, kadar je
s'notrai garlu oteklu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zob1 m, F
46,
dens, ẛob;
dens maxillaris, zheluſtni
ṡob, kotnik;
dentire, ẛobè raſteozhe iméti,
ẛobè vun gnati;
edentare, ẛobè ṡbiti, vun ṡbiti;
frendere dentibus, s'ṡobmy ṡhkripati;
odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga
ṡobè bolè;
stridor dentium, ṡhkripanîe teh
ṡoby;
stupor dentium, ṡkonaſti
ṡobé
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zora ž, F
2,
eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè,
ẛora;
matuta, -ae, juternîa ṡarja,
ṡora
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zoren prid., F
2,
matutinus, -a, -um, ṡorni, s'juternî;
sublucanum tempus, tá zhaṡ v'jutru s'gudai, kadar ṡarja gori grè,
ṡorna jaſnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zrejen del., F
13,
alibilis, dobru rejen, tolſtu
ẛrejen, dobru ſhpiṡhan, vpitan;
altilis, et altile, pitana ẛhivina, ẛhival, ẛlaſti velika tyza domá
ẛrejena;
armentinus, armentitius, tá per veliki ẛhivini
ẛrejen;
chortalis, kar je na enim dvoru
ẛrejenu;
collactaneus, collacteus, od eniga mléka v'kupai
ẛrejen, ẛdojen, naverſtnyk;
educata, ẛrejena;
educatus, ẛrejen;
herbilis anser, ena gús, s'ṡeliṡzham
ṡrejena;
malè educatus, hudu
ẛrejen;
masculetum, viſſoku gori
ṡrejene terte;
nemus, en luṡhten ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh k'luṡhtu
ṡrejen;
originarius, -a, -um, na enim meiſti rojen, ali
ṡrejen, domazhiga roiſtvá;
verna, -ae, doma
ṡrojeni hlapiz, domazhi otrok
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zvečenje s, mansum, -si, tú
ṡvezhenîe, kakor te Ame délajo, kir to jeid ṡdvezhè, kadar te otroke pitajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zvesti dov., F
3,
abdicare, ṡveſti, odvrézhi, oderbati, odlozhiti, ẛavrézhi;
divendere, reſpredati, ſem ter tám predati,
ṡveſti, ali predajati;
exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru
ṡvede
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
želodec m, F
28,
apepsia, kadar
ẛhelodez ne more zerati;
ardor stomachi, vrozhúſt tega
ẛhelodza, ſitoſt;
castomachos, kateri ima en húd
ẛhelodiz, inu ſlab;
indigestio, ſrova jéd
v'ṡhelodzi;
inflamatio ventriculi, nepuhnoſt
ṡhelodza;
stomachus, -chi, ṡhelodiz: tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe
v'ṡhelodiz gredó;
tormina, -num, gris, griṡenîe, klanîe
v'ṡhelodzi, kryi tezhenîe;
venter, -tris, trébuh, vamp,
ṡhelodez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ženin m, F
4,
nuptus, ṡhenin, ali oṡhenên;
sponsus, -si, ṡhenin;
zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar
ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali naveſta
ṡhenina. Exod:34.v.14
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
žeti nedov., F
3,
adagia sunt: kakòr ſo ſjali, taku bodo
ẛhèli;
manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe
ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali ſnopizh ṡhetve;
metere, ṡhèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
žetva ž, F
6,
impetrare veniam metendi, derlabnoſt ſproſſiti
k'ṡhetvi;
in diebus messis, obṡhetvi;
manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali ſnopizh
ṡhetve;
meſsis, -sis, ṡhetva;
meſsorius, -a, -um, kar
k'ṡhetvi ſliſhi;
sementinum pyra, hruṡhke ob
ṡhetvi ṡréle
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
žulj m, F
8,
atheroma, atheromatis, en
ẛhuul, ali mihúr;
callescere, obtrpniti,
ẛhule dobiti;
concallere, kaliti, terdú ſturiti,
ẛhule ſi ẛadeiti;
extuberare, ṡhule dobiti, otezhi;
extuberatio, vun vdarjenîe, otúk, kadar en
ṡhúl, ali tur vun vdari;
occallere, vel occallescere, ṡhule dobiti;
perniunculus, -li, en
ṡhul na nogah, ali mihurizh; ſhule,
shule dobiti
[str. 265a ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.