Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?
Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"
Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."
Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."
Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.
Zanima me, ali je pravilno psihičen ali psihiatričenbolnik.
Zdi se, da bi lahko bilo vseeno, vendar se postavi vprašanje razumevanja, kadar gre za žensko osebo, torej bolníco.
Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.
Ali je prav sončev mrk/sončni mrk in zakaj.
Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?
Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.
Torej v javnosti, torej pri znanih osebah vseh vrst ter tudi nasploh v mediji in izjavah se konstantno pojavlja besedna zveza temu ni tako, ki se uporablja vedno kadar želi nekdo povedati, da ne kaj ni res, da se ni tako zgodilo, da je resnica drugačna, torej zanika neko drugo izjavo. Prosil bi za pojasnilo, ali je ta raba napačna, zakaj je do nje prišlo in ako bi se reklo prav, recimo to ni tako? Skratka zanima me vse o tem nesrečnem temu ni tako...
P. P.
Kateri od spodnjih zapisov je pravilen?
Najbrž obstaja še kakšna pravilna možnost.
Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?
Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.
Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?
Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?
Kako pravilno poimenovati podzvrst narodno-zabavne glasbe, ki povzema izvajalsko tradicijo Ansambla bratov Avsenik, pri tem pa izvajalci niso Avseniki, ampak druge skupine. Je to Avsenikovslog ali avsenikovski slog narodno-zabavne glasbe?
Izraz kontekst (v prevodih pravnih besedil) popravljamo v sobesedilo (na kar napotuje Pravopis), pa tudi v okoliščine ali okvir, odvisno od pomena. Zanima pa me, ali bi lahko izraz kontekst v besedilih kar puščali, sploh kadar ni povsem jasno, ali gre res samo za sobesedilo ali pa morda za kaj širšega. Lahko rabo izraza kontekst štejemo za ustrezno v vseh pomenih?
Nekaj primerov:
Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?
Pozdravljeni, zanima me naslednje vprašanje. Kakšen je vrstni red, kadar uporabimo zaimek v vezniški vlogi kot v naslednjem primeru: Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ... ali katerega del ste?
Ali je beseda kadar vprašalni zaimek? Kaj pa ker?
Zanima me, katere skupine besed so nenaglasnice.
Zanima me tudi, ali je beseda najgloblji več naglasnica. Uporabljena je v kontekstu: V najglobljem delu so varovali Minotaura ... Gre namreč za t. i. lektoriranje besedila za govorni nastop, pa ne znam najti pravil za naglaševanje predpon oziroma kako s to zadevo sploh je.
Zanima me, kako je prav. Se cepimo proti novemu koronavirusu ali protibolezni covid-19?
Zanima me slovenska kratica za: certificirana elektronska posta. V Italiji uporabljamo kratico »PEC« - Posta Elettronica Certificata. V Vasem odgovoru, prosim, da mi poleg slovenske kratice omenite se anglesko kratico.
zanima me, kako je z vrinjenimi citati ali naslovi (v tem primeru), ki optično delujejo kot premi govor. Se pravilno piše (bodite pozorni na položaj vejice na koncu omenjenega naslova) ...
Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje,« ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.
ali
Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje«, ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.
Pišem s prevajalskega oddelka Sveta EU v zvezi z naslovom v zadevi omenjene deklaracije. Na spletu sem našla dva prevoda in zasledila razhajanje že v naslovu: Splošna deklaracija o človekovih pravicah (objavljena na straneh MZZ) in Splošna deklaracija človekovih pravic (objavljena na straneh Varuha ČP).
Na Ministrstvu za zunanje zadeve pojasnjujejo, da pri deklaraciji ne gre za mednarodno pogodbo, zato ni bila objavljena v Uradnem listu, kar pomeni, da ne obstaja noben uraden oz. zavezujoč prevod. Na ministrstvu dodajajo, da je bolj uveljavljen prevod s predlogom o, tj. Deklaracija o človekovih pravicah. Vendar bi bil po analogiji z Listino temeljnih pravic ustreznejši prevod z rodilniško obliko. Raba se sicer res bolj nagiba k predložni obliki, vendar me zanima, ali je oblika s predlogom sploh pravilna.
Zanima me, ali obstaja pravilo, v katerem sklonu je desni prilastek. Nekaj piše v slovnici. Ali je možno, da je v nekaterih primerih možno uporabiti tako dajalnik kot rodilnik? Primer: delo v prid države ali delo v prid državi. Na Gigafidi se pojavlja v obeh sklonih, tako v rod. kot daj. Prav tako se pri drugih besednih zvezah z "v prid" desni prilastek pojavlja tako v rodilniku kot dajalniku.
Ob pripravljanju tekstov za posamezne koncertne prireditve sem vedno znova v dilemi, kako zapisati dan, datum, uro, kraj prireditve v koncertni listih (naštevanje podatkov).
Kateri zapis je ustreznejši:
ali
Uporaba rodilnika mi večinoma ne dela težav, a ko moram kaj napisati, se včasih znajdem v zadregi. Dal mu je vode in podobno nalil mu je mleka ali nalil je olja v cisterno.
Zakaj se v slednjih primerih uporablja rodilnik namesto tožilnika. Gre zgolj za izjeme? Ali obstaja kakšno pravilo, s katerim bi si lahko pomagal?
V spodnjih dveh povedih se mi pojavi dilema glede postavitve vejic. Bega me, ker ne vem, ali bi celoten (spodaj poševno označen) del povedi smatral kot skupni večbesedni veznik ali bi ga ločim z vejicami, kot sem spodaj tudi storil. Kaj vi menite? Kako je pravilno?
Za zdravnike ne želi niti slišati, kaj šele, da bi šel tja na pregled.
Letos bodo češnje slabo obrodile, še zlasti, če se napoved o morebitni petkovi pozebi uresniči.
Prebiram besedilo o prvi svetovni vojni in opažam, da avtor piše Doberdobski Kras enkrat z malo začetnico, drugič pa z veliko. Pobrskala sem po spletu in tudi tam našla obe obliki. Podoben dvom se poraja tudi pri pisanju Doberdobske planote, enkrat z veliko, drugič z malo začetnico (doberdobska planota). Katera oblika je pravilna?
Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:
Kakšno pravilo je v veljavi?
Ali je prav domač pralni prašek ali domači pralni prašek? Kaj pa domač/kupljenjogurt ali domači /kupljenijogurt?
Pred časom sem spraševal glede izgovarjave covida-19, zdaj pa dopolnjujem vprašanje še glede zapisa: najbrž lahko začnemo pisati poslovenjeno kovid, številko pa tudi brez vezaja, saj to olajša sklanjanje (kovida 19)?
Zanima me, kako je z rabo dovršnega glagola pri zanikanem velelniku. Nekaj sem o tem brala v Slovenski slovnici (2000) na straneh 397 in 519, vendar nisem mogla razbrati, kakšna so trenutna priporočila glede tega. Osebno imam občutek, da je dovršnik v določenih primerih bolj naraven in ustrezen. To je seveda samo občutek, zato bi prosila, da malo bolj obširno razložite, kako je rabo dovršnega in nedovršnega glagola v zanikanih velelnikih in ali so kakšne pomenske razlike.
Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:
to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se
Pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -a, torej 2. moške sklanjatve, se pojavlja dilema, kako pregibati v dvojini v ženski slovnični obliki. Na primer: Dve strogi vojvodi sta šli na pot ali Dve strogi vojvodi sta šla na pot ali Dva stroga vojvodi sta šla na pot (poleg Dva stroga vojvoda sta šla na pot). Ali še primer: Dve prijazni Jaki sta šla na kavo ali Dva prijazna Jaki sta šla na kavo.
Zanima me, ali se piše eno ali dve piki na koncu povedi, če se ta končuje z delnim datumom (30. 1.) primer: God sv. Angele so najprej prestavili na 1. 6., zdaj pa se je spominjamo 27. 1. (ali 27. 1..)
Zanima me katera oblika dvojezičnega podpisa je pravilna:
Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja / Sales Director
Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja/Sales Director
Na šoli smo začeli z oblikovanjem plakata z naborom vaj, ki namenjene sprostitvi itd. Tu smo trčili ob naslednjo dilemo, in sicer: ali naj navedemo na primer: dvignite roke nad glavo, ali dvignite roki nad glavo. Enako je z ostalimi deli telesa: kolena – koleni, noge – nogi.
Zanima me, kako je z besedo življenje, kadar gre za življenje več ljudi. Primer:
Načelo sorazmernosti mora imeti instrumentalno moč, ki daje smisel abstraktnim zakonskim zahtevam in prepovedim pri vsakdanjem oblastnem poseganju v življenja ljudi.
A bi moralo pisati: /.../ poseganju v življenje ljudi?
Podoben primer je tudi "dno jezera":
Dna kotanj so uravnana z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovih dnov in na odlaganje poplavnega sedimenta.
A bi morala biti beseda dno v ednini? Primer:
Dno kotanj je uravnano z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovega dna in na odlaganje poplavnega sedimenta.
V NUK-u na Oddelku za opisno in vsebinsko obdelavo delamo tudi preliminarne zapise za monografske publikacije (t. i. CIP zapisi). To so zapisi za knjige, preden te izidejo. Med drugim smo prejeli gradivo za knjigo, katere (stvarni) naslov se je glasil: »Usmiljenje@Delite.Si«. Naslov torej, ki ima obliko naslova elektronske pošte.
In zdaj je tu vprašanje, katera varianta take vrste naslova je pravopisno pravilna oz. (ne)dovoljena: Usmiljenje@Delite.Si (kakor ga je založnik najprej zapisal) ali Usmiljenje@delite.si (kakor smo v CIP zapisali v NUK-u) ali Usmiljenje@delite.Si (kakor si je založnik naknadno premislil).
Preverili smo precej vaših odgovorov, vendar na prav ta konkreten primer nismo naleteli. Pripominjam, da se v NUK-u ne glede na želje založnikov vedno trudimo, da so CIP zapisi v skladu z veljavnimi pravopisnimi pravili, čeprav obstaja nekaj zavestnih odstopanj zaradi narave in pravil CIP zapisa (npr. raba tripičja z natančno določeno funkcijo, pisanje dvojnih priimkov s stičnim vezajem itd.). V zgornjem primeru se nam oblika, kot jo je NUK zapisal v CIP, zdi še najbolj logična, ker v njem nastopa velika začetnica samo enkrat in to na začetku (kot naslov knjige). Vse druge variante so bolj na temo trenutnega navdiha umetnika in založnika, kar v CIP zapis ne sodi.
Zgornji primer naslova je seveda izmišljen, ker knjige s pravim naslovom nočemo po nepotrebnem izpostavljati, prav tako ne njenega avtorja ali založnika.
Zanima me, kako se zapisujejo naslonke v primeru, ko sta skupaj postavljena dva povratna glagola, npr.:
bojim sedopisovati si
Kaj menite o rabi glagola tekstati v sporočilu Ne tekstam, ko vozim na informativnih tablah na avtocestah?
Zanima me, ali je v navedenem stavku za številko pika ali je ni. Kljub 87 letom je še vedno zelo aktiven.
V literaturi sem zasledila različno rabo pisanja začetnice kraja: Goriška Brda (nekateri avtorji pišejo besedo Brda z veliko, drugi z malo začetnico) in me zanima kaj je prav. Poleg tega sem zaznala, da nekateri pišejo sončev žarek, drugi sončni žarek in celo v nekaterih primerih Sončev z veliko začetnico. Kaj je torej pravilno?
Pri lektoriranju besedila je prišlo do nesoglasij pri uporabi predloga "na"/"v" za naselje Tunjiška Mlaka. V leksikonu Slovenska krajevna imena in v Amebisovem Pregibniku je navedeno, da gremo "na Tunjiško Mlako". Domačini pa pravijo, da gredo "v Tunjiško Mlako". Izvedena je bila tudi anketa, ki jo lahko vidite tukaj. Ta potrjuje ustno raziskovanje, da se med domačini uporablja "v Tunjiško Mlako". Kaj svetujete?
O tem, da pravopisni slovar (SP 2001) pri pridevnikih na -ov, -ev, -in, izpeljanih iz lastnih imen, kadar so sestavina stalnih besednih zvez in frazemov, normira dvojnico, s priporočljivejšim pisanjem pridevnika z malo začetnico, ste že pisali. Prav tako, da je raba z veliko začetnico pogostejša in se bo to upoštevalo pri pripravi normativnih slovarjev. Pa vendarle, dokler velja SP 2001 je dovoljen zapis Hubblov in hubblov teleskop. Ali se morda motim?
Pozdravljeni! Zanima me, kako je z začetnicami pri avtomobilih in njihovih modelih v primerih, ko zraven ni občeimenskega jedra (npr. Opel Astra GTC). Gre za različne nivoje »uradnega« imena avta:
Najlepša hvala za pomoč.
E-naslov: tyelperiel@gmail.com
Spoštovani, zanima me, ali se razni skladi/mehanizmi/instrumenti, ki so bili ustanovljeni v EU, pišejo z veliko začetnico. Nekateri so lahko po obsegu in trajanju zelo pomembni, drugi spet manj. V slovenskih prevodih je praksa zelo različna, tudi za en in isti sklad, prevladuje pa vseeno velika začetnica. Primeri:
A je pravilno pisati Excel ali excel oz. Word ali word?
Primer 1: Za pisanje uporablja Word/word.
Primer 2: Podatke vnesi v Excelovo/excelovo datoteko.
V splošni javnosti je neenotno pisan naslov oz. glavni pravljični lik: Mamka bršljanka, mamka bršljanka, Mamka Bršljanka ipd. Na osnovi teorij pravljic sta besedi – mamka (ekspr. mati) in bršljanka (rastlina), v pravljičnem kontekstu ime in priimek pravljičnih likov, ki so poimenovani po funkciji, ki jo opravljajo, npr. Tepko.
Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve:
Primeri rabe:
Kako se piše naslove prireditev: npr. Dan odprtih vrat?
Zanima me, kako pravilno zapišemo ime zavetnika gasilcev: sv. Florijan ali sv. Florjan? Opažam namreč obe različici. Praznujemo torej Florijanovo nedeljo ali Florjanovo nedeljo? Podobno je tudi pri sv. Juriju: je pravilno Jurijeva tržnica ali Jurjeva tržnica.
Pozdravljeni, učitelji smo v dilemi, kako se v Žireh pišejo imena ulic: POT V SKALE, POD GRIČI, POT NA KOČE.
Gre za pisanje velikih začetnic. Se opravičujem, ampak vsskoletno dilemo pisanja naslovov učencev bi rade razjasnile. Obstoječi zapisi so različni.
Zanima me, kako pravilno zapišemo: dan zemlje ali dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila?
Zanima me kaj pravilno: Magičen Koper ali Magični Koper? Besedno zvezo bi uporabili za sklop prazničnih prireditev in dogodkov v času od novembra do januarja. Torej kot ime sklopa prireditvenega dogajanja.
Kakšen je pravilen naziv tekmovanja:
Slovenski pokal v judu ali Pokal Slovenije v Judu?
v tisti sobi ali v tej sobi
Kaj je pravilno in zakaj?
Njegov cilj je bil samo eden/en, in sicer preteči maraton.
Prosil bi za razlago situacije, kjer nisem prepričan, ali naj se uporabi besedno zvezo v luči ali vokviru. Primer je naslednji:
ali
Še dodatna razlaga: na ponedeljkovi seji predsedstva določene organizacije je med drugim tekla razprava o vandalizmu v okolici stavbe, kjer ima organizacija prostore. Eden od članov organizacije je nato naslednji dan odgovorno osebo v organizaciji obvestil o dogajanju v okolici te stavbe.
Prosil bi, če mi lahko poveste, katera besedna zveza je v tem primeru točna za uporabo in zakaj je to tako.
Velikokrat zasledim rabo besednih povezav naslednji, prejšnji, prvi z besedami dan, jutro, večer v rodilniku, npr. Naslednjega dne smo šli na daljše potovanje. Menim, da je pravilno: Naslednji dan smo šli na daljše potovanje. Ali se motim?
Zanima me, ali je obrazilo -mo v besedi prepustimo v spodnji povedi rabljeno pravilno: Letošnji gosti so dokazali, da smo Slovenci po duši romantiki, ki se radi prepustimo toplini glasbe svojih južnih sosedov.
Nekako mi v tem primeru zveni pravilneje prepustijo. Torej:
Prilastkov odvisnik tukaj bolj razumem kot neko splošno stanje bitja, kot da se je poved postopoma skladalo.
Kako izgovorimo besedo vekanje v pomenu 'napačno izgovarjanje predloga v' (tj. kadar nekdo izgovarja zobnoustnični v namesto dvoglasniški u) -- ali je s prvo črko e zapisan polglasnik ali ozki e?
Zanima me pri izgovorjavi besede verzolog, kako se izgovori pravilno ta zadnji g, kot g ali kot k?
Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:
Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?
Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:
Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?
Kako bi v knjižni slovenščini zapisali naslednje izraze, ki se uporabljajo pri taroku?
Zanima me, kako tvorimo svojilni pridevnik iz dvojnih imen, npr: José Antonio, María Alejandra.
Se pri izražanju želje za prihodnost uporablja pogojnik ali prihodnjik? Večkrat lahko namreč v medijih zasledim zapise, kot je: Želimo si, da bomo v prihodnji sezoni še uspešnejši. Želim si, da bodo tribune še naprej polne. Je tako prav ali bi moralo biti zapisano: Želimo si, da bi bili v prihodnji sezoni še uspešnejši?
Pozdravljeni, zanima me izvor frazema gobec, rit in sapa. Navadno to rečemo za človeka, ki kaj obljubi, potem pa tistega ne izpolni, sama gobec rit in sapa ga je. V Slovarju slovenskih frazemov tega frazema nisem našel. Hvala.
Z željo po prednostni uporabi domačega izraza, kadar ta obstaja, pomen izraza socialen, pa tudi glede na najmanj nekaj opozoril na pomen že opredeljenega izraza socialna distanca (npr. v sociologiji): https://val202.rtvslo.si/2020/03/virus-odganjajmo-s-fizicno-razdaljo-in-socialno-blizino/ ali https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/je-karantena-nasa-druzbena-pokrovka/521941 vas lepo prosim za razlago, zakaj tega izraza, ki dejansko pomeni "varno" fizično oziroma telesno razdaljo (v pomenu izogibanja nenujnim stikom) med osebami, ne bi slovenili: možnosti so: telesna razdalja, medsebojna oddaljenost, tudi besedna zveza s pridevnikom fizičen bi bila najbrž boljša - fizična razdalja, oddaljenost ipd.
Zanima me, ali je pravilno reči Muzej je prijazen do obiskovalcev. Bi moralo biti je prijazen obiskovalcem? Kadar govorimo o osebi, je npr. ljudski predsednik prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva ali učiteljica je bila prijazna do vseh učencev. Kako je pravilno, kadar govorimo o ustanovah, napravah ipd.?
Zanima me, kako tvoriti pridevnike iz samostalnikov, ki se končajo na -ka: paprika – paprikin, papričin, paprični ...?
Moj vprašanje se nanaša na razlago pomenske razlike med nazivoma doktorand in doktorant objavljene v tej jezikovni svetovalnici v letu 2017. Doktorand je torej kandidat, ki še ni zagovarjal doktorata znanosti, doktorant pa je naziv za doktorja znanosti. Ta odgovor je bil podan na osnovi slovarskega pripročnika. Glede na pogosto uporabo omenjenih izrazov me zanima, zakaj se ta razlaga nedvoumno ne vnese v Fran > eSSKJ, ki je kolikor vem uradni slovar slovenskega knjižnega jezika? V tem slovarju sta izraza doktorand in doktorant sinonima in tudi razlagi pod drugima alinejama opisa kažeta na enakovrednost izrazov, kar je glede na zgoraj podano razlago napačno. Obenem bi se vam zahvalil za opravljanje svetovalne dejavnosti, ki pripomore k pravilnejši rabi slovenskih izrazov.
So razmere epidemiološke ali epidemične, ko govorimo o tem, kakšno je trenutno stanje zaradi covida-19? Npr.: Zaradi slabih epidemioloških/epidemičnih razmer veljajo posebni ukrepi.
Načrtujemo izdajo risoromana Dnevnika Ane Frank.
Na založbi smo v dilemi ali slediti prevodu Dnevnika Ane Frank, prevajalke Polonce Kovač, kjer se uporablja beseda Žid, Židi, židovski itd. ali spremeniti vse skupaj v Jud, judovski itd.
Kljub dilemi vas prosim za tehten odgovor zakaj Jud in ne Žid oz. obratno.
Ali je prav napisati Palestinska ozemlja ali palestinska ozemlja? Je to zemljepisno lastno ime ali pa gre zgolj za občno ime oziroma vrstno ime, kot na primer ozemlja Palestine? V besedilnem korpusu Gigafida se v večini primerov piše z malo začetnico, je pa tudi z veliko.
Ali je oznaka svetovni splet res potrebna in kdaj ali je bolje, da jo vedno zamenjamo s preprosto – splet?
Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:
Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)
V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:
[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, (mila) jera, jude (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)
Nekako enako pravi tudi v 147. točki:
[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)
Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.
Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.
Prosim, če mi lahko poveste, v katerem aktualnem jezikovnem priročniku lahko najdem fonetični zapis posamezne besede SKJ.
Npr., kam naj pogledam, če želim izvedeti, kako se pravilno zapiše (v oglatih oklepajih) izgovor besede PREDVSEM?
Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala.
V pogovornem jeziku ljudje pogosto uporabljamo besedo bolana namesto bolna (za žensko obliko, pri moški bolan nimamo težav). Zanima me ali je različica bolana sploh pravlina in dovoljena za uporabo.
Je človek z disleksijo disleksik ali dislektik?
Večkrat se srečujem z besedo vijak imbus, ključ imbus, zasledim pa različno napisano enkrat imbus, drugič inbus, torej katera beseda je prava? Imbus vijak ali inbus vijak?
Kako je prav: Išče se Uršo Plut ali Išče se Urša Plut? Ali slednje ne pomeni, da Urša Plut išče samo sebe?
Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:
Zanima me, kako je tvorjen prislov 'nemalo'. Je nastal iz pridevnika 'tako, da ni mali/malo' ali gre za sklop 'ne malo'?
Na internetu sem prebirala razna besedila o frazemih in zasledila različno zapisovanje le-teh. Ponekod so se na začetku pojavljala določila kdo/kaj (npr. kdo stati ob strani komu), ponekod pa ne (npr. mlatiti prazno slamo).
Ali obstaja kakšno pravilo za zapisovanje omenjenih določil na začetku frazema?
Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?
Za nami je slovenski kulturni praznik.
Kako pravilno zapisati vzdevek Franceta Prešerna: DOKTOR FIG FIG?
Pišemo prvo sestavino (doktor) z veliko ali malo začetnico? Kaj pa fig fig?
France Prešeren je dobil vzdevek Doktor fig fig/Doktor Fig fig/doktor Fig fig.
Kot Prekmurca me zmoti, če nepoznavalci in turisti zaradi zapisa na cestni tabli (slika) izgovorijo ime kraja Iljaševci kot [ijáševci], saj mislijo, da sta na začetku zapisana dva velika tiskana I-ja.
Klical sem že na ministrstva in direkcijo za ceste, pa smo me napotili k slovničarjem, češ, da to ni njihov problem. Predlagam, da se v podobnih primerih pišeta obe prvi črki z veliko začetnico: ILjaševci.
Kaj svetujete?
V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše beseda dopler (dopler ali Doppler)? Vprašanje se nanaša na izpeljanke pulzni dopler, tkivni dopler, barvni dopler (pri ultrazvočni priskavi). V angleščini je jasno, pišejo Doppler, gre za osebno ime izumitelja. V slovenščini je manj jasno, saj gre za ultrazvočno metodo, torej pulzna doplerska (ali dopplerska, Dopplerska) preiskava, doplerjev (Dopplerjev) učinek ipd.
Zanima me, kako zapisujemo vrste čaja - ali z veliko ali malo začetnico. Za primere navajam kitajske čaje, kot so china gunpowder, Mu Dan, Mao feng in Long jing, in japonske, npr. sencha, gyokuro, bancha in matcha.
Kako je s pisanjem Forma Viva – ali sklanjamo obe sestavini in ali vedno pišemo oboje z veliko začetnico?
S prevajalci imamo dilemo in potrebujemo vašo pomoč:
ali
Pomen je vezan na dajalnik, ne na imenovalnik. Po mojem je pravilno lahko oboje, prednost bi dala obliki ljudem. To je na kratko opredeljeno v pravilih pravopisa, pri pridevniški besedi, odstavek 876, pregiba se zadnja sestavina zveze – vendar ravno v tem primeru navaja tudi primer s pregibanjem: pridružimse (komu, dajalnik) šestim milijonom ljudem/šest milijonov ljudem. Tu je še možnost: pridružim se šestim/šest milijonom ljudi (milijon rodilnik).
Lepo prosim še za objektivno mnenje; z razlago, prosim, da ne bomo ostali pri občutkih in posluhu.
Kako sklanjamo samostalnike drva, sence in tla?
Vljudno prosim za nasvet, kako se pravopisno pravilno sklanja Boko Haram: Boko Harama ali Boka Harama?
Glede na pravopisno pravilo 867 bi sklepala, da bi se morali sklanjati obe sestavini moškega spola, torej Boka Harama (domnevam, da je -o »ustrezen končaj«, čeprav ni soglasniški). Ampak raba govori odločno v prid nesklonjivosti prve sestavine (60 zadetkov za Boko Harama in 4 zadetki za Boka Harama).
Tina Verovnik v Pravni praksi (članek Lepe pozdrave iz Burkine Faso ali iz Burkina Fasa?, letnik 2009, številka 44,stran 31) govori o naslednjih štirih skupinah:
Domnevam, da gre v primeru Boko Harama za 3. skupino, zato v rabi prevladuje zapis, pri katerem se sklanja le druga prvina. Je moje sklepanje pravilno?
Na vas se obračam s prošnjo za pomoč glede pravilne rabe besed diskriminacijski/diskriminatoren. Preverila sem tudi vašo spletno stran, kjer pišete o razmerju med pridevnikoma diskriminatorski in diskriminatoren, vendar pa mi raba omenjenih besed vseeno ni popolnoma jasna. Zelo bi vam bila hvaležna, če bi lahko preverili pravilnost rabe besede diskriminacijski v spodnjih petih primerih.
1. V septembru 1895 so se zopet obrnili na parlament s prošnjo, da naj ne sprejme nadaljnjih diskriminacijskih zakonov proti Kitajcem.
2. Takrat je bila kralju King Edward VII. poslana še ena peticija, s katero so želeli izpostaviti diskriminacijsko naravo zakonodaje.
3. V veljavi je bilo tudi nekaj diskriminacijskih zakonov, kar je vplivalo na nastanek kitajske skupnosti.
4. Ko so se dela končala, je vlada želela omejiti priseljevanje Kitajcev – uvedla je pravzaprav diskriminacijske pogoje.
5. V obeh državah je bila glavarina le ena oblika diskriminacije, s katero so se kitajski priseljenci soočali (le-ti so se v obeh državah soočali z diskriminacijskimi zakoni, z nasiljem in podobno).
Kako pravilno zapisati odnos dveh nasprotujočih si dejstev ali npr. moštev ter izida, Slovenija : Norveška ali Slovenija - Norveška, ter 3 : 1, 3 - 1 ali drugače?
Zanima me raba prislova zaenkrat. Velikokrat namreč vidim ta prislov tudi zapisan, čeprav ima tako v SP-ju kot v novem SSKJ2 kvalifikator »pog.«. Smemo torej tudi pisati zaenkrat ali je pravilneje uporabiti za zdaj?
SKKJ2: zaênkrat tudi zaenkràt prisl. (é; ȁ) pog. za zdaj: zaenkrat imajo dovolj hrane / zaenkrat se še ni nič spremenilo / boš ostal tukaj?
Zaenkrat
SP: zaênkrat tudi zaenkràt čas. prisl. (é; ȁ) knj. pog. za zdaj: ~ imajo dovolj hrane; ~ se ni še nič spremenilo
vljudno vas prosim za pomoč, in sicer, kako se zapiše A2 mleko? Zanima me, ali se piše z vezajem ali brez. Je to morda po istem principu kot C-vitamin ali vitamin C, torej mleko A2 ali A2-mleko?
Zanima me, kako pravilno zapisati betaglukan.
Največkrat zasledim zapis z vezajem, redkeje se pojavljata tudi zapisa skupaj in narazen. V SNB najdem primer:
------------------------------------------------
Iz navedenega je moč razbrati, da je zapis z vezajem napačen.
Rad bi vas vprašal, kaj pomeni ddr. pred imenom, dvojni doktor ali doktor doktor?
Ali se enak pristop uporablja tudi pri znanstvenem magisteriju? Torej dmag., kar bi pmenilo dvojni magister, ali mmag., torej magister magister.
Ali pa se za dvojni trud za pridobitev dveh magisterijev sploh ne navaja?
Zanima me, kako ustrezno zapišemo različne vrste sporočil: jaz-sporočilo ali jazsporočilo (in po enaki logiki za ti-, mi- sporočila).
Lektoriram knjigo o slovenskih upokojenih vojaških pilotih in imam precej težav z zapisom imen letal. Tudi tukaj me je zmedel zapis v SSKJ pri geslu jak. Po svojem razumevanju jezika bi sama primere, kot so letalo Jak, letalo Boeing pisala z velikimi začetnicami, z malimi pa Vozil je boeinga, jaka, falcona ipd. Toda v SSKJ2 je zapisano letalo sovjetskega letalskega konstruktorja Aleksandra Jakovljeva: prestolnici bo povezovalo letalo jak 40 za 30 potnikov in tudi sicer nekateri zagovarjajo, da naj bi se tipi letal vedno pisali z malo začetnico, modeli pa z veliko. Kaj predlagate vi?
Ali se napiše socialno-ekonomski ali socialnoekonomski položaj (npr. posameznika)? SP 2001 bi pisal z, SSKJ pa brez vezaja. V strokovnih besedilih se pojavljata obe varianti, zato vas prosim za pomoč.
Zanima me spol, konkretno kratice nemškega združenja VDM. Ponekod v besedilu je avtor oziroma prevajalec dodal združenje, ponekod pa piše samo VDM. Kadar je poleg združenje, ni težav glede spola, zanima pa me, kako je s spolom, kadar stoji kratica sama, npr.:
SP pravi, da so tovrstne kratice nečeloma moškega spola, vendar v tem primeru nisem prepričana, kako kratico obravnavati, saj je iz besedila razvidno, da gre za združenje, ki je srednjega spola. Mi lahko, prosim, svetujete, kako naj to kratico obravnavam? Zgled bi bil najbrž OZN, vendar je ta kratica splošno znana in uveljavljena, VDM pa ne.
Nisem pa prepričana, če zveni lepo, če nekje napišem združenje VDM je izrazilo in drugje VDM je izrazil.
Kako je prav: v smeri urinega kazalca ali urnega kazalca?
SP preusmeri na urni kazalec, ampak ne vem, zakaj. Meni je povsem logična pridevniška izpeljava urin. Kakšna je razlika med urin in urni?
Kakšna je razlika med veznikoma kot in kakor?
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Bolje je pisati kot/kakor poslušati.
Pozdravljeni, zanima me, kaj od navedenega je pravilno (ali je morda pravilno oboje): – Kam v Prekmurju? – Kam v Prekmurje?
Zanima me, kakšna je pravilna raba predloga s/z v tem stavku: Pogasimo ga s/z CO2.
Če formulo preberemo kot "ce o dva", potem je smiselno uporabiti predlog s, če pa to preberemo kot "ogljikov dioksid", je smiselna uporaba predloga z. Kako je torej pravilno?
V publikacijah srečujem različen zapis za svet/Svetstaršev in svet/Svetšole. prosim vas, če mi lahko pojasnite, kakšen je pravilen zapis – z veliko ali z malo začetnico.
Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.
Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?
Ali je bolj pravilna besedna zveza spletni vodnik ali spletni vodič – ali predlagate kaj povsem drugega?
Predlog ustavne obtožbe Janeza Janše. Nepoučeni bi pomislil, da je Janez janša podal predlog ustavne obtožbe. Proti komu?
Kaj storiti, ko je geslo v slovarskem delu pravopisa v nasprotju s pravili pravopisa?
Primer: Mao Cetung
Slovenski pravopis pravi, da opuščamo prečrkovalne ovinke prek pisav drugih jezikov, npr. angleščine ... Prečrkovanje dong v dung izvira iz angleščine (Wade-Giles). Pravopis tudi pravi, da pinjinski z zapišemo kot dz. Torej: Mao Dzedong
Podomačevanje običajno ne poteka iz ideografske pisave temveč iz Pinjina - uradnega latiničnega zapisa LR Kitajske. Torej: Mao Zedong
Glede na korpus Gigafrida Mao Cetung (120 konkordanc) ni najbolj razširjena oblika. Bolj pogosto je uporabljena oblika Mao Zedong (720 konkordanc).
Kako sklanjamo ime Kitzbühel: v Kitzbühelu ali v Kitzbühlu? Podatki v korpusu Gigafida kažejo na večjo pogostnost rabe v Kitzbühlu.
Zanima me, kako je s pisanjem pike kot ločila, kadar se stavek konča s kratico, primer: mag. farm. kot kratica za magistra farmacije.
Torej: Magistrsko nalogo sem opravljala pod mentorstvom XY, mag.farm.. Sta na koncu dve ali ena pika?
Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?
Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.
Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.
Kako se sklanja EATA (European Association for Transactional Analysis) oziroma, kako se zapiše: EATIN etični svetovalec ali EATin etični svetovalec ali Eatin etični svetovalec ali eatinetični svetovalec.
Kako se pravilno napiše na primer:
Zanima me, kako je z ujemanjem spola (in ostalih slovničnih kategorij) med kratico in povedkom, če kratica nastopa v funkciji osebka.
Je pravilno: OB se brez tega ni moglo razviti? ali: OB se brez tega ni mogla razviti? (OB - odprto bančništvo); OB se brez tega niso mogla razviti? (OB - odprta bančništva)
Je ujemanje vezano zgolj na kratico ali njen "razvezani pomen"?
Zanima me, ali je pravilno, da pri odgovorih na vprašanje ni zapisanega končnega ločila, čeprav so odgovori zapisani v obliki povedi. Takšne primere sem zasledila v številnih televizijskih kvizih.
Pozdravljeni, zanima me, kako pravilno zapisati uradno ime župnije: npr. Župnija Svetega Jožefa ali Župnija svetega Jožefa. Kako pa je z obliko Župnija sveti Jožef ali svetega Jožefa? Mora biti lastno ime v rodilniku? Hvala za odgovor.
Zanima me, kako je z lektoriranjem bibliografij.
Pri vpisu posamezne bibliografske enote moramo namreč upoštevati pravila in ločila, ki so pri katalogizaciji natančno določena (ISBD).
Ali to pomeni, da zapisov (v bibliografiji, ki bo izšla v publikaciji), ki so kopirani iz COBISS-a, sploh ne popravljamo? Moramo pustiti stični vezaj, kjer bi po SP moral stati stični pomišljaj (npr. str. 32-37)? Verjetno tudi (pravopisno napačno napisanih) naslovov že izdanih del pri lektoriranju bibliografij ne spreminjamo (da bi med letnicama napisali stični pomišljaj).
Primer:
PRIIMEK, Ime. Knjižnica v zadnjem desetletju : iz kronike 1999 – 2008. V: Zbornik knjižnice ob njeni šestdesetletnici. - Str. 32-37
Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:
Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem
Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?
Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:
2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba
Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?
Zanima me, kako ločimo osebkov odvisnik od predmetnega, kadar se odvisni stavek začne z veznikom da. Na primer, zanima me, zakaj so to osebkovi odvisniki in kako to ugotovimo:
Videlo se je, da je razočaran. Uspelo ti je, da si opravila preizkus. Veselilo ga je, da je bil povabljen na rojstni dan. Ali je res, da so dinozavri izumrli že pred mnogimi leti. Moti me, da mi nisi povedal resnice.
Že dlje časa se ukvarjam s potrditvijo svoje ideje, da morajo nazivi, ki se sicer pišejo z malo začetnico, biti z veliko, kadar so na začetku povedi, ki se ne konča s piko. To je najpogosteje na koncu dopisov oz. predgovorov v publikacijah, ko sledi podpis, npr.:
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
dr. Janez Novak, minister
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
akad. prof. dr. Marija Novak
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
rektor prof. dr. Janez Novak
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
urednik
Menim, da je to začetek povedi, ki se ne konča s končnim ločilom, zato mora biti zapisano z veliko začetnico, podobno kot pri pozdravu, ko lep pozdrav tudi ni z malo, čeprav nima končnega ločila (kaj menite pa o tem, da je vejica za »Lep pozdrav« tudi odveč?):
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
Lep pozdrav
Janez Novak
Zanima me še, kako utemeljiti, da je navedba vira v znanstvenem besedilu brez ločila, ko se citira tudi končno ločilo, npr.:
Kot Bahtin tudi Lotman prostor povezuje neposredno s časom, njuni entiteti pa sta pogoj za obstoj kulture: »Razumsko človeško življenje, tj. življenje kulture, prav tako potrebuje posebno strukturo 'prostora in časa'. Kultura se organizira v obliki določenega 'prostora in časa' in zunaj te organizacije ne more obstajati. Ta organizacija se realizira kot semiosfera in s pomočjo semiosfere.« (Lotman 2006: 188)
Mogoče je tudi tako, torej brez pike v citatu: semiosfere« (Lotman 2006: 188). Vendar v tem primeru po mojem citat ni popoln, ker bi lahko bilo končno ločilo tudi vprašaj -- kaj pa v takem primeru?
Mogoča sta še dva načina: s piko zunaj oklepaja ali znotraj oklepaja, domnevno bolj pravilna, ker tako oklepaj »ne obvisi v praznem« sredi besedila:
semiosfere.« (Lotman 2006: 188).
in
semiosfere.« (Lotman 2006: 188.)
Hvala za mnenje in lep pozdrav
V. T.
Zanima me, katero ločilo uporabiti pri poimenovanju srečanja državnikov. V Delu sem zasledil zapis:
Vrh skupine G7 je bil uvod v naporno evropsko turnejo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prihodnji teden ga čakata še vrha EU-ZDA in Nato-ZDA ter srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ali je ustrezen?
Zanima me, kako bi pravilno zapisovali rime, mogoče z rabo poševnice ali pomišljajem? Npr. muha / suha ali muha – suha? Kaj predlagate?
V besedilih opažam, da se za poimenovanje župnij (kadar je neko mesto razdeljeno na več župnij) pojavljajo različni zapisi: Župnija Velenje Sv. Martin, Župnija Velenje – Sv. Martin ali Župnija Velenje – sv. Martin. Kateri zapis je pravilen – brez ločila, s pomišljajem, z veliko/malo začetnico dodane sestavine?
Zanima me raba končnih in nekončnih ločil v naslednjih primerih (primeri so iz učbenika za matematiko).
Oba zmnožka razčlenimo in dobimo= 3 (3x − 4y)
Oglej si trikotnik in izberi ustrezno možnost. Velikost kota je pri oglišču enaka Q = a − b Q = a − b/2 Q = a b/2
V obeh primerih gre za povedi, zapisane v 2 vrsticah (zaradi preglednosti). Ali je mogoče v takšnih primerih končno ločilo izpustiti? Kako je z rabo dvopičja? Če končamo prvi del z dvopičjem, ali je potem končno ločilo nujno?
Vem, da ste o ločilih pri začetnih in končnih pozdravih že govorili, vendar me kljub temu zanima, ali se pri uvodnih nagovorih v uradnih dopisih tolerira tudi pika? Klicaj mi deluje kot premočno ločilo, uporaba vejice mi pa ni všeč, ker se nova vrstica začne z malo začetnico. Prilagam dva primera s piko in enega brez ločil.
Pozdravljeni, g. Kovač. Pošiljam vam ...
Spoštovani naslovniki. Dovolite mi pripombo k ...
Spoštovanemu naslovu sporočam svojo odločitev ...
Zanima me, ali za besedno zvezo Hvala za vašo pozornost napišemo piko, kadar jo napišemo na primer na zadnjo prosojnico Power point predstavitve.
Predmet mojega jezikovnega povpraševanja je poved z imenom Zapis, ki vsebuje šest meril, ki služijo kot osnova za vrednotenje oziroma presojo, ali je dejanje bagatelno.
Dejanje je majhnega pomena, kadar je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali teže dejanja, ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi okoliščin, v katerih je bilo storjeno, in zaradi nizke stopnje storilčeve odgovornosti ali zaradi njegovih osebnih okoliščin.
Nesporno ima Zapis jezikovno obliko priredja. V poštev prideta vezalno (kopulativno) priredje ali ločno (disjunktivno) priredje. Upoštevati je treba, da so vezniki ALI naštevalnega značaja in da je pred IN vejica. Prosim Vas za strokovno oceno, ali ima Zapis značaj vezalnega ali ločnega priredja.
V Zapisu je naštetih šest vrst meril. Ta merila (narava dejanja, teža dejanja, neznatnost oziroma odsotnost škodljivih posledic in okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno), se nanašajo na objektivno plat dejanja, naslednji dve (nizka stopnja storilčeve kazenske odgovornosti in storilčeve osebne okoliščine) pa na njegovo subjektivno plat. V Zapisu so posamezna merila neodvisna ena od drugih, skratka iz Zapisa ni razvidno združevanje meril na objektivna in subjektivna merila. Prosim Vas za strokovno oceno ali iz Zapisa sledi, da se ločeno obravnavajo objektivna merila od subjektivnih meril ali značaj meril nima vpliva na vrednotenje teže dejanja majhnega pomena.
V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:
Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...
Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?
Zanima me, ali je pisanje sodnega sveta z malo začetnico v Zakonu o sodiščih pravopisno ustrezno.
Na spletni strani Sodnega sveta je večinoma uporabljena velika začetnica (med drugim npr. v lektoriranem Kodeksu sodniške etike), ki bi jo pričakovala tudi v Zakonu o sodiščih, saj gre za lastno poimenovanje nekega telesa. Ali je mogoče malo začetnico tudi tu utemljevati s pravopisnim pravilom, da ne mislimo na naslov (ime) organizacije ali ustanove ipd., temveč samo na vrsto – da torej ne gre za konkretno telo, temveč neko splošno poimenovanje, ki bo/je konkretizirano v nekem organu (ki ima lahko enako ali pa tudi drugačno ime)?
Pri prevodu romana irskega pisatelja Johna Boyna The Boy at the Top of the Mountain imam dilemo glede zapisa Führer za Adolfa Hitlerja, ki je eden ključnih likov romana. V besedni zvezi »mein Führer«, ki se pojavlja v premem govoru, mora tudi v slov. prevodu ostati izvirni nemški zapis. Za druge primere pa se mi zdi ustrezen slovenski zapis firer – in to z malo začetnico, kakor ima SP in kakor najdem v vrsti primerov v korpusu Nova beseda. Glede tega pa je morda mogoče imeti pomisleke. Poimenovanje Hitlerja s Führerjem/firerjem je v romanu zelo pogosto, nikoli pa kontekst ne upravičuje slabšalnega prizvoka, ki ga zapisu firer pripisuje SP. Če bi bil dopusten zapis Firer, bi ta slabšalni prizvok morda odpadel, vendar zapisa z veliko začetnico v Novi besedi nisem našel. Zaradi zame nujne primerjave s prevodom »Dečka v črtasti pižami«, pripomnim, da se tam pojavlja Furer (iz otroških ust), pisano z veliko začetnico – vendar sta tam tako pisana tudi Mama in Očka, medtem ko sem v svojem prevodu odločen, da sta maman in papa zapisana z malo začetnico (v izvirniku sta z veliko).
Vljudno vas prosim za pomoč pri uporabi velike oziroma male začetnice, kadar se v besedilu uporablja »v nadaljevanju«.
Primer: ... ko govorimo o Pogodbi o odstopu terjatev (v nadaljevanju: pogodba) ...
Ali se v uporablja mala ali velika začetnica? Če sta pravilni obe možnosti bi vam bila hvaležna za razlago, v katerem primeru se uporablja katera možnost.
Živimo v vasi Tabor nad Dornberkom. Pred mnogimi leti smo v enem od slovarjev (ne vemo katerem) prebrali, da se pridevniki in prebivalstvo zapisujeta kot je raba v kraju samem. Primer v slovarju za naš Tabor je bil: Tabrci, Tabrka, Tabrc, na Tabru, tabrški ipd. Takšna je tudi dejanska uporaba v vsakdanjem življenju in označuje točno "naš Tabor". Otroci v šoli, novinarji idr. pa morajo pisati oz. uporabljajo izraze Taborci, Taborka..., na Taboru, po Taboru, taborški ... Ker takšni zapisi delujejo v lokalnem okolju izredno tuje, mnogi iščejo kompromis ter skušajo zapisovati narečno - torej tab'rc, tab'rški ipd., kar pa v določenih besedilnih oblikah spet ni ustrezno oz. morda sploh ni potrebno, če je naše mnenje pravilno. Torej, ker mi menimo, da je pravilna dejanska raba in nas motijo splošni izrazi, ki odvzemajo lokalno edinstvenost, šola in novinarji pa vztrajajo pri svoji uporabi, vas prosimo za vaše strokovno mnenje. Torej ali nas Tabrce zbuja tabrški zvon ali taborski zvon?
Zanima me, katera besedna zveza je pravilna ali vsaj ustreznejša (in zakaj), kadar govorimo o tem, da nekdo nagovarja bralce (recimo na začetku knjige): nagovor bralcev ali nagovor bralcem?
Slovenski pravopis namreč pravi:
nagôvor -a m (ȏ) slavnostni ~; ~ državljanov
Pri tem sklepam, da je mišljen nagovor, ki je namenjen državljanom, ne nagovor, ki ga opravijo državljani. Zraven pa ni pripisane možne različice nagovor državljanom.
Pri geslu nacija sicer najdemo:
nácija -e ž (á) narod, državni narod; predsednikov nagovor ●naciji državljanom, prebivalstvu
Večina spletnih rezultatov govori v prid različici nagovor bralcem/državljanom, verjetno tudi zato, ker je nagovor bralcev lahko dvoumen (vsaj teoretično; sicer ne vem, zakaj bi bralci npr. v knjigi koga nagovarjali, ampak to je že druga stvar) in bi ga lahko razumeli tudi v smislu, da bralci nagovarjajo nekoga, ne pa, da so oni tisti, ki so ogovorjeni.
Kako je prav in zakaj: nagrada za umernico ali nagrada umetnici, zlata medalja za skakalce ali zlata medalja skakalcem? Govorim predvsem o časopisnih naslovih oz. člankih.
Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:
Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.
Zanima me, katera raba pridevnika je ustrezna v sledečem primeru: Na novo odprti salon ali Na novo odprt salon?
Zanima me, kako v stroki poimenujemo "napako", ki jo storijo bralci oziroma govorci z napačno, neobičajno intonacijo. Ker ne znam razložiti drugače, kot primer omenjam voditelja TV Dnevnika Igorja Koresa, ki glasovno čudno zaključuje povedi, skoraj vse novinarke oddaje Preverjeno na POT TV, ki v besedilu z glasom nenavadno poudarjajo (za poslušalca brez logike izbrane) besede, že pred časom pa je bila kritik deležna voditeljica Petra Kerčmar, ki »ni brala pik«, kot smo temu rekli.
Skratka, časi Nataše Dolenc, Ajde Kalan in njunih učencev so na žalost nepreklicno minili, mene pa zanima, kako se strokovno izraziti, če želiš povedati, da nekdo ne zna ali ne želi govoriti v skladu s pravili, ki se jih sicer z glasnim branjem (na)učimo že v osnovni šoli.
Saj sem poiskal odgovor o narekovajih v vaših dosedanjih odgovorih, a imam vseeno vprašanje. Rad bi vaše mnenje, ali je glede narekovajev sprejemljiv način, ki ga uporabljam pri izdajanju revij in knjig pri založbi Novi svet.
Narekovaje ribja kost » « uporabljam samo za premi govor. Za navednice besedila, ki ni premi govor, uporabljam vejične narekovaje “ ”, te prav tako za notranje navajanje. Če pa pridejo navednice še znotraj teh, dam enojne vejične narekovaje ʻ ʼ. Znak za apostrof mi oblikovno ni všeč. Primer: Tedaj mu je Tone zabičal: »Mar ti nisem že tolikokrat rekel: “Ne hodi mi po mojih ʻtacahʼ, saj imaš svoje!”«
Kako je prav oz. kje je pravilna "lega" pike pri zapisu v narekovajih, npr.:
Je torej čisto na koncu povedi ali je pred narekovajem?
Sprašujem, ali je v naslovih, npr. časopisnih člankov, kratke proze, ipd., dovoljena raba narekovaja. Primer takšnega naslova: »Kocka je padla«.
Pišem sicer knjigo v angleščini, vendar se mi postavlja vprašanje navajanja dvojezičnih toponimov. Zanima me, kako se pišejo dvojezična imena krajev? Ali se dvojezične oblike navede le ob prvi omembi, kasneje se odloči za eno, ali je potrebno ves čas navajati enako. Ali je to stvar odločitve urednika? Npr. Rijeka/Fiume, Koper/Capodistria. Ali jih je prav pisati na tak način ali je bolj pravilno s pomišljanjem? (Koper-Capodistria)? Ali morda veste, če je uraden zapisa tudi za Trst Trieste/Trst (ali le za slovenske vasi v okolici?).
Katera varianta je pravilna in zakaj?
Gre za navodila za uporabo nekega programa. Naj sklanjam ali ne: Vstopi v "Konfiguracija" in označi "Lokacija"? Kako bi zamenjali besedo sekcija? Na primer: Več si preberite v naši sekciji "Pomoč". Pravopis in SSKJ ne poznata te besede v takem kontekstu. Je tak zapis z veliko začetnico in narekovaji sploh v redu?
Kako zapisujemo nazive? Profesorica slovenščine je magistrica. Kateri zapis je pravilen: Mag. D. B. P. ali Mag. D. B. P. ,prof.?
Ali se pravilno uporablja povezava pri projektu ali se dopušča tudi na projektu?
Primer Sklep za delo pri/na projektu.
Kot se spominjam iz časov našega šolanja pred leti, se pravilno uporablja izraz pri projektu, v zadnjem času pa se po angleškem vzoru vse večkrat pojavlja zveza na projektu. Prosim za vaša priporočila.
Zanima me, ali so naklonski glagoli prehodni ali neprehodni. Npr. glagol morati v povedi Tudi telo se je moralo prilagajati.
Katero obliko pridevnika uporabimo v naslednjih primerih?
a) Vstavite pravilen/pravilni odgovor. (In še: Ali je namesto pravilen bolje uporabiti ustrezen?)
b) Pogoj za opravljanje izpita je opravljen/opravljeni govorni nastop.
c) Napišite, ali je glagol dovršen/dovršni ali nedovršen/nedovršni.
Zanima me, kako je pravilno izražati nize let (na način dvajseta, trideseta,...) pri izražanju starostnih obdobij oseb.
Primer: V svojih tridesetih je ustvaril veliko pomembnih književnih del.
Ali 'svojih tridesetih' v tem primeru oznacuje obdobje, ko je oseba imela 21-30 let ali obdobje v katerem je imela 31-40 let.
Na spletu se namreč pojavljajo različne razlage.
Zanima me, ali obstaja pomenska razlika med nobeden in nihče.
Vesela sem, da obstaja možnost vprašati za strokovno mnenje, kadar smo v dilemi glede kakšnega jezikovnega ali pravopisnega vprašanja.
Imam dve vprašanji. Prvo je o uporabi besede rabiti. Npr. Knjiga mu je rabila kot priročnik za ... (primer sem si izmislila, slišimo in beremo pa tako uporabo besede rabiti v medijih). Kot razumem namen uporabe besede, bi bila primerna beseda služila (namesto rabila) ali pa bi isto povedali kako drugače, manj nerodno. Sama rada uporabljam besedo potrebovati namesto rabiti (po priporočilu J. Gradišnika), npr. Ne potrebuješ nove obleke. Beseda rabiti mi nekako ni ljuba.
Drugo vprašanje pa je o ustavi. V četrtem poglavju (podpoglavje Državni zbor) piše v 82. členu (poslanci) tako: Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila. Ni mi jasna beseda kakršna koli. Pomeni mogoče, da so vezani le na določena navodila? Ali pa je mišljeno, da niso vezani na nikakršna navodila?
Zanima me, kako je z rabo predlogov prek in preko. Zasledila sem, naj se ju sploh ne bi uporabljalo v knjižnem zbornem jeziku. Pa vendar berem na zadnji platnici knjige Kje pa vas jezik žuli? takole: /.../ od leta 2014 je odgovore mogoče najti tudi prek slovarskega portala Fran.
Zanima me, katera oblika besede od treh, ki so v uporabi - poizkusno, poskusno ali preizkusno, je najbolj pravilna, oziroma najbolj primerna, v primerih ko gre za časovno obdobje v katerem lahko novi uporabniki poizkušajo, poskušajo ali preizkušajo mobilno aplikacijo za pametne telefone.
Torej ali je bolj pravilno: poizkusno obdobje, ali poskusno obdobje, ali preizkusno obdobje?
In ali je bolj pravilna besedna zveza: Poizkusite mobilno aplikacijo, ali Poskusite mobilno aplikacijo, ali Preizkusite mobilno aplikacijo?
Trenutno se po številnih virih zdi, kot da so vse tri oblike pravilne in zamenljive, ni pa jasno razvidno, katera je bolj pravilna za uporabo v zgoraj navedenih primerih, zato prosim za strokovno mnenje.
Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič je bil ustanovljen novembra leta 1925. Za jubilejno brošuro in vezno besedilo potrebujemo jezikovno čim bolj neomadeževano formulacijo. Po temeljitem premisleku oklevamo med dvema finalistkama:
Vprašanje: Ali sta obe formulaciji sprejemljivi tudi kar tako ali le ob dodatku iz oklepaja? Ena od slovenistk, ki smo jo prosili za pomoč, je celo mnenja, da je dopustna še tretja formulacija: 90-obletnica zbora.
Pri pripravi pravnih aktov smo naleteli na spodnji dve dilemi glede uporabe glagola, kadar se ta nanaša na več oseb ali na več oseb različnega spola.
1. primer: Kaj je pravilno: »Član ali njegov družinski član lahko zaprosi za pomoč.« ali »Član ali njegov družinski član lahko zaprosita za pomoč.«
Želimo zapisati, da lahko za pomoč zaprosi ali član ali njegov družinski član. Pri tem ne želimo, da bi iz besedila izhajalo, da lahko za pomoč zaprosita samo oba hkrati (član in družinski član), kar morda nakazuje druga (množinska) oblika.
2. primer: Kaj je pravilno: »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršil ta pravilnik.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršila ta dogovor.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da so predsednik, tajnik ali strokovna služba kršili ta dogovor.«
Želimo zapisati, da lahko član vloži pritožbo, če meni, da je prišlo do kršitve s strani predsednika, tajnika ali strokovne službe, pri čemer lahko pritožbo vloži že, če pravilnik krši vsak od teh in ne zgolj v primeru, da se kršitev nanaša na vse tri, kar morda nakazuje tretja (množinska) oblika.
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna za besedne zveze tipa najbolj priljubljen igralec / najbolj priljubljen video posnetek / najbolj priljubljen film. Ta vir (http://www.lektorsko-drustvo.si/vsebina/Pridevniška beseda, maj-junij 2014.pdf) se zdi, da narekuje rabo nedoločne oblike, a nisem povsem prepričana (glejte: Stopnjevanje (kadar ne gre za stopnjevanje s priponskim obrazilom) že samo po sebi narekuje rabo nedoločne oblike pridevnika). Lahko pojasnite, prosim?
V institucijah EU razmišljamo o poenotenju sklanjanja izraza Schengen. V Slovarju novejšega besedja je v geslu schengenski, uporabljena različica z e (v Schengenu). Ker je mogoča tudi različica brez e, ki se uporablja približno enako pogosto, me zanima, kako naj bi bil zapis normiran v prihodnjem slovarju.
Zanima me, katera formulacija je pravilna (ali pa zaželena, če sta dovoljeni obe): v tej knjigi bo govor o tem ali v tej knjigi bo govora o tem?
Kako naj si pojasnimo dejstvo, da v vseh medijih pišejo in govorijo o »odstotnih točkah« namesto enostavno o odstotkih?
Zanima me ali je fraza vse pohvale pravilna in se jo lahko uporablja?
Kateri oklepaj je treba uporabiti v primeru oklepaja v oklepaju? Npr. Na nemi meji čaka nekdo nanj ... [str. 62])
Pri pregledovanju in iskanju posameznih sklanjatvenih vzorcev za določene besede na portalu Amebis sem naletel tudi na obliko gg., in sicer kot množinsko obliko za samostalnik gospod. Zanima me izvor in utemeljitev nastanka tovrstnega zapisa, ki se na prvi pogled zdi precej "eksotičen".
Predložni stični pomišljaj zamenjuje v bistvu predloga od ... do (npr. Odprto 8-12.). Kako pa je, kadar želim med številkami pomen "ali", npr. Na službeni poti bom 5 ali 6 dni (ne vem še točno)--> ali se v tem primeru tudi piše stični pomišljaj ali vezaj oz. ali je možna sploh taka uporaba v slovenščini?
Še eno vprašanje: Pomišljaj pišemo med lastnimi imeni, če celota teh tvori ime nauka, ustanov. Npr. Brown-Fisherjev zakonBreznik-Ramovšev pravopis Ali je to pravilno? (Za katero pravilo gre v tem primeru?)
Zanima me, ali se pravilno piše Pythonovski ali pythonovski. Pridevnik se ne navezuje na skupino Monty Python, temveč na programski jezik Python.
Zanima me, ali je pravilno, če se napiše kdaj koli prej. Ali pa je morda besedica koli rezervirana samo za oziralne zaimke, kot sta na primer kdor koli ali kadar koli?
Zanima me, ali so ločila v spodnjih dveh primerih pravilna. Predvsem bi rada vedela, ali lahko pišem obe piki – pred in za zaklepajem.
Kupila je kar nekaj stvari (kruh, mleko, jogurt itd.).
Z otroki so se pogovarjali o podpomenkah (npr. Žaba, medved, mleko, srna. Kaj ne sodi sem? Mleko. Zakaj? Ker mleko ni žival.).
Ali je pravopisno pravilno, da je na koncu spodnjega primera pika?
Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:
»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 3. marca 2015?«.
Ali v spodnjih primerih navedkov pišemo piko za zaklepajem ali pred narekovajem zgoraj? Imena avtorjev v oklepaju so sicer izpisana. Ali morda obstaja kakšna druga rešitev? Zgledovala sem se po primeru v SP, str. 49/445: -- 5. dodatke pišočega v citiranem besedilu: Kritik pravi dobesedno: »Glavno je, da ima kaj povedati; besede, oblike bodo sledile same« (podčrtal K. Š.). --
-- »Gojmir Anton Kos je v slovensko umetnost vnesel profesionalno zavest o slikarstvu, ki se kot praksa prične in konča z umetniškim delom in natančno opredelitvijo tiste funkcije, ki jo to delo ima v prostoru in času, v katerem nastaja« (J. M.). Za slikarja, ki se je šolal ... -- ... ter »po razpadu skupine leta 1971 kot edina v Ljubljani nadaljevala tradicijo konceptualizma, kar se je v njunih delih ohranilo tudi po prehodu k videu« (M. C.). -- »Ko se je v sedemdesetih v Sloveniji zgodila prekinitev političnega na področju filma, smo političnost na novo ustvarili v osemdesetih letih na področju umetniškega videa« (M. G.). -- ... pri čemer nazorno pokaže, »da gre pri umetnostni reprezentaciji za fizični in mentalni prostor, ki ju ni nikoli moč popolnoma razdvojiti« (I. Š.).
Znašla sem se pred dilemo. Primer:
Drugi starši zahtevajo stvari, ki niso pomembne. Rečejo lahko: »Pobarvaj to žabo zeleno.«, »Obleci modro majčko.« ali »Sladico pojej do konca.«
Zanima me, kako je z ločili. Ali našteti navedki ohranijo svoje ločilo in so med seboj ločeni z vejico ali se namesto pik v navedkih uporabi vejica? Pa končna pika, se opusti ali piše?
Še dodaten (malo drugačen) primer:
Tudi v tem in podobnih primerih me zanima, ali navedke lahko pišem tako, kot sem jih (brez dvopičij) in kako je z ločili.
Zanima me, ali se barve, ki so mešanice dveh ali več barv, pravilno piše skupaj, narazen ali z vezajem (po SSKJ naj bi bilo pravilno ali modro zelen ali modrozelen, ne pa tudi modro-zelen)? Ali se pravila za barvne odtenke (npr. svetlorumen) razlikujejo od pravil za mešanice barv (npr. modrozelen)?
Vprašanje se nanaša na zapisovanje stvarnih lastnih imen. Za primer navajam osvežilno pijačo Schweppes. Kdaj jo pisati po domače, kdaj z veliko in kdaj z malo? Pojavljajo se namreč vse tri oblike.
Če se zgledujem po kokakoli, bi si naročila šveps. Ker pa ta ni tako znan kot kokakola, ga ni v pravopisu in mi ga računalnik podčrta. Kadar nastopa kot imenovalni prilastek k vrstnim imenom trgovske znamke, moram verjetno napisati: Naročila sem si osvežilno pijačo Schweppes/Šveps. Ali takšen prilastek lahko pišem po domače?
Kako torej:
Naročila sem si šveps/schweppes/Schweppes ali Naročila sem si osvežilno pijačo šveps/Šveps/schweppes/Schweppes?
S kolegi se nikakor ne moremo dogovoriti, kako je prav pisati bolezni, poimenovane po krajih. Dobro vemo, da je priporočljivo pisati parkinsonova bolezen in downov sindrom. Zanima pa nas, kako je začetnico, ko gre za imena bolezni, povezana s kakšnim krajem, in katera različica je pravilna v spodnjih primerih. Virus Lassa/lassa zahteva veliko življenj. Zboleli so za mrzlico Lassa/lassa. V zahodni Afriki je razširjena Lassa/lassa. Verjetno je nekaj podobnega tudi z Ebolo/ebolo in Dengo/dengo. Kako pa je z virusom Zahodnega Nila? Prosim, če je mogoče, tudi za kratko utemeljitev in obrazložitev, zakaj je ena različica ustreznejša in bolj priporočljiva oziroma pravilnejša od druge.
A. B.
Zanima me, ali pišemo parkinsonova bolezen z veliko ali malo začetnico.
Zanima me, ali je zapis v spodnji obliki in ostalih podobnih oblikah pravilen oziroma smiseln: Vozili smo se z z nalepkami okrašenim avtomobilom.
Zanima me, kako se pišejo imena iger – z malo ali veliko začetnico. Različni lektorji so mi namreč različno svetovali. Nekateri vztrajajo, da gre za lastno ime igre z jasno določenimi pravili, zato bi moralo biti npr. Štiri v vrsto ali Človek, ne jezise, drugi pa pravijo, da spadajo med občna imena in se zato pišejo z malo. To utemeljujejo tudi tako, da se npr. tudi rokomet, košarka, tarok itd. pišejo z malo.
1. Znamke in imena izdelkov
V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).
Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):
Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;
Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).
2. Kategorija živosti
Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.
Zanima me, kakšen je pravilen zapis besedne zveze zavarovalno depozitna agencija. Gre za agencijo, ki se ukvarja z zavarovanjem depozitov.
Zanima me, kakšen je pravilen zapis zveze pasivno agresiven (pasivno agresiven odziv; Do njega se je vedla zelo pasivno agresivno; Celo popoldne je bil pasivno agresiven): z vezajem (pasivno-agresiven), skupaj (pasivnoagresiven) ali narazen (pasivno agresiven)?
Sam bi rekel, da zapis z vezajem ni ustrezen, saj ne gre za odziv, ki je pasiven in agresiven, vendar odziv, ki je agresiven na pasiven način. Se potem piše narazen (bil je agresiven, a nikoli aktivno, le pasivno > bil je pasivno agresiven)? Ali pa gre pridevnik izpeljevati iz zveze pasivna agresija in gre potem za enak primer kot literarnozgodovinski?
Še en primer so tipi delovanja pri Webru, ki med drugim govori o "smotrno racionalnem" in "vrednotno racionalnem" delovanju. Kateri zapis je ustrezen v tem primeru? V zvezi s tem se govori o smotrni racionalnosti in vrednotni racionalnosti: mar lahko iz zveze smotrna racionalnost tvorimo pridevnik smotrnoracionalni (glede na to, da je beseda racionalnost sama izpeljana iz racionalen oz. bi bil pridevnik iz racionalnost prej racionalnostni)? Tu poleg omenjenih treh potencialnih možnosti (vezaj, skupaj, narazen) vidim še eno, in sicer kot zvezo dveh pridevnikov: smotrnega racionalnega delovanja. Zdi se mi, da je včasih težko presoditi, ali je smiselno tako zvezo izpeljevati iz samostalniške zveze.
Kateri so kriteriji, s katerimi lahko take zveze preverjamo? Vprašanje s kako, pretvorba v prislovno zvezo, zamenljivost (vrstnega reda) sestavin itd.? Kadar gre za deležnik, gre najbrž vedno za zvezo prislova in pridevnika, ki se piše narazen: ročno izdelati > ročno izdelan/izdelan ročno (tega ne bomo izpeljevali iz ročna izdelava).
Zanima me, ali se besedni zvezi Prešernova nagrada in Vegovo priznanje lahko pišeta tudi z malo začetnico, tako kot npr. Newtonow zakon ali pa Pitagorov izrek (označujeta svojilnost in vrstnost)?
Zakaj se med medmeti ko ko ko in podobnimi, ki so sestavljeni iz večjega števila ponavljajočih se besed, ne piše vejice? Kdo si je to izmisli? Kdaj je ta sprememba nastala? Zakaj ni vnesena v pravopis?
Kakšna je smiselnost in logika omenjenega pisanja? Koliko ponovljenih medmetov mora biti brez vmesne vejice? Če napišem ko ko ko, je pravilno, če pa napišem ko ko ko ko, pa mora biti pred zadnjim ko vejica? Zakaj se v gimnaziji poučuje, da je cap, cap sprejemljiv zapis, čiv, čiv pa ne? Je pri pisanju medmetov sploh kako pravilo, ali je vse bolj ali manj podvrženo presoji učiteljev oziroma lektorjev.
Zame ni vseeno, če napišem ha, ha, ha ali hahaha, sploh pa se mi zdi neumno pisati ha ha ha, saj gre vendar za melodijo stavka in njegovo dramatičnost, ki jo z zapisom ha ha ha ne dosežem. Kako medlo izgleda, če zapišem cop cop cop in koliko več dramatike je v zapisu cop, cop, cop. Prvo izgleda, kot da se je nekdo zatipkal, drugo pa dramatično poudarja dogajanje, ko se nekaj neznanega približuje.
Lepo prosim, če mi lahko napišete kaj več o tem, ali pa mi pomagate najti primerno literaturo. Naj poudarim, da na internetni strani slovenskega pravopisa ni zapisov medmetov brez vmesne vejice. Kje torej iskati pravilno, zapovedano pisavo medmetov.
R. Č.
Ali je vejica v spodnjem primeru (pred navajanjem št.) vseeno mogoča ali moramo take primere vedno pisati brez vejice? Večkrat zasledim primere, da je vejica. Primera:
Ur. l. RS, št. 59/2007, 40/2009, 62/2010-ZUPJS, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D.
Ur. l. RS št. 54/2010.
Na vaših spletnih straneh sem našla članek, ki govori o uporabi velike začetnice v akademskih nazivih, kadar je podpis na koncu sestavka:
Ker je to utemeljeno s piko na koncu sestavka, sprašujem, ali je torej prav, da v našem primeru, ko navajamo avtorja pod naslovom članka, na začetku besedila uporabimo malo začetnico (dr. Xxxxyyy in ne Dr. Xxxxyyy)?
Kdaj je primerno uporabiti malo/veliko začetnico pri nazivih? SP 2001 v 128. členu priporoča malo začetnico, ko gre za družabni položaj, pri 113. členu, ki govori o osebah z visoko funkcijo, pa z malo. Gospod predsednik ali Gospod Predsednik?
Če posplošimo osebo ime (npr. Nismo vsi Einsteini/einsteini), ali zapišemo posplošeno ime z veliko ali malo začetnico?
Zanima me, ali pišemo pozdrave v naslednjih primerih z veliko ali malo začetnico:
Lepo vas pozdravljam z ribiškim pozdravom Dober/dober prijem.
Lepo vas pozdravljam z gasilskim pozdravom Na/na pomoč.
Hvala.
Zanima nas, kateri zapis zloženk s kripto(-), npr. kripto()imetje, kripto()valuta, kripto()žeton je najprimernejši, in sicer predvsem za terminološke potrebe?
(V razpravi med prevajalci Evropske komisije in Sveta) nekateri izhajajo iz razumevanja, da za te zloženke velja SPP 493 in da se torej pišejo skupaj. Vendar se pojavljajo pomisleki, da zanje velja SPP 499 in da se torej lahko pišejo narazen, kot se tudi dejansko uporablja in širi. Po drugi strani nekateri sodijo, da je za rabo v strokovnem jeziku vedno primernejši zapis skupaj, tudi če pravopis dopušča obe možnosti. Trenutno se pripravlja nova evropska zakonodaja na tem področju, zato je pravi čas za razjasnitev.
Zanima me, kako se zapisuje oblika, ki dolgo deluje – kot dolgodelujoča oblika ali kot dolgodelujoča oblika. Če se piše narazen, zakaj banke dosledno uporabljajo zvezo dolgoročni kredit?
Pojasnilo o odnosih prioslov/pridevnik me ne prepriča, obenem pa je beseda redka. Vnaprej hvala za kakršnokoli pomoč/pojasnilo.
Kako pisati zloženke tipa bio-, mikro-, kadar je drugi del (stalna) besedna zveza, ki označuje pojem, npr. bio laneno olje – mikrogospodarska družba.
Prosim, da mi razložite, kakšna je razlika med pisavo in črkopisom.
Ali je pravilno/dovoljeno pisati tedaj ko kot večbesedni veznik (torej enako, kot če bi uporabili takrat ko), torej BREZ VEJICE, npr. v takih stavkih:
Tedaj ko sem prišel iz gozda, sem spet postal živčen.
Tedaj ko sem se prebudil iz dolgega spanja in se pretegnil, sem začutil, da nekaj ni v redu.
Tedaj ko sem končno zaspal, še vedno objemajoč mamico, sem sanjal.
Navajam iz SSKJ:
1. takrat prisl. (a) 1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo /…/ 2. /…/ takrat ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi v preteklosti, prihodnosti ali poljubnem času istočasno z dejanjem nadrednega: takrat ko je najbolj zanimivo, moramo oditi; takrat ko se bo vrnil, bo veliko slavje;
2. tedaj, prisl. (a) I. 1.izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo /…/
– torej enako kot za prislov takrat (a) 1. TODA: ne navaja zveze tedaj ko!
Navajam iz korpusa Nova beseda:
Na poizvedbo tedaj ko dobim 4125 zadetkov, med katerimi pa je le peščica tedaj ko, vse drugo tedaj, ko.
Kot lektorica Lovske zveze Slovenije sem se znašla v težavi. Pred leti je bil sprejet Lovski zakon, v katerem je napačen zapis zloženke lovsko upravljavski (napisano narazen). Slovenski pravopis 2001 navaja, da podredne zloženke v takem primeru pišemo skupaj. Zato sem se o zapisu v zakonu pred leti posvetovala z dr. Dularjem, ki je svetoval, naj v praksi uporabljam pravilen zapis, ker zakona ne moremo spreminjati. Tako je veljalo do nedavnega, ko se avtor z zapisom ne strinja in se sklicuje na zakon, čeprav je seznanjen, da zapis ni pravilen.
Zanima me uporaba vejice v primeru, ko je podredni stavek za in, npr.:
... kakšna je omejitev in(,) kot rečeno, kako sploh je ...
Ali je potrebno uporabiti vejico ali ne oziroma ali sta pravilna oba načina?
Zanima me, ali je v povedi Lepo bi bilo, če bi naju obiskalapogojni ali osebkov odvisnik.
Se vprašamo Pod katerim pogojem bi bilo lepo? ali (Kdo ali) kaj bi bilo lepo?
Poskušala sem s pretvorbo:
Vem, da je v SP primer za rabo veznika če tudi pri osebkovem odvisniku (Lepo je, če uboga starše.). Piše pa tudi, da veznik če uvaja pogojni odvisnik, kadar gre za nerealno dejanje, kot je (ali pa ni) v zgornjem primeru.
Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?
v Jezikovni svetovalnici je bilo objavljeno stališče https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5800/druga-moška-sklanjatev-ujemanje-samostalnika-vojvoda. Pri književnem prevodu, ki ga pripravljam, se srečujem z dilemo, za katero sem našel odgovor v tem stališču. Upam, da pravilen.
V izvirniku igra pomembno vlogo skupina/klub nogometnih navijačev, ki so si nadeli ime Iron Weasels. V svojem prevodu sem se odločil za ime Jeklene podlasice. V besedilu se prvič pojavijo s tem polnim imenom, pozneje pa bodisi z njim ali samo kot podlasice, posamezni član skupine pa kot podlasica. Ni nepomembno, da so vsi do zadnjega moški. Tu sem se srečal z vprašanjem ujemanja glagola s slovničnim spolom samostalnika kot subjekta (ali tudi objekta) povedi. (Izvirnik je za ta problem, glede na angleška slovnična pravila, seveda neobčutljiv.)
In zdaj k mojim vprašanjem v zvezi s citiranim stališčem:
Ne zamerite mi še vprašanja o veliki začetnici, ki sicer nima nobene zveze s citiranim stališčem iz Jezikovne svetovalnice. Za slovensko sceno sem preveril uporabo pisave z veliko in malo začetnico za najpomembnejša kluba nogometnih navijačev. Skupina Green Dragons se dosledno pojavlja pisana z veliko začetnico pri obeh delih imena. (Mimogrede, za svoj prevod ne razmišljam o tem, da bi ohranil ime iz izvirnika, ker ni govor o neki dejanski tuji navijaški skupini.) Ime skupine Viole se (na portalu Nova beseda) večinsko pojavlja zapisana tako, torej z veliko začetnico, včasih pa tudi z malo.
V primeru polnega imena (prej pod 2.a) ne dvomim o pravilnosti velike začetnice samo za prvi del imena. V drugih treh primerih pa nisem čisto prepričan, ali je – v edninski, dvojinski ali množinski obliki – za člane te skupine pravilen zapis z malo (k čemur se očitno nagibam), ali z veliko začetnico. Prosim za vaše mnenje oz. nasvet.
Kako poimenujemo lastovičjega samca in veveričjega? Je prav lastovec ali lastoviček in veveriček?
Zanima me, kako se pravilno poimenuje samico svizca; svižčevka ali sviščevka.
Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).
Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.
Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: dž. Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.
Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: dž, mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.
Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.
Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.
O podobnih primerih ste že pisali, vendar je moj še dodatno specifičen. Ali je v naslednjem naslovu pravilno zapisati polstavčni prilastek z eno ali dvema vejicama?
Je bila beseda baba v srednjeveški slovenščini vrednostno nevtralna ali omalovažujoča beseda (na primer glej pri Trubarju)?
Ogorčen sem, da imamo v SSKJ dve besedi, ki opisujeta fizikalni proces prehoda iz trdnega v tekoče stanje zaradi povišane temperature (ali tlaka), in sicer taliti in topiti. To sta, gledano s kemijskega vidika, dva popolnoma različna fizikalna procesa.
<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=topiti*>
<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=taliti*>
Sneg, ki je trdna oblika odličnega polarnega topila – vode, se ne bo nikoli stopil ampak stalil. Podobno velja za mast in vosek. Kadar jemo čokolado, se ta v ustih zaradi povišane temperature glede na okolico tali, prav tako pa se v slini, ki je v tem primeru topilo, topi.
Pri fiziki se srečujemo s pojmoma energijski in energetski. Kateri od njiju je ustreznejši, prosim za razlago in navedbo primerov.
Prosila bi vas za mnenje, ali sta izraza predvsem in zlasti enakovredna ali katerega uporabljamo prednostno.
Prosim za pomoč, in sicer kako pišemo Gimnazija Celje - Center? Presledek vsekakor, ampak ali je pomišljaj ali vezaj? Pomišljaj (nestični) pišemo, kadar so določene besede v nekem razmerju, lahko nadomeščajo vejico, oklepaj itd. Vezaj (nestičen) pa se uporablja še zlasti pri dvojnih imenih (Šmarje - Sap, Zofka Kveder - Kajuh). Torej bi se moralo pisati z nestičnim vezajem, ker gre za dvojno ime. Ampak v večini primerov se piše s pomišljajem in ne najdem razlage za to. Ai gre za dvojno ime, kjer se Celje razlaga s Centrom in sta v nekem nasprotju?
Pišem diplomsko nalogo na temo zanikanega rodilnika. Skozi čas, v razvoju jezika in v pogovoru dajalnik in rodilnik izginjata in njuno vlogo prevzema tožilnik. Jezik se čedalje bolj poenostavlja. Zanima me, kako bi vi zapisali naslednje stavke:
Grem po vino. ali: Grem po vina.Učim se slovenščino. ali: Učim se slovenščine.Ne smeš brati knjige ali: Ne smeš brati knjigo.
In podobni primeri.
Potem pa še malo drugačen primer. Ali bi dvakrat zanikali tale stavek, ali je enkrat dovolj: Ne smem ne brati knjige/knjigo. Ali mora biti po Vaše pomožnik zanikan ali ne. Zanima me, zakaj tako menite, in Vas prosim, če svoje odgovore lahko utemeljite.
Zanima me, ali je v naslednjih primerih vejica pravilno postavljena:
Obiskal nas je slovenski kuharski mojster, gospod Janez Novak. Dogovorili se bomo o poteku izvedbe izpita, oziroma, ali je izvedba sploh možna. Dogovorili se bomo o poteku izpita, oziroma o možnosti izvedbe le-tega.
Pri hitrosti vozila nad/pod 30 milj/uro ALI nad/pod miljami/uro?
SSKJ npr. pri predlogu pod navaja, da se veže s tožilnikom za izražanje nedosežene mere, stopnje (zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj) in z orodnikom prav tako za izražanje nedosežene mere, stopnje (ni vstopnic pod trideset dinarjev (?); otroci pod desetimi leti). Ali ima izbor kakšno povezavo z glagolom pred njim?
Ali lahko predlog v stoji sam ali mora biti: se dogaja v vas in okoli vas? Primer:
Vem, da je bilo o občasni zamenjavi svojilnih povratnih zaimkov s svojilnimi zaimki že veliko govora, ampak o tem, kaj je boljše in kaj je slabše, ni bilo nič opredeljeno. Moj jezikovni čut mi pravi, da je v spodaj navedenem primeru boljše, če uporabimo osebni svojilni zaimek, namesto povratnega, kar tudi podpira pravilo. Kaj je torej pravilno oziroma boljše? Npr: 1. Očetu je mar za svoje sinove. / Očetu je mar za njegove sinove. / Ali mu je mar za svojo hčer? / Ali mu je mar za njegovo hčer? 2. Žal ji je za svoje napake. / Žal ji je za njene napake. (Še bolj zanimivo: Žal jim je za vse svoje napake. / Žal jim je za vse njihove napake.) 3. Pokažite, da vam je žal za svoje prestopke. / Pokažite, da vam je žal za vaše prestopke.
Že veliko ste pisali o povratnih svojilnih zaimkih, vendar v odgovorih nisem našla nič konkretnega glede rabe povratno svojilnega zaimka v pristavkih. Naj navedem nekaj primerov:
Če pristavčni del razvežem v odvisni stavek, nimam dvomov, da je pravilno reči ki sem tvoja mama; ki si moja najboljša prijateljica; ki je njen prvenec, vendar pa nisem preveč prepričana, kateri zaimek je pravilen v pristavku. Prosim, da pojasnite, kateri je pravilen in zakaj. Najlepša hvala.
Spoštovani, vaša razlaga uporabe ločil pri pozdravljanju v dopisu ni skladna s Slovenskim pravopisom. Tudi v gimnazijskih učbenikih za pozdravom (kadar je uporabljen brez glagola) ni ločila. Pravopis in zgledi v učbenikih navajajo:
Lep pozdrav France
Vaša razlaga: Pri podpisih je predvsem zaradi angleškega vpliva med pozdravom in dejanskim najpogostejša vejica, ki pa je v slovenščini edina možna le pri nagovoru (Srečno, Kekec – to je govorčeva želja, ne pa Kekčev pozdrav in podpis, torej nekako tako, kot bi bilo v primeru Bodi zdrav, Pepi); res pa je, da podpis sledi v novi vrstici. Zato že kar mnogi pišemo na tem mestu piko:
Z lepimi pozdravi. (ali:) Lepo te pozdravljam. (ali:) Srečno. France
Slovenski pravopis (št. 240): Z lepimi pozdravi France
Zanima me, če obstaja kakršenkoli zakon, ki natančno določa meje politične korektnosti in (mogoče tudi s konkretnimi primeri) narekuje kako bi se dejansko moral posameznik ali posameznica izražati oz. kakšne izraze/besede bi moral izbirati, da se izogne sovražnemu govoru. Kar sem zasledila sama je zgolj to, da je sovražni govor prepovedan (brez nadaljnih konkretnih pojasnil in navodil oz. napotkov). V primeru, da takšen zakon ne obstaja, pa bi rada vedela če je na voljo mogoče kakšen priročnik oz. napotki, ki bi posamezniku ali posameznici ob prvem stiku s pojmom politična korektnost natančno opredelil in pojasnil načela/pravila izražanja, da bo tudi sam/a lahko politično korekten/a.
Na MO RS imamo veliko težav z zapisovanjem imen pravnih aktov, dokumentov in ukazov. Prebrali smo že vaš odgovor v razdelku Vejica pri označevanju dokumenta, pa še zmeraj se zastavljajo vprašanja. Na primer:
... tako piše v aneksu št. 1 št. 4300-149/2018-1 z dne 25. 5. 2018 ...
... dostavil je Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. 003357 z dne 17. 7. 2918.
... na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS št. 103/04, 103/11), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih (Uradni list RS št. 41/07, 4/11, 86/11) ...
... uvedli so novo pogodbo (MO, št. 0070-21/2018-14 z dne 19. 12. 2018) ...
Spoštovani, živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.
Liiterarni liki v so temeljna sestavina mladinskih književnih besedil. Delimo jih v sedem kategorij: otroci/osebe (Juri Muri?), poosebljene igrače/predmeti (Zzzbudilka ?), poosebljene živali (Maček Muri ...), poosebljena narava/nebesno telo/pojav (Zvezdica Zaspanka), like iz ljudskega izročila (čarovnica, vila, zmaj ?) in izvirne like (kosovirji?). Tipološko gre za enobesedna (Ciciban, Pedenjped, Sapramiška idr.), večbesedna (Maček Muri, Zvezdica Zaspanka idr.) in večdelna imena (Možiček med dimniki, Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije). Literarno slogovno so najbolj izvirni neologizmi (bžraumps, mba, ščeper idr.).
Na osnovi analize slovenske mladinske književnosti, od njenega začetka v reviji Vedež 1848/50 do današnjega časa so se pojavljali različni literarni liki v obdobjih (1848-1918, 1918-1941/45, 1945-1991, 1991-2004, 2004-), vendar so prostor slovenske mladinske literarne kulture najbolj zaznamovali naslovni liki: Ciciban, Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Pedenjped, Zvezdica Zaspanka, Juri Muri, Sapramiška, Pek Mišmač, Zverinice iz Rezije, kosovirja in Piki Jakob. Na osnovi analize slovenske mladinsei književnosti obstaja več kot 300 literarnih likov, ki so mladinsko branje (npr. Martin Krpan), navezujejo na slovensko ljudsko izročilo (čarovnica, čarovnik, škrat, vila, zmaj ipd.), posodabljajo ljudsko slovstvo (Vila Malina, Škrat Dobrošin, Zmaj Direndaj ipd.), poganjajo razvoj avtoske književnosti in ustvarjajo nove literarne like, ki so že folklorizirani (Ciciban, Maček Muri, Kosovirja, Sapramiška, Zvezdica Zaspanka idr.).
Mladinski literarni liki so imaginarna bitja, ki imajo pomembno vlogo v slovenski literarni kulturi, saj so v procesu literarne recepcije s primarnega področja književnosti, diseminirali preko slikaniške knjižne oblike (npr. Martin Krpan, Mojca Pokrajculja, Zvezdica Zaspanka idr.). Vprašanje se glasi: Kako pisati poimenovanja literarnih/pravljičnih likov, z malo in/ali z veliko začetnico, kako jih sklanjati in kako jih opredeliti? Uveljavljena literarna terimonologija na področju mladinske literarne vede je -- literarni liki (M. Kobe: Sodobna pravljica, 1999–2000).
Najbolj znani literarni liki:
http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/32-Blazic.pdfhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov (v nastajanju)
Morebitni primeri rabe termina v besedilih ali povezave do njih: Zanima me, kako pisati in/ali sklanjati neologizme (ali delne neologizme):
Pri lektoriranju pravnih besedil se pojavi dilema ob navedbi točk, označenih s črkami in oklepaji,** v povedi 1. zagovarjamo stališče, da je povsem odveč zaklepaj,** npr.:
Ali je raba zaklepaja v tem primeru vendarle mogoča?
2. Kaj pa, kadar sta pri črkovni oznaki točke v povedi uporabljena uklepaj in zaklepaj, npr.:
Ju lahko ohranimo, kakor bi radi pravniki, ali sta rabljena neupravičeno? Ohranitev rabe oklepajev pri točkah pravniki zagovarjajo zaradi večje preglednosti pri navajanju točk v besedilu ali zahteve, da je prevedeno pravno besedilo tudi po obliki enako izvirniku. Prosimo vas za nasvet glede rabe oklepajev v takem primeru.
Kateri predlog uporabljati v naslednjih (in podobnih) primerih: z/iz Občine Kranjska Gora so sporočili..., iz/s Policijske uprave Kranj odgovarjajo ..., iz/z Agencije za plačilni promet sporočajo ..., iz/z NIJZ so sporočili ... Ali tudi tu velja na–z/s, v–iz?
Najprej naj se vam zahvalim za to spletno stran, ki je jasna, koristna, aktualna in strokovna, a hkrati poljudna. Vprašanje: ali obstaja pravilo, kako se uporablja predlog »od« v primerih: ena od najbolj znanih osebnosti ... / ena najbolj znanih osebnosti. Kdaj je s predlogom, kdaj brez njega?
Slovenski pravopis 2001 navaja, da negativno temperaturo zapišemo s stičnim pomišljajem (§ 397): –23 °C. Upoštevajoč § 394 lahko besedno zvezo "od ... do" nadomestimo s predložnim pomišljajem: 10–12.
Zanima me, kako je z zapisom negativnih števil s predložnim pomišljajem, kadar želimo povedati, da bo temperatura recimo od –10 do –15 °C. Ali kopičimo pomišljaje v smislu –10––15 °C?
Na fakulteti pišemo imena predmetov vedno z veliko začetnico – je to pravilno? Zanima me še sklanjanje: sodelujem pri predmetih Biologija in Biotehnologija ali sodelujem pri predmetih Biologije in Biotehnologije?
Kakšna so ločila in velika začetnica v premem govoru, kadar je spremni stavek na sredini? Kateri od spodnjih zapisov je pravilen? "Nimam denarja," je zavzdihnil Peter, "porabil sem ga." "Zelo sem zadovoljen," je povedal in dodal: "Uspelo nam je!"
Veliko pišem o energijskem vnosu hrane, o hujšanju in podobnem. Še nikoli nisem nikogar slišala reči, da šteje kilodžule ali da si meri telesno maso. Ustaljena raba je, da štejemo kalorije in merimo telesno težo. Ker pišem tudi za internet in morajo biti besedila taka, da jih uporabniki lahko najdejo prek iskalnikov, je seveda smiselno, da so besedila prilagojena ustaljeni rabi.
Zakaj izpostavljam to težavo? Ker imamo standarde tudi na področju meroslovja. Vsak šolar ve, da teže ne merimo v kilogramih in da človek, ko govori o svojih kilogramih, govori o svoji MASI. Kalorija je pri nas neveljavna merska enota.
Potem pa je tu še inšpektorat Urada za meroslovje, ki nam, ki se s kalorijami redno srečujemo, pogosto pošilja ljubka opozorila o tem, da se pri nas uporabljajo kilodžuli in da so kalorije prepovedane.
Kakšno je vaše mnenje o tem: kaj ima v besedilni komunikaciji prednost? Ustaljena ali standardizirana raba?
Organiziramo festival sodobne glasbe in imamo nekaj pomislekov pri navajanju naslovov skladb v koncertnih listih. Načeloma jih prevajamo in v oklepaju navedemo original, če je naslov v maternem jeziku skladatelja. Če ni, ne prevajamo, ker je tudi izbira jezika del sporočilnosti naslova. Nismo prepričani, če je taka interpretacija pravilna. Težava nastane, kadar skladatelj deluje v tujini in zato izbere naslov, ki ga narekuje njegovo trenutno okolje. Kaj narediti, če npr. slovenski skladatelj da skladbi angleški ali nemški naslov - je prav, da ga slovenimo? Nekateri prevajanja niti ne dovolijo, češ da je naslov avtorsko zaščiten. V pravopisu smo zasledili, da se prevajajo naslovi znanih del. Je prevajanje pravilo ali priporočilo? Kako je pri manj znanih ali celo novih delih? Težave so tudi pri naslovih v nam manj domačih tujih jezikih, če avtor ne ponudi prevoda že sam, saj se samo s pomočjo slovarja ne moremo prepričati v ustreznost prevoda, sploh če je pomenov več. Se v takem primeru (lahko) ne prevaja?
Naletela sem na problem pri zapisovanju računalniških izrazov. Citiram izraze z računalniškega ekrana npr. Default Client Settings, v oklepaju pa razložim pomen tega ukaza. Težava je, ali naj zapišem z veliko ali malo začetnico. Sama bi zapisala (privzete nastavitve odjemalca). Sploh mi težave povzroča zapis računalniških izrazov, če jih citiram z ekrana: Domov ali domov, Pošlji ali pošlji, Razvrsti ali razvrsti?
Pred časom sem zastavila vprašanje glede slovenskega prevoda naslov Pinokio v slovenščino Ostržek), menim, da prevod s poslovenjenjem izgubil na pomenu. Leta 2021 oz. 2023 je izla knjiga G. Agamben: Pinocchio: The Aventure of a Puppet, Double Commented Upon and triply Illustrated, 2021 (v il.), 2023 (v angl.) in na str. 7, filozof Agamben omenja pomen besede: "In Latin ponoculus means "bit of pine" (...) the evergreen tree that defies einter's death (...)" V slovenskem prevodu ostržek (olupek) je izgubljen imanentni pomen – pinij oz. plemenitosti lesa iz katerega se izdelujejo tudi godala, npr. znamenite stradivarke (violine ...) v Cremoni.
S 4. 6. 2018 naj bi venezuelski bolívar soberano (oz. z veliko začetnico "Bolívar Soberano") zamnejal dosedanji bolívar, slednji v slovenščini tudi brez akcenta, tj. bolivar (http://www.bcv.org.ve/billetes-y-monedas/bolivar-soberano ). Zanima me, kako se bo novi denar imenoval v slovenščini: ali kar (z malo začetnico) bolívar soberano (oz. bolivar soberano) ali bomo naziv domačili (kot denimo Hrvati na http://liberal.hr/clanak.php?id=1686 ) v npr. suvereni bolivar (oz. suvereni bolívar)?
Kako ravnati pri zapisovanju tujih zemljepisnih imen, kadar obstajajo nasprotujoče si smernice za posamezne jezike iz katerih izhaja ime? Vprašanje se mi je porodilo ob objavljenem prevodu članka o gori z izvirnim zapisom Rysy na slovenski Wikipediji (https://sl.wikipedia.org/wiki/Rysy).
Goro si delita Poljska in Slovaška. V jezikih obeh držav je ime gore zapisano kot Rysy. Glede zapisovanja imen iz poljščine in slovaščine sta v Slovenskem pravopisu prisotni nasprotujoči si smernici glede zapisa črke ⟨y⟩.
Pri slovaščini črko ⟨y⟩ zamenjujemo z ⟨i⟩. V SP je podan tudi primer: Banská Bystrica – Bánska Bístrica. Tudi poljski trdi i, zapisan s črko ⟨y⟩ v slovenščini še najbolj ustreza i-ju in ga tako tudi izgovorimo. SP pravi, da lastna imena iz poljščine večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v poljščini, nekatera lastna imena pa so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora.
Pri konkretnem primeru velja omeniti še, da v delu Poljske, kamor sega gorovje Visoke Tatre, živi tudi slovaška manjšina.
Cerkev Marijino Celje nad Kanalom je prvotno nosila ime po svetem Zenonu. Proti koncu 18. stoletja je bila vanjo prenesena podoba Marije iz avstrijskoštajerske božjepotne cerkve Mariazell, po kateri se je od tedaj imenovala. Ko je avstrijsko Mariazell Prešeren preimenoval v Marijino Celje, je to ime obveljalo tudi za našo cerkev. Takrat, pred 170. leti, je domače prebivalstvo ime prenaredilo v Maricel in tako so ga tudi uporabljali do konca druge svetovne vojne. O tem obstajajo tudi več kot sto let stari pisni dokazi domačinov. Zato sodim, da je ime Maricel dragocena etnološka vrednost. Ob slovensko prenarejenem poimenovanju Maricel se v zadnjem času nasilno vriva popačeno izpeljan pridevnik marijaceljski, ki ni samo slovnično nepravilna izpeljava iz imena Marjino Celje, ampak je tudi z nacionalnega vidika vprašljiv in odločno nesprejemljiv. S pridevnikom marijaceljski pravzaprav promoviramo avstrijsko božjo pot, ne pa našega kraja! Edina pravilna pridevniška izpeljava iz imena Marijino Celje bi bila po moji sodbi, in po sodbi še koga, marijinoceljski. F. G.
Sprašujem v imenu zaposlenih na OŠ Šempas in v svojem imenu. Muči nas tvorba pridevnika na -ski iz našega krajevnega imena. Na šoli je bila navada, da se je vedno pisalo o šempaski šoli, šempaskem vrtcu, igrišču itd. Kasneje smo pridevnik začeli tvoriti preprosto po pravilu -s -ski da -ški, pa tudi po analogiji Kras – kraški ali vas – vaški. To je obveljalo. Kadar pošiljamo prispevke na Primorske novice (ki so eden od osrednjih slovenskih dnevnikov), nam vztrajno obliko šempaški popravljajo v šempaski, zato se vedno trudim, da je v besedilu sploh ne uporabim. Zdaj pa ponovno odpiramo vprašanje o pravilni obliki, zato prosim za strokovno razlago.
Zanima me, ali se moramo izogibati uporabi zveze se nahaja v in jo nadomeščati z je, najdemo v itd.
Ali je oblika poimenovanja Mašera-Spasićeva ulica ustrezna?
Gre za ulico, imenovano po dveh osebah, ki se imenujeta Sergej Mašera, Milan Spasić.
Upam si ubesediti pomislek ...
Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih iz dveh sestavin:
Avstro-Ogrska ali Avstro-ogrska? Ali ima tudi druga sestavina veliko začetnico? (Mimogrede: ali je polno ime Avstro-Ogrska monarhija?)
Zanima me, ali gre v primeru Pred učiteljico slovenščine vedno išče prave besede za predmet ali prislovno določilo kraja, saj ima prislovno določilo praviloma prednost pred predmetom, a se mi vprašanje, kje išče besede, ne sliši najbolje. Kaj pa v primeru Pred učiteljico slovenščine mu je vedno nerodno, ko gre za nekakšen prenesen pomen? Primer pa bi lahko pretvorili celo v časovni odvisnik: Kadar stoji pred učiteljico slovenščine, mu je vedno nerodno.
Ali je v primeru vodja tabora Rožle Krajnc treba pred imenom Rožle pisati vejico (kot pristavek)? Če dam vejico, po pravopisu to pomeni, da naslovniku ime vodje tabora ni samoumevno. Vendar me bega pomenski vidik, saj potemtakem enačim vodjo tabora z Rožletom Krajncem. Jasno pa je, da ni vsak vodja tabora Rožle Krajnc. Ali ni v teh primerih bolje pisati brez vejice? Ne moremo zveze Rožle Krajnc razumeti kot ujemalni desni prilastek in pisati brez vejice? Prosim za obrazložitev čl. 303 SP 2001.
Ali je prav, da organ podjetja poimenujemo Svet delavcev ali svet delavcev, Nadzorni svet ali nadzorni svet. Vem, da SP2001 v 102. členu pravi, da imena organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij (naveden je tudi Svet delavcev) pišemo z veliko začetnico. Hkrati pa 103. člen pravi, da pri imenih nesamostojnih organizacijskih enot pišemo veliko začetnico samo, če gre za uradne naslove, če so v takih naslovih tudi imena samostojnih organizacij, ustanov ipd., kadar pa v govoru (?) in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo z malo začetnico. Če se torej pravniki odločijo, da bodo v statutu nadzorni svet podjetja poimenovali Nadzorni svet XYpodjetja, je to ime nesamostojne organizacijske enote, kajne? Bi potem v besedilu tudi pisali z veliko, če prvič navedemo celotno ime, potem pa (v nadaljevanju) le Nadzorni svet? Ali pa morda lahko pišemo splošno poimenovanje, torej nadzorni svet? Sama mislim, da sta možni obe možnosti, odvisno od interpretacije in od poimenovanja tega organa -- vendar pa s takim odgovorom večina laikov ni ravno zadovoljna.
Katero obliko narekovajev je najprimerneje uporabiti v besedilu, enojno ali dvojno, kadar navajamo ponazarjalno gradivo (npr. v povedi »Beseda »harmonikaš« je hrvatizem, zato je smotrno dati prednost besedi 'harmonikar'.«)?
V dilemo me je spravil naslednji stavek - ali uporabiti navadni ali povratni svojilni zaimek. Po mojem občutku bi morali uporabiti sebi, vendar se mi nekako ne sliši prav:
Tožnik mora obvestilo poslati na zadnji njemu/sebi znani avtorjev naslov.
Kadar imamo v mislih kras kot značilno obliko apnenčastega sveta, kraški svet (torej kras z malo začetnico), je v povedih bolj pravilno rabiti besedno zvezo v krasu ali na krasu?
Ali se pri zapisu (por. z + Verico) uporablja z ali s? Namreč, s pokojno Verico ali z (pokojno) Verico?
Zanima me, kateri predlog je ustrezen v tem primeru: izključiti/izvzeti iz/s področja. Je dopustna uporaba obeh?
Postavlja se mi (nam) vprašanje o pravilni rabi predloga "na" oziroma v ob besedi razstavišče. konkretno ali je bolje na priznanih razstaviščih ali v priznanih razstaviščih.
Me zanima, kadar uporabljamo glagol iti , 4 sklon, šla v ali na ... Kdaj uporabimo v kdaj na? Mi ni jasno, zakaj sem šla na Madzarsko, a ne sem sla v Madzarsko?
Učim se nemščine ali učim se nemščino
Zadnje čase imam precej težav z rabo števnikov. Med delom z večjimi števili sem prišel do nekaj zapletenih primerov, pri katerih se je težko odločiti o pravi rešitvi glede na obstoječo normo in članke na to temo.
Vprašanja bom zastavil kar s pomočjo primerov.
103.000.000 --> sto trije milijoni
ali
103.000.000 --> sto tri milijone
Bi bila torej primernejša raba: sto trije bilijoni ljudi ali sto tri bilijone ljudi?
Kako je s primeri: sto trije milijoni medvedov/sto trije milijoni medvedi/sto tri milijone medvedov? Nekateri primeri se slišijo precej čudno. Kakšno je torej pravilo za takšno rabo števnikov in samostalnikov, ki stojijo za njimi? Je treba tu vedno slediti navodilom lektorskega društva, ki omenja primer sto dve celi? Je potem isto sto en milijon, sto dva milijona, sto trije bilijoni, sto štiri milijarde, sto pet milijard? Potem primer petsto tri celih krši normo?
Vlada je dala (2.534.165) dvema milijonoma petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.
ali
Vlada je dala (2.534.165) dva milijona petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.
Vlada je dala (2.000.065) dvema milijonoma petinšestdesetim subvencijo.
ali
Vlada je dala (2.000.065) dva milijona petinšestdesetim subvencijo.
Delam na oddelku, kjer je na hodniku tudi sprejemna pisarna. Ljudje se večkrat zmotijo in trkajo pri meni, tako da jih moram napotiti v sprejemno pisarno. Med mojo ambulanto in sprejemno pisarno so ena vrata. Kako naj jih "slovnično" pravilno usmerim:
Zanima me ustreznost raba vejice pred veznikom in v naslednjih primerih:
1. … temelji na predpostavki, da so velike strukture nestabilne in zato razpadejo na manjše.
2. Enačbo pretvorimo v odvisnost A, ki jo integriramo in dobimo rešitev za porazdelitev gostote. Iz razmerja izrazimo gostoto, ki jo upoštevamo v enačbi B in tako dobimo naslednjo odvisnost …
(Sklepam, da se v danih dveh primerih in navezuje na vrinjeni odvisni stavek, saj je dejanje, ki ga uvaja ta veznik, posledica dejanja, ki ga uvaja prilastkov odvisnik.)
3. Tlak je odvisen od hitrosti, in ne od pospeška.
(Predvidevam, da gre v tem primeru za izražanje protivnega razmerja.)
Zanima me uporaba velike ali male začetnice v imena rastlin (Marijini laski, Božje drevce....) ali hrane (Prekmurska gibanica, Idrijski žlinkrofi).
Ali v primeru str. 1-2 (kadar citiramo samo dve strani, ne več) zapišemo pomišljaj (od − do) ali vezaj (in)? Ali je uporaba vezaja v takem primeru sploh dopustna?
Na vas se obračam z naslednjim vprašanjem: kako se piše imena zdravil, ko gre aza zaščitena imena farmacevtskih podjetij in ne generična imena zdravil ali snovi?
Primer:
Ciprinol je zaščiteno ime domačega proizavjalca za antibiotik ciprofloksacin, obstajajo pa tudi druge blagovne znamke za isto učinkovino. Se Ciprinol tu piše z malo ali z veliko začetnico?
V časopisu med drugim skrbim za jezikovno ustreznost osmrtnic. Pri tem se seveda trudimo čim manj posegati, popravimo le nujno. V zadnjem času pa se dogaja, da stranke zavračajo popravek iz svojilnega v povratni svojilni zaimek. Primer: Poslovili smo se od našega očeta ... Moj popravek: Poslovili smo se od svojega očeta ... Ker bi se rada izognila nenehnim sporom, me zanima, ali bi lahko v teh primerih pustila svojilni zaimek.
Kaj je pravilno: pogled v Miklavž ali pogled na Miklavž?
Pri pisanju nekega učnega gradiva sem poskusil vključiti pregovor V mlinu se vsaka stvar trikrat pove, saj ta pregovor lepo ilustrira naivno metodo, ki omogoča zanesljivo komunikacijo v prisotnosti šuma. Vendar sem pri hitrem pregledu svetovnega spleta naletel na več različic tega pregovora (kar je najbrž pri pregovorih običajno), pa tudi na vsaj dve razlagi pomena.
Ena razlaga je, da se mora v mlinu zaradi hrupa besede večkrat ponoviti, da nas razumejo. To je razlaga, ki bi mi “ustrezala” za ilustracijo snovi, ki jo predavam študentom.
Druga razlaga, na katero sem naletel in ki se mi zdi zelo zanimiva, pa se nanaša na posebno mesto, ki naj bi ga v socialnem življenju na podeželju igrali mlini. Ti naj bi namreč bili kraj, kjer so si ljudje, ko so čakali, da se njihovo žito zmelje, izmenjevali novice. Ker so ljudlje v mlin prihajali in odhajali ob različnih trenutkih, naj bi se zato vsaka novica povedala večkrat - vsakić, ko je v mlin prišel kdo nov. Ta razlaga torej nima nobene zveze s hrupom v mlinu.
Zanima me, zakaj je zveza lisica Zvitorepka v pravopisu obravnavana kot stalna besedna zveza z lastnim imenom, npr. zveza Rdeča kapica, ki je sicer pojmovana kot enodelno večbesedno domišljijsko ime, pa ne.
Zanima me kakšna so pravila okoli zapisa letnice. Je poved …Shenov največji tekmec, Shan, ki so ga 2020. prodali za 27 milijonov. napačen in zakaj? Bi morala pred letnico biti tudi beseda leta?
Zanima me, kaj je pravilneje:
Razlika je v tem, da ... ali Razlika je ta, da ...
Ali je pravilno oboje?
Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu med ampak in temveč oziroma katero besedo naj bi uporabljali v knjižnem jeziku?
Zanima me ali obstaja razlika med predlogoma v in ob lepem vremenu?
Kateri predlog je primerneje uporabiti in je bolj pravilen?
Kakšna je razlika med predlogoma od in izmed?
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Eden od/izmed najpametnejših ljudi.
Že nekaj časa me begajo morebitne razlike med predlogoma okoli in okrog.
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Sedeli smo okrog/okoli mize.
Pogosto sem v zadregi glede rabe predlogov in besedo svet. Kje bi lahko našla odgovor? Ali smo, denimo najboljši na svetu, vodilni v svetu, vseeno pa se rodimo na svet ali pohajamo po svetu. Ali je raba predloga “v svetu” res hrvatizem? Sploh me zanima za “vodilni v/na svetu”.
Prevajam neko besedilo iz angleščine v slovenščino in sem se pri nekem stavku znašel v dilemi, zato potrebujem vaš strokoven nasvet.
Ali je pravilnejše, da stavek People you may know prevedem v Ljudje, ki jih mogoče poznaš ali pa v Ljudje, katere mogoče poznaš? Moje vprašanje se torej nanaša na razmerje med ki jih in katere.
O razmerju med ki in kateri ste že pisali, pa tam nekako ne najdem odgovora na moje specifično vprašanje. Ne vem, kaj je ustreznejše v mojem primeru.
Ko sem sam pri sebi ter brez strokovne literature razmišljal o razmerju med ki in kateri, se mi je zdela smiselna hipoteza ta, da podredni stavek uvedemo s ki, kadar glavni stavek izraža neki predmet oziroma stvar; podredni stavek s kateri pa uvedemo, kadar glavni stavek izraža živo bitje (torej človeka ali pa žival).
Imam denarnico, ki sem jo dobil za rojstni dan. (Denarnica je predmet oziroma stvar.) inImam prijatelja, kateri me zmeraj razume. (Prijatelj je živo bitje oziroma človek.)
Poleg odprave moje prevajalske dileme bi rad prejel tudi vaše strokovno mnenje glede mojega razmišljanja o razmerju med ki in kateri. Ali se vam zdi ta moja hipoteza vsaj malo smiselna z vidika vaše strokovnosti?
V medijih se pojavlja zapis ob 200-letnici rojstva F. Miklošiča. Ali ni pravilno ob 200. obletnici rojstva neke osebe in ob 200-letnici delovanja kakega društva, torej da uporabimo besedo obletnica, kadar se nanaša na enkraten dogodek, in -letnica, kadar se nanaša na trajanje/delovanje?
V objavljenih dokumentih na internetu se srečujem z različnimi zapisi za kratico AVK (avdio video konferenčni sistem). Kako se pravilno zapiše? Ali avdio videokonferenca, avdio - video konferenca, avdio video konferenca, avdio-video konferenca ali še kako drugače?
Zanima me, ali je v spodnjem primeru treba uporabiti mestnik ali rodilnik. Razvoj digitalne kompetence pri učitelju ali Razvoj digitalne kompetence učitelja
Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.
V Kranju so si za letošnje praznovanje Prešernovega dne izmislili slogan Vsak dan prešernovo. Ni (mi) jasno, kaj bi vsak dan prešernovo sploh lahko pomenilo, je pa očitno, da so samostalnik skovali po vzoru na valentinovo, gregorjevo, jožefovo, čeprav poimenovanje nobenega ne izhaja iz priimka. Zanima me, ali si lahko prav vsak (v tem primeru Mestna občina Kranj in "njeni" javni zavodi), ki ima pet minut časa in priložnost, "prisvoji" ime slovenskega pesnika ali drugih pomembnih žena in mož in kuje iz njihovih priimkov nove besede, v tem primeru – po mojem – celo spakedranko, ki ne pove prav nič! Premišljujem, da bi jim, da bodo bolj v skladu z rabo, predlagala slogan: vsak dan francetovo.
Zanima me pravilnost naslednjih sklanjanih zemljepisnih imen.
Kako se sklanja beseda Prostofer (ime projekta) oziroma prostofer (voznik, ki to storitev opravlja)? Sestavljena je iz besed prostovoljni in šofer. Opazila sem namreč, da sodelujoči pri projektu velikokrat zapišejo prostofera, meni pa bi bilo bolj smiselno reči prostoferja (šoferja).
Kako se sklanja ime prireditve Čipkarski dnevi: Čipkarskih dnevov itd. ali Čipkarskih dni itd.?
Kako je pravilno: V diplomskem delu bomo opredelili pojem konflikt/konflikta?
Kako se sklanja Frederic Bazille in kako se glasita svojilni in vrstni pridevnik?
Zanima me, če se (naslov priloge Dela) Goodlife sklanja po enakem skladenjskem vzorcu kot Mike, torej Goodlife, Goodlifa, Goodlifu ...
Kako pravilno sklanjamo ime Mato: Mateju, Matetu ali Matu v slovo?
Pozdravljeni, zanima me, kako se sklanja ime nekdanjega podjetja Ljubljana Transport. Obe sestavini ali samo ena? Torej v Ljubljani Transportu ali v Ljubljana Transportu? Vem, da je na to temo že nekaj napisanega, vendar se kljub temu ne znam odločiti, kateri odgovor je pravi.
Zanima me, kako pravilno sklanjamo imena zaščitenih blagovnih znamk, npr. Teflon(R), Bluetooth(R), DisplayPort(TM) ipd. Z vezajem ali kako drugače?
Bluetooth(R) Bluetooth(R)-a
ali
Bluetooth(R) Bluetootha(R)
Med lektoriranjem sem naletel na težavo, kako sklanjati imena španskih romarskih poti v Santiago de Compostela. Zanima me, ali se Camino Ignaciano, Camino Frances, Camino Vasco ... sklanjajo v obeh sestavinah ali obravnavamo Ignaciano, Frances, Vasco ... kot nesklonljivi prilastek. Torej:
Zanima me, kako se sklanjajo imena športnih klubov, ekip, npr. Calcit Volleyball, LTH Castings, Helios Suns, Sixt Primorska itd.
Popravljam besedilo s področja managementa na temo metode Kaizen. Ker gre za dokaj neznano zadevo in o njej v slovenščini ne najdem kaj dosti, imam težave pri dveh stvareh. Prva, ali naj pustim veliko začetnico, druga, kako bi besedo sklanjala.
Kako pravilno sklanjamo priimek Spransky – Spranskega ali tudi Spranskyja? Slovenski pravopis je pri tem rahlo nejasen, pravi namreč:
2. Tuja lastna imena na [-ski] ipd. iz neslovanskih jezikov se večinoma sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, nekatera s slovansko podstavo pa tudi po četrti: Tedeschi -ja, McClosky -ja, Kreisky -ja ali -ega proti Vranitzky -ega, Hradetzky -ega, Chomsky -ega, Neweklowsky -ega.
Če pravilno razumem, se torej tudi večina imen s slovansko podstavo na -ski sklanja po 1. moški sklanjatvi, torej bi bilo pravilno tudi Spranskyja poleg Spranskega. Mislim sicer, da je to ime tipa Chomsky Chomskega. Ali obstaja pravilo o tem, katere slovanske priimke na -ski sklanjati po 1. moški in katere po 4. moški sklanjatvi?
Zanima me, kako se pravilno sklanja priimek Žalac. O priimkih, kot so Jakac, Bukovac ipd., ste že pisali, torej da glas -a pri pregibanju izpade (Jakca, Bukovca ...). Priimek Žalac v Besani pa -a ohranja, torej Žalaca ... z Žalacem. Zakaj tako? Našla sem tudi nekaj primerov v časopisih, kjer je bil ta -a ohranjen. Je torej pravilno, če napišem: Opravila bom pogovor z Juretom Žalacem?
Ali velja pravilo, da priimek lahko sklanjamo ali pa tudi ne, če se konča na samoglasnik -a (npr. Vuga), če je ta oseba moškega spola?
Zanima me pravilno sklanjanje samostalnika svèt v vseh sklonih. V slovarjih je namreč kot posebnost naveden le drugi sklon (svéta), zaradi česar ne vem, kakšna je pravilna oblika za dajalnik, mestnik in orodnik (tožilnik je pač glede na neživost enak imenovalniku). Ves čas sem menil, da je sprememba naglasa prisotna tudi v ostalih sklonih, (komu/čemu: svétu, o kom/čem: osvétu, s kom/čim: s svétom), ampak je možno, da se motim.
Kako se prav zapiše 3. sklon dvojine samostalnikov nit, misel in odpoved?
Nekateri ljudje sklanjajo ime Sydney brez daljšanje osnove z j, ker ime izgovorijo kot [sídnej] in ne [sídni], kot je v pravopisu. Tudi beseda jockey se sklanja brez daljšanja z j, ker jo izgovorimo kot [džókej]. Ali je rodilnik Sydneya napačen?
Rada bi preverila, ali določena prevzeta osebna lastna imena (tujke) pravilno sklanjam. Že vnaprej se vam zahvaljujem za pomoč.
William Tuke – Williama Tukeja (ali Tuka); Jean-Martin Charcot – Jeana-Martina Charcota (ali Jean-Martina Charcota) Antoine Lavoisier – Antoina Lavoisiera (ali Lavoisierja) Joseph-Ignace Guillotin – Josepha-Ignaca Guillotina Hippolyte Bernheim – Hippolyta Bernheima Ambroise-Auguste Liebeault – Ambroisa - Augusta Liebeaulta Pierre Janet – Pierra Janeta Abbe Faria – Abbe Farie (ali Abbeja Faria) Henri Elenberger – Henrija Ellenbergerja Sandor Ferenczi – Sandorja Ferenczija Pavel Scheftel – Pavla Scheftla Leopold von Sacher-Masoch – Leopolda von Sacher-Masocha Henri Claude – Henrija Clauda Rene Laforge – Reneja Laforga Giuseppe Epifanio – Giuseppeja (ali Giuseppa) Epifania Edward Mapother – Edwarda Mapothera (ali Mapotherja) Jean Piaget – Jeana Piageta John Bowlby – Johna Bowlbyja Erich Maria Remarque – Ericha Marie Remarqueja Jakob Klaesi – Jakoba Klaesija Ken Kesey – Kena Keseyja Edward Thorndike – Edwarda Thorndika (ali Thorndikeja) Joseph Wolpe – Josepha Wolpa (ali Wolpeja) Maurice Merleau-Ponty – Maurica Merleau-Pontyja Pierre Deniker – Pierra Denikera (ali Denikerja) Karl Ludwig von Bertalanffy – Karla Ludwiga von Bertalanffyja Jay Haley – Jaya Haleyja Gregory Bateson – Gregoryja Batesona
Pa še za dva zložena pridevnika me zanima, kako je prav:
teorija Krafft-Ebinga (Ali je v tem primeru sploh dovoljena raba brez imena?) ali teorija Kraffta- Ebinga ali teorija Richarda von Krafft- Ebinga;
terapija Wagner-Jauregga ali terapija Wagnerja-Jauregga ali je pravilno samo terapija Juliusa Wagner-Jauregga ali terapija Juliusa Wagnerja-Jauregga.
Zanima me, kako se pravilno sklanjata tuja priimka McEliece in Lagrange.
V svetovalnici ste na podobno vprašanje že odgovorili, vendar vas vljudno prosim za natančnejše pojasnilo. Zanima me namreč, kako je s sklonljivostjo besede Azerbajdžan v naslednjem stavku:
Predstavniki Republike Armenije, Republike Azerbajdžan(a), Republike Belorusije …
V prej omenjenem odgovoru pišete, da obstaja podskupina samostalniške besedne zveze z desnim samostalniškim prilastkom, ki se lahko sklanja ali ne.
Iz članka Martine Križaj Ortar "O samostalniškem prilastku v imenovalniku", na katerega se sklicujete v odgovoru, razumem, da glede tega, ali se sklanja ena ali obe sestavini, ni pravega pravila. Glede tipa mesto Ljubljana v zaključku na str. 85 piše:
Zdi se mi, da takšen zaključek potrjujejo pravopisna pravila § 846 oz. § 853 in 854 (pa tudi § 855):
§ 846 Če lastno ime sestoji iz besed, ki se slovnično ujemajo, se sklanja v obeh (vseh) delih; § 853 Deli poimenovanj se ne ujemajo: § 854 1. Če se del lastnega imena ne ujema, se ta sestavina ne sklanja, npr. Hotel Turist, Hotela Turist, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze »hotel z imenom Turist«. § 855 Pomni
Hotel in Turist se tu v imenovalniški obliki ujemata v spolu, sklonu in številu. Ne pa tudi v podspolu. Ali je to tisto neujemanje, zaradi katerega se v tem primeru druga sestavina ne sklanja?
Če povzamem – zanima me, ali je naslednje sklepanje pravilno: načeloma (ali vsaj: pogosteje) se sklanjajo vse sestavine večbesednega lastnega imena, če se te sestavine slovnično ujemajo (tj. v spolu, sklonu in številu, pa tudi podspolu – kot v primeru Hotel Turist). Zato je v zgornjem stavku pravilneje, da se beseda Azerbajdžanne sklanja.
Zanima me, kako naj v stavku pravilno uporabim zvezo LiFePO4(litij železov fosfat)baterija, če ne želim uporabiti formule, npr. Izbrali smo tri LiFePO4 baterije. Je ustrezno Izbrali smo tri baterije litij železovega fosfata? Ali z levim prilastkom ne gre? Hvala za odgovor.
Zanima me, katera od naslednjih oblik za zapisovanje datuma je pravilna: Ljubljana, 8. december 2011 ali Ljubljana, 8. decembra 2011.
Zanima me, ali je predmet za zanikanim glagolom v trpnem načinu v rodilniku ali tožilniku. Primer: Ne sme se peti Svete noči/Sveta noč.
Na oddelku razpravljamo o pravilni obliki zapisa prispevek (lahko) štejemo za znaten/znatnega.
V nadaljevanju povzemam mnenje, ki utemeljuje, da bi bilo treba navedeni primer obravnavati enako kot primera prispevek je treba šteti za znaten in prispevek se šteje za znaten, ki ju je kolegica izpeljala iz pravila, ponazorjenega s primerom »Škofjeloški pasijon ohraniti živ« (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2417/škofjeloški-pasijon-ohranjati-živ-ali-živega). Samostalnik in pridevnik sta namreč v istem stavku, »zato ne gre za navezovalni tožilnik pridevnika kot prilastka ob izpuščenem jedru«.
Zapis prispevek (lahko) štejemo za znatnega bi bil torej v skladu z navedenim napačen. Rodilniška oblika pa bi bila pravilna v primeru Prispevek, ki ga lahko štejemo za znatnega, saj bi tu pridevnik v tožilniški obliki (enaki rodilniški) uporabili samostojno brez samostalnika, kakor je navedeno v drugem odgovoru (Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3923/sklon-pridevnika-v-oziralniškem-odvisniku-navezovalni-tožilnik. V naslednjih primerih bi bilo treba uporabiti tožilnik in ne rodilnika (oz. tožilniško obliko, ki ni enaka rodilniški):
Torej ni tako pomembno, ali gre za brezpredložni tožilniški predmet (v primeru "Škofjeloški pasijon ohranjati živ") ali za predložni predmet (v primeru "sklep razglasiti za ničen"), temveč je pomembneje, ali gre za samostalnik s slovnično kategorijo "živo" ali za samostalnik s slovnično kategorijo "neživo". Pravilno bi torej bilo "Škofjeloški pasijon ohranjati živ" in "sklep razglasiti za ničen" (kategorija neživosti) in "nekoga razglasiti za pogrešanega" (kategorija živosti)."
Ali je torej naslednji stavek napačen: Prvi navedeni primer bi lahko imeli za pravilnega edinole z zamišljeno in tu izpuščeno pojasnjevalno zvezo ki je ...
Kateri skloni so ustrezni v naslednjih primerih:
Najlepša hvala za pomoč in odlično delo, ki ga opravljate!
Imam vprašanje o imenovalniških in rodilniških prilastkih. Vem, da so se odgovori že večkrat pojavili na vašem spletnem forumu - otok Hvar (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1615/sklanjanje-besednih-zvez-tipa-otok-hvar) Moje vprašanje je sicer podobno vprašanju: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1872/sklanjanje-besedne-zveze-pojem-konflikt Potrebovala bi vašo potrditev.
Ali naj rečem: a) Govorimo o temi ljubezni. b) Govorimo o temi ljubezen.
Ali naj rečem: c) Ustvarjali bomo izdelke na temo ljubezni./Imeli bomo tehniški dan na temo onesnaževanja. č) Ustvarjali bomo izdelke na temo ljubezen./Imeli bomo tehniški dan na temo onesnaževanje
Glede članek https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1872/sklanjanje-besedne-zveze-pojem-konflikt sklepam, da bo prav a) in c).
Zanima me, kaj je pravilneje:
Kako torej ravnamo v tem in podobnih primerih?
Ali se besedna zveza mini serija piše skupaj ali narazen?
Imam vprašanje, ki se tiče zapisa prislova od kod. Nekje sem zasledila, da se je nekoč ponekod pisalo tudi skupaj in me zanima, ali je to še vedno dovoljeno in slovnično pravilno.
Zanima me katera poimenovanja naslednjih madžarskih mest so ustreznejša. Veszprém ali Belomost; Székesfehérvár ali Stolni Belgrad; Kaposvár ali Rupertgrad ter Zalaegerszeg ali Jageršek.
Zanima me, ali se Slovenskapolicija piše z veliko ali z malo začetnico.
Pri pisanju sem se srečala z besedami multitasker (oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati), breaking news, newsroom in viralni video. Na spletu in na vaših straneh nisem našla odgovora, zato vas prosim za pomoč – ustreznejši oziroma slovenski izraz. Ali pa se lahko uporablja omenjene tuje besede, npr.:
Sem multitasker, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.
Sem, oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.
Ampak, ko neko zgodbo pokriješ kakovostno, ko izdelaš video in prenos v živo za breaking news v dobesedno nekaj minutah, ko vidiš koliko ljudi spremlja tvoje delo, takrat je občutek neprecenljiv.
Sama bi, če bi lahko izbirala, tudi po zdravstveni krizi delala od doma z možnostjo, da lahko grem vsaj dva- do trikrat na teden v newsroom.
Prosim vas tudi za usmeritev – link, kje lahko v prihodnje preverjam pravilnost besed, izrazov?
Že nekaj let me pesti vprašanje o vrstnih pridevnikih. Pravilo, da vrsto predmeta poimenujemo takrat, ko povemo, od kod prihaja ter komu ali čemu je namenjen, poznam in razumem. Težave imam s pridevniki, ki govorijo o materialu določenega predmeta, na primer bombažne nogavice ali plastičen kozarec. Ne morem se odločiti, če gre za vrsto ali lastnost teh predmetov.
V zvezi s tem sem poskusila rešiti nekaj vaj, v katerih je bilo treba besedne zveze pretvoriti v vrstne pridevnike. Ko sem naletela na besedno zvezo tak iz volne, sem že mislila, da je mojih dvomov konec, a rešitev, ki sem jo napisala, volnen, je bila napačna. Pravilna rešitev naj bi bila volneni, kar se zdi čudno. Nikdar ne bom rekla, da je moj šal volneni, razen če ga bom hotela ločiti od dveh drugačnih. Kaj naj torej sklepam iz tega?
V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 5 sem zasledila poved Sloni živijo v hladnih gorah in vročih puščavah. Avtor je verjetno hotel izpostaviti raznolikost življenjskega prostora slonov. Pridevnika sem določila kot lastnostna, pa vendar se mi zdi, da bi pri vročih puščavah lahko šlo tudi za vrsto puščave, saj vemo, da obstajajo tudi zelo hladne, ledene. Rešitve nalog sem žal izgubila.
VečpomenkeNaslednje vprašanje se ne tiče vrstnih pridevnikov, pač pa večpomenk. Rekla bi, da gre pri besedah prst, ki je ženskega spola, in prst, ki je moškega spola, za dve različni besedi, zato tu ne morem govoriti o večpomenkah. Imam prav?
V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 4 sem zasledila, da naj bi bili besedi fant in smrkavec sopomenki, pa se mi ne zdi povsem tako, saj imata le deloma enak pomen. Kako je s takimi pari besed? Dalje me zanima, v kolikšni meri se (kratke) metafore šteje za sopomenke.
Glede imen mesecev imam dve vprašanji.
Imena mesecev so samostalniki, a ko jih uporabimo v rodilniški obliki v vlogi prislovnega določila časa, delujejo kot prislovi. Odgovarjajo na vprašalnico kdaj (npr.: Preselili so se marca.) Smemo reči, da so v takih primerih prislovi? Podobno je namreč pri letnih časih: beseda jesen je samostalnik, medtem ko je beseda jeseni prislov.
Ali ne gre pri tem, ko napišemo zraven imena meseca še njegovo nadpomenko, za nepotrebno kopičenje besed (npr. Prireditev bo meseca maja.), saj je brez besede mesec poved povsem razumljiva?
V veliko različnih besedilih sem zasledila uporabo obeh samostalnikov v enake namene - raven oziroma nivo.
RAVEN "Tri ravni zdravstvenega varstva Zdravstvena dejavnost zajema primarno, sekundarno in terciarno raven..." Vir: https://www.gov.si/podrocja/zdravje/organiziranost-zdravstvenega-varstva/
NIVO "Nivo arktičnega ledu bo letošnjega septembra dosegel rekordno nizko raven" (celo oba samostalnika v isti povedi!) Vir: https://www.dnevnik.si/263334
Ko sem še obiskovala Filofaks (haha ;) pred ne-vem-koliko leti), je veljalo, da je "nivo" tujka, slovenski izraz za to pa "raven", in da je treba vse "nivoje" pridno lektorirati v "ravni". Ali je to res? Ali to še velja? Ali je sploh kdaj veljalo? Gre za razliko med zbornim jezikom in drugimi zvrstmi? Ali kaj drugega? Hvala za odgovor.
Imam vprašanje glede imena organizacije Slovenska karitas: Karitas.
Glede na njihov zapis (npr. na spletni strani) in rabo prevladuje ženska spolska oblika, pravopis pa določa m. spol. To je prva težava. Druga težava je pri zapisih: Škofijska karitas Koper ali Škofijska Karitas Koper ali škofijska Karitas Koper. Kako je z velikimi začetnicami, kako jih upravičiti?
Na isti ravni tudi težava z zapisom župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska karitas Trbovlje. V teh primerih sem uporabljala ž. spol, saj je tako v rabi.
Zanima me, kako se pravilno postavi pika (vprašaj, klicaj) v stavku, ki se konča z d. o. o. ? Npr.: Podjetje je v preteklem letu največ poslovalo s KLIMO d. o. o. . Ali je pravilno zapisano zgoraj, ali pride tukaj na koncu pika brez presledka, ali sploh ne?
Zanima me, katera beseda se priporoča v primerih, kot so osrediniti se/osredotočiti se, otvoritev/odprtje razstave, bodoči/prihodnji zdravnik (zdaj še študent medicine).
V SP 2001 je v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti z ležečimi črkami napisano osrediniti se, kar pomeni, da je ta v knjižnem jeziku nevtralna ali navadnejša dvojnica.
V SSKJ2 v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti ni nobenega kvalifikatorja, ki bi označeval zaznamovanost te besede, v slovarskem sestavku z geslom osrediniti pa je v pomenski razlagi za podpičjem sopomenka osredotočiti se, kar v skladu z Uvodom v SSKJ2 (člen 49) pomeni, da je beseda za podpičjem »nadrejeni (po rabi močnejši) […] sinonim«. Ali to torej pomeni, da je po SSKJ2 bolje/priporočljivo/nevtralneje uporabljati osredotočiti se? Mimogrede, priporočanje glagola osrediniti se (po SP) se mi zdi puristično.
V primeru otvoritev je v SP primer otvoritev razstave opremljen s kvalifikatorjem pešajoče, nevtralnejše je po SP odprtje razstave, v SSKJ2 pa je primer nezaznamovano naveden v obeh slovarskih sestavkih otvoritev in odprtje.
Katerih standardov naj bi se držali pri citiranju in navajanju virov?
Prosim za primere.
Kako je z rabo besede starš? Jo je dovoljeno uporabljati? Prevajalec namreč vztraja pri edninski obliki, ki je v SP 2001 označena s kvalifikatorjem neknj. pog. Res pa se ta oblika danes že pogosto pojavlja v časopisih, knjigah, na radiu itd. Zveza eden od staršev je podana v SP 2001, a se mi zdi, da v nekaterih primerih deluje okorno, tudi prevajalec je noče sprejeti.
Ob okužbi sem izgubil vonj / voh ?? Izgubil sem zaznavo vonja, oddajal sem še vedno neprijeten vonj, nisem več vohal?
Že dolgo časa iščem odgovor na vprašanje, kateri vezaj (stični ali nestični) uporabiti v naslednjem primeru: Krajevna skupnost Krško-Leskovec (v pomenu Krško in Leskovec), podobno še Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (Ptuj in Ormož). Vem, da se dvojno zemljepisno ime (npr. Šmarje - Sap) piše z nestičnim vezajem, prav tako se pregibljeta obe imeni. Moja primera pa sodita v skupino stvarnih lastnih imen. Menim, da pišemo takšne primere s stičnim vezajem, saj pišemo tudi npr. Ljutomersko-Ormoške gorice, Breznik-Ramovšev pravopis (SP, 2001, čl. 413). Se morda motim?
Zanima me uporaba presledka, predvsem ob poševnici ter uporaba dvopičja pri navajanju ure.
Prosil bi za uradno potrjeno uporabo presledka ob uporabi poševnice ter vprašal bi, ali res je potrebno pri navajanju ure/časa v uradnih dopisih, ali na plakatih, uporabiti piko med števkami?
Pogosto se soočamo z dimenzijami produktov. Kakšna navedba je slovnično pravilna oz. sprejemljiva?
Npr.:
Kakšna je raba ločil na koncu povedi, če je del naslova klicaj (Čefurji, raus!)?
Npr.
ALI
Zanima me, kako v povedih uporabiti oz. zapisovati naslov literarnega dela Košarkar naj bo! Primoža Suhodolčana glede na to, da se naslov konča s končnim ločilom – klicajem.
Zanima me razlog za obstoj precejšnjega števila »zastrupljenih« besed v slovenskem jeziku, katerih pomen se razlaga ravno obratno od tega, kar bi morale pomeniti, glede na besede iz katerih so sestavljene.
Recimo beseda “NI” izraža zanikanje. Beseda “RES“ izraža dejstvo. Beseda “RESNICA" (RES-NI-CA) pa naj bi tudi izražala dejstvo, čeprav bi glede na njeno sestavo morala pomeniti zanikanje dejstva, torej nedejstvo.
Še en primer:
Beseda “UM” izraža sposobnost mišljenja. Beseda “RAZ” izraža nekaj, kar je bilo prej, in sedaj ni več. Beseda “RAZUM“ (RAZ-UM) pa je definirana kot sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave, glede na njeno sestavo pa bi morala pomeniti ravno nasprotno.
Z uporabo takšnih besed na zavedni ravni torej nekaj lahko govorimo, na podzavedni ravni pa v bistvu sporočamo ravno obratno. Kdo je odgovoren za takšne oksimorone v slovenskem jeziku in kako jih odpraviti?
Zanima me, ali lahko v naslednjih primerih pišem imeni Občina in Sklad z veliko. Lahko pišem besedo občina z veliko, kadar gre za »poslovnega partnerja«? Tudi pri imenih društev sem v dilemi, kdaj pisati z veliko in kdaj z malo.
PRIMER: Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno so skupaj z drugimi tremi partnerji v projektu, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik in Skladom za razvoj podeželja, uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa.
Zanima me, zakaj je raba svojilnega priimka Swiftova pravilo.
Besedilo govori o dečku, ki s sabo nosi majhno ponev, ki je simbol neke ovire, težave. Naslov je Toni in njegova mala ponov. (ALI majhna ponev?) Ko ponev v besedilu prvič omenimo, uporabimo nedoločno obl. prid. majhna, nato pa ves čas določno mala. Ali drži?
Kako tvorimo svojilni pridevnik: "kar je od opice"?
Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?
Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.
»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.
Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav. Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:
Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne? Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost. V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:
Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).
Kako je prav in zakaj: Škofjeloški pasijon ohranjati živ ali Škofjeloški pasijon ohranjati živega?
Zakaj obstaja poleg ednine, dvojine in množine še neke vrste četrto število, če je predmetov 5 ali več in kako se imenuje? Na primer: 3 hiše, 5 hiš ali 3 noži, 5 nožev? Še nikoli nisem teh oblik videl poimenovanih ali saj zapisanih med pravopisnimi pravili, čeprav so v stalni rabi.
Lepo prosim za odgovor na tole vprašanje:
a) Kandidati lahko potujejo od enega do trideset dni ... b) Kandidati lahko potujejo od en do trideset dni ... c) Kandidati lahko potujejo od enega do tridesetih dni ...
Katera možnost, če sploh katera, je pravilna?
Na oddelku Biotehniške fakultete pogosto uporabljamo besedo govedo, saj je govedoreja ena izmed naših osnovnih dejavnosti. Žal pa ta beseda ni ravno lahka za pravilno uporabo. Imamo kar precej težav, zato se obračam na vas po pomoč.
Na spletu sem našla pregibanje besede (spodaj), a tam ga uporabljajo kot edninski samostalnik. Če pa rečemo »Govedo se je paslo na travniku«, ne mislimo ene živali, ampak več.
Ko govorimo na splošno o govedu, ni težav. A te se hitro pojavijo, ko hočemo govoriti o pasmah, velikosti, glavah – goveda, govedi ali goved?
Za boljšo predstavo naših težav sem izpisala nekaj variant uporabe iz našega strokovnega teksta:
Očitno v besedilu uporabljajo v rodilniku pasme govedi, kadar govorijo na splošno o govedu kot vrsti, kadar pa o posamezni pasmi ali skupini pa mere bohinjskega goveda, čeprav uporaba ni tako striktna.
Verjetno ste si lahko ustvarili sliko o naših težavah. Zelo bom vesela vaše pomoči, saj se s temi težavami bodemo že leta. Prav pa bi bilo, da se končno naučimo besedo pravilno uporabljati.
A. K.
Pred kratkim sem na spletu odkrila Jezikovno svetovanje, kjer odgovarjate na vprašanja povezana s slovnico in pravopisom. Ker imam tudi sama nekaj vprašanj, pri katerih bi potrebovala pomoč, dvomim pa, da bi bila le-ta dovolj zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, sem izkoristila ponujeno možnost individualnega svetovanja. Upam, da ni s tem nič narobe in da mi boste pomagali pri odgovorih na vprašanja, ki me težijo.
V fantazijskii literaturi se pogosto srečujemo z izmišljenimi jeziki. Kako torej podomačevati (oz. ali sploh podomačevati) imena bitij in pripadnikov narodov, še zlasti tam, kjer je v prevodu literarnega dela zaželjeno prikazati tudi razliko med dvema jezikoma, resničnim in izmišljenim, in njunimi jezikovnimi značilnostmi? Do kakšne mere je smiselno ali nujno podomačevati besede iz takšnih jezikov in kakšna bi bila njihova najpravilnejša oblika?
Kot primer bi navedla Tolkienova dela (predvsem Silmarillion) in njegova poimenovanja bajeslovnih bitij (Ainur, Valar, Maiar) ter narodov (Noldor, Sindar, Teleri) v jeziku quenya (Quenya). Tukaj je nekaj primerov (osebnih lastnih imen) v edninski in množinski obliki:
Ainu (ed.) --> Ainur (mn.)
Vala (m. sp., ed.) --> Valar (m. sp., mn.)
Valië (ž. sp., ed.) --> Valier (ž. sp., mn.)
Maia (ed.) --> Maiar (mn.)
Noldo (ed.) --> Noldor (mn.)
Elda (ed.) --> Eldar (mn.)
Teler (ed.) --> Teleri (mn.)
Quende (ed.) --> Quendi (mn.)
Množinske oblike teh poimenovanj v besedilu močno prevladujejo, zato me zanima, po kakšnem vzorcu je treba to množino sklanjati v slovenskem prevodu?
Je potrebno:
1. izhajati iz edninske oblike samostalnika in množino sklanjati po 2. moški sklanjatvi: Vale-Val-Valam-Vale-o Valah-z Valami
2. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in besedo nato sklanjati po 1. moški sklanjatvi: Valarji-Valarjev-Valarjem-Valarje-o Valarjih-z Valarji (kot so to naredili nekateri slovenski prevajalci)
3. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in ji v vseh sklonih dodati končnico -ø: Valar-Valar-Valar-Valar-Valar-Valar
4. bi lahko morda v kakršnemkoli primeru po tem pravilu iz SP 2001 (Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem tožilniku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, à propos), tj. pišejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.) kaj podobnega naredili tudi z besedo Valar, čeprav gre tu za množino in ne ednino? Valar bi potem sklanjali kot:
Valar-Valarjev-Valarjem-Valar-o Valarjih-z Valarji. Ali pa je to še najslabša rešitev izmed vseh oz. popolnoma napačna?
Ker imamo v knjigi tudi primere, kjer najdemo edninsko obliko besede v quenyi, množinska oblika pa je podana v angleškem jeziku (recimo Silmaril (ednina v quenyi) in Silmarils (množina v angleščini); v quenyi je množinska oblika Silmarilli, iz česar potem tudi izhaja naslov knjige Silmarillion, namreč zgodba o Silmarilih (treh draguljih, ki imajo v zgodbi osrednjo vlogo)), sem mnenja, da bi to razliko bilo treba tudi na nek način v prevodu poudariti. Sama sicer nisem jezikoslovka, še manj pa prevajalka, a vseeno se mi zdi, da če vse prevajaš po istem kopitu (Silmarils (ang.) --> Silmarili (slo.), Valar (quenya) --> Valarji (slo.)), se to razlikovanje med dvema jezikoma v prevodu popolnoma izgubi. Kako torej najustrezneje ravnati v takšnih primerih?
Kot drugo me potem zanima tole: je potrebno besede Ainu, Ainur, Quendi, Maia in Maiar podomačiti in spremeniti v Ajnu, Ajnur, Kvendi, Maja in Majar? Sama nisem najbolj navdušena nad tem, še zlasti ker v primeru Maia --> Maja (iz očitnega razloga) v slovenščini lahkopride do zmede. (primer: Gandalfje Maja. Maja Sauron je izdelal Prstan.) Ker se je prevajalec slovenskega prevoda Silmarilliona iz leta 2003 ravno temu kot kaže skušal izogniti, smo zato za žensko pripadnico rodu Maiar(jev) dobili nekaj, čemur ne morem reči drugega kot zmazek, namreč Majarka. To se (vsaj meni) zdi enako, kot da bi množini Libanonci prilepili -ka in za besedo Libanoncika trdili, da je to prebivalka Libanona. Podobno se je zgodilo pri množinski obliki za ženske pripadnice rodu Valar(jev). Čeprav se ime Valar skozi celotno knjigo pojavlja kot skupno ime za moške in ženske pripadnice rodu, torej Valar in Valier, so ženske pripadnice tega rodu (Valier) nazadnje končale kot Valarke. To je vseeno boljša rešitev kot prej omenjena Majarka, a vseeno menim, da bi se dalo priti do še kakšne boljše, kot da iz Valië (ed.) --> Valier (mn.) v slovenščini kar naenkrat dobimo Valarke. Bi bilo torej bolje ta imena (tudi v množini) pustiti v originalni obliki (tako kot recimo ime Pia)?
In pa še eno vprašanje: kakšni bi bili najpravilnejši ali vsaj najustreznejši (po Vašem mnenju) podomačeni obliki za imeni dveh najpomembnejših jezikov v Tolkienovih delih, quenyo (Quenya) in sindarin (Sindarin)? Zaenkrat imamo v slovenščini ti dve besedi prevedeni oz. podomačeni kot 'kvenja', 'kvenjščina' in 'quenjščina' ter 'sindarinščina' in 'sindarin'.
Ni mi vseeno za slovenščino in precej reči me moti pri njeni pisni in govorni rabi. Ko sem se vprašal, kaj pa najbolj zbode mojo jezikovno občutljivost, so na vrh brozge priplavale tri nemarnosti:
v kolikor, torej razpasla se, hiperkorektnostna in nepotrebna zamenjava za veznik če, ki je na dobri poti, da izumre;
z teboj, torej nepravilna raba predlogov s in z, v govoru napačna celo dvakrat: najprej zaradi same nepravilne izbire potem pa še zaradi nepovezanega izgovora; po drugi strani je prav to, da govorci predlog in njemu sledečo besedo izgovarjajo ločeno, razlog, da ne zaznajo napačne izbire, saj bi sicer spoznali, da, recimo, zteboj ni mogoče izgovoriti;
vprašanje, na katerega, torej izgubljanje občutka, da gre za samostalnik srednjega spola in sklanjanje po moški sklanjatvi.
Se strinjate, da gre za precejšnje težave, na katere bi kazalo bolj opozarjati?
Na spletni strani Statističnega urada RS so med imeni, ki so se prvič pojavila po letu 1990, tudi nekatera, ki jih omenjam spodaj. Zanima me, ali so svojilni pridevniki iz teh imen pravilno tvorjeni.
Ženska imena:
Moški imeni:
Že nekaj časa me zanima, kako po abecednem redu razvrstiti kazalo, ki ima črke W, X, Y, Z, Ž, saj določenih črk v slovenski abecedi ni. Tako zaporedje (W, X, Y, Z, Ž) daje Word. Je za slovenščino primerno ali ne?
Kakšna je pravilna tvorba pridevnika iz termina hematološka onkologija, če gre za bolnike s to diagnozo?
Ali gre tu za običajno tvorjenje pridevnika iz podredne besedne zveze ali bi morda lahko vmes pustili presledek?
Kako tvorimo vrstne pridevnike na -ški in -ski za slovenske in tuje besede, kakšna so pravila? primeri: Sidney (opera) Umag (zaliv) Moskva (trg) Greenwich (čas) Cambridge (univerza) Adlešiči (industrija) Etna (pepel) Freising (spomeniki)
Pri poimenovanju spletne aplikacije iščemo pravilnejšo obliko imena.
Zanima me ali so kakršnekoli omejitve, oziroma pravila za uporabo predpone e? Na primer ePrenosi ali e-Prenosi, E-Prenosi...
Zakaj se sestavini v Smelt Olimpija ujemata v Hotel Turist pa ne? A se sestavini v Hotel Turist ne ujemata v spolu, sklonu in številu? Kje se ne ujemata?
Znašli smo se v dilemi glede navezovanja eden od, nismo prepričani, ali bi ga navezali na osebek ali predmet. V tekstu pišemo ... naša družba je eden od / ena od največjih ponudnikov .... Se torej zveza eden od / ena od navezuje na osebek družba, ki je ženskega spola, ali predmet ponudniki, ki je moškega spola?
Ob 11. uri in 2 minuti nastopi koledarska zima.
Ali je samostalnik minuta v tem primeru v pravilnem sklonu?
Očitno nam ti naši ljubi števniki povzročajo precej preglavic. Med vašimi odgovori na vprašanja ne najdem pravega na svoje, ki se glasi takole:
Ali je pravilno a) Storitve tega in tega izvajalca po ocenah znašajo med 200 in 300 milijard evrov letno. B) Storitve tega in tega izvajalca po ocenah znašajo med 200 in 300 milijardami evrov letno.
Nagibam se k odgovoru a, vendar nisem popolnoma prepričana, zato bi vas lepo prosila za pomoč.
Prosim Vas za pomoč pri naslednji jezikovni dilemi. Zanima me, katera glagolska oblika v povedku je pravilna, če imamo osebek, zložen iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa sta različna.
Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta se strinjala/sta se strinjali ...
Slovensko in hrvaško mesto sta bila/sta bili ...
Zavedam se, da kadar sta v osebku dva različna samostalnika srednjega spola, je spol glagola v povedku moški (mesto in podeželje sta bila), razumljiva mi je tudi glagolska oblika v povedku, ki sledi osebku s samostalnikom srednjega spola v dvojini (dve mesti sta bili). Rada pa bi vedela, katera oblika glagola je pravilna v primeru, da imamo osebek iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa različna.
Zanima me, ali v naslednjem primeru uporabimo glagol v ednini ali dvojini: ustanova in/ali raziskovalec izjavlja (ali izjavljata)? Poleg tega pa še, ali je v pravnih besedilih dopustna uporaba zveze s strani, kadar imamo zelo dolge in kompleksne povedi. Npr.: kršitev s strani ustanove, njenih zaposlenih, zastopnikov itd.
Zanima me, ali je sledeča poved pravilna: Osnovna pogoja za nastanek žleda so temperaturni obrat in padavine.
Zanima me, ali je ustrezna glagolska oblika v množini. Sklepam, da gre za podoben primer kot To mesto so Brežice, kjer ne pride do ujemanja med osebkom in povedkom.
Spet eno vprašanje na temo spola in števila pri sestavljenem osebku (stavek je zelo neroden, naj bo samo primer za ponazoritev).
Imeni in priimka obeh sodelujočih so bili objavljeni/sta bila objavljena?
Ime in priimek obeh sodelujočih sta bila objavljena?
O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.
Rada naslovila eno vprašanje, ki se nenehno pojavlja in sicer, spol kadar je količina :)
Veliko novinarjev je dobrih ljudi in ne Veliko novinarjev so dobri ljudje
in kateri od teh stavkov je prav (mislim, da prvi) ampak Toporišič me zmede, ko napiše, da če je stavek še odvisnik… :)
pa tudi
65.4% ljudi se ne bi odločilo, ker so zadovoljni s svojim videzom ali -/- ker je zadovoljnih!
V Toporišiču je razlaga s povedkovim določilom, pridevniško besedo… tuji študenti iz Anglije ne poznajo tega :) in je težko pojasniti kdaj gre v množino/srednji spol ipd.
Kako bi vi to razložili (po domače) tujim študentom, da jim bo bolj jasno?
Je pravilno tri četrtine vprašanih so menile, tri četrtine vprašanih je menilo ali oboje?
Zanima me, ali lahko v spodnjem primeru vseeno uporabimo končnico -a (za moški spol), čeprav vsi vemo, da ima dvojina srednjega spola končnico -i (npr. mesti sta ohranili samostojnost). Kadar namreč nastopata dva glagolnika, ta -i zveni zelo nenavadno.
Primer: Postavljanje mlaja in kresovanje sta potekala tam, kjer ...
Podobno še: Poljedelstvo in vinogradništvo sta razširjeni tam, kjer ...
Prosila bi vas za pomoč, pri naslednjem primeru.
Že vrsto let lahko občudujemo kreacije in vzorce mednarodnih oblikovalcev, kot so na primer Issey Miyake, Yohji Yamamoto, Rifat Ozbek, Hussein Chalayan, Xuly Bët, Manish Arora in še mnogi drugi.Vsi jasno in strogo poudarjajo in slavijo svoje lastne narodne korenine. Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture. Na primer, ljudje v Yamamotovih oblačilih opazijo japonske značilnosti, in tudi sam oblikovalec opaža ...
Kaj je, torej, pravilno:
a) Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.
ali
b) Svetovnemu občinstvu nenehno izpostavljajo delček japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.
Zanima me raba nazivov pred poklicem ali drugim nazivom, na primer gospod policist, gospod zdravnik, gospod magister. Zanima me tudi primernost uporabe naziva pred osebnim imenom (g. Matej). Sta takšni rabi nujni oziroma primerni, ali se naziv uporablja izključno pred priimkom.
Kaj je narobe, če v stavku uporabiš besedo prek oz. preko?
Primer:
V članku je avtorica predstavila sporazumevanje preko elektronske pošte.
V naboru že odgovorjenih vprašanj mi ni uspelo najti razlage, kako je z vejico, kadar pri naštevanju uporabljamo od ... do.
Primer:
Revija bo pokrivala različne tematike: od arheologije, zgodovinopisja, geografije, etnologije do digitalne humanistike.
ali
Revija bo pokrivala različne tematike: od arheologije, zgodovinopisja, geografije, etnologije, do digitalne humanistike.
Ali se pred do zapiše vejico ali ne?
zanima me uporaba velike začetnice, ko gre za nazive kot so veliki modrec Patandžali, ali veliki joga mojster Jogačarja. Kolikor vem slovenski pravopis narekuje uporabo male začetnice pri nazivih. Vendar, ali obstaja izjema ko želi pisec npr. izraziti spoštovanje oz. ko gre za teološko uporabo? Originalni pisec angleškega besedila namreč želi obdržati velike začetnice.
Prav tako uporabljajo veliko začetnico pri opisih "Perfect Teacher of the Teachers". Ali se v tem primeru lahko ohrani velika začetnica pri prevodu ali je po slovenskem pravopisu uporabljena mala začetnica?
Morda lahko naredimo primerjavo z navedbo imena in naziva Vaša Svetost papež Janez Pavel II? Ali uporaba imena Gospod, ko gre za Jezusa v Sv. pismu?
Zanima me, če obstaja pravilo, kdaj se lahko uporabi zaimek le-ta, kdaj pa je tisti le odveč in je dovolj zgolj ta. Mogoče tudi, kdaj je nujno uporabiti zvezo le-ta? Npr.: Včeraj smo pili sok, le-ta/ta mi je bil všeč.
Bi lahko v tem primeru zamenjali tudi s slednji? In še en primer:
Pravljice berem redno otrokom, le-teh/teh se nikoli ne naveličajo.
Hvala za odgovor.
Ali se je beseda celzij že toliko ukoreninila v naš jezik, da jo pišemo z malo začetnico? Govorim namreč o temperaturni lestvici in ne o švedskem astronomu.
SP 2001 preferira uporabo Celzijev. Slovarski del SP 2001 podaja dve iztočnici, kjer je v zgledih to najbolj očitno:
Nikoli ne pišemo, recimo za električno napetost, 15 Voltov, ampak vedno 15 voltov. Tako da vas pozivam, naj se tudi fizikalna enota celzij piše z malo začetnico. Poleg tega tudi kelvin in fahreinheit.
Ali sta besedni zvezi tako kot je in tam kjer lahko večbesedna veznika in pisani brez vejice?
Mene pa zanima, če so otroci v oddelku vrtca stari od enega do dveh let ali od ena do dve leti. Zanima me tudi zapis z vezajem.
Zanima me, kam postaviti vejico, kadar se poleg polnega imena podjetja v oklepaju hkrati zapiše še krajše ime podjetja, ki se ga uporablja v nadaljnjem besedilu:
Zanima me raba vejice v naslednjem primeru: Kadar hočem, lahko neham.
Je lahko poved zapisana brez vejice? V smislu, da zvezo kadar hočem vzamemo kot prislov (= kadar koli), seveda je spet odvisno od sobesedila. Recimo tudi v primeru Veš da ni res, vejice med besedama veš in da ne pišemo, ker veš ne opravlja vloge povedka, ampak gre za členek (Seveda ni res).
Pozdravljeni; vem, da je bilo nekaj podobnega napisano pred kratkim, a sama imam takšne primere, kjer ne vem, ali so vejice ali ne. Jaz jih dosledno pišem, v literaturi, ki jo prebiram, pa vidim zapise brez vejice. Gre za tovrstne primere:
Oh ja, je zavzdihnila.No ja, če ne gre drugače.O ne, je zamrmrala. Ah moj bog.O moj bog.No in?
Jaz bi, kot rečeno, povsod dala vejico, a očitno je ni. Ali pač?
zanima me, kako je s postavitvijo vejic v primeru, ko imamo vrinjeni odvisnik:
Med dvema podrednima veznikoma ni vejice (SP 327), SP 328 pa pravi takole: Kadar prideta skupaj priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom: Pridem sam, in če bo le mogoče, pripeljem še koga. Ali bi morale biti vejice potemtakem takole postavljene:
Ali takole (v skladu s pomenom povedi):
Katera različica je pravilna? Poved je iz prevoda pesmi, če se mogoče zdi malo nejasna.
Prosim za vašo pomoč. Namreč gre za vejico za drugim pomišljajem v podrednem stavčnem razmerju kot npr: In kot da imata na hrbtu raketni motor – ki sta ga ne neki način tudi res imela –, sta oddrvela naprej. Po pogledu v knjižni in elektronski novi pravopis je vejico za drugim pomišljajem 'dovoljena' oz. se dopušča, ko gre za vrinjeni stavek med dvema neodvisnima stavkoma, nakar so našteta priredna razmerja, ne pa tudi podredna. Lektorji in slavisti so pri tem neenotni, zato se obračam na vas.
Ali je lahko zveza v primeru da tudi večbesedni veznik, zaradi česar pred da ni vejice? Primer: V primeru da bi se osebni promet opravil z električno mobilnostjo, bi se raba energije povečala za 15 %.
Zanima me, kako je s pisanjem vejice pred vezniki n da, in ko, in če. Vem za primere verig ko ... in ko, vendar kaj pa, če je samo veznik in ko v stavku?
Primer: Končna cena ni visoka in ker je avto prav simpatičen ga priporočam v ogled.
Ali se v spodnjih primerih za namreč, torej in tj. piše vejica ali pa je mogoče tudi brez?
Ali je med besedama torej ko vejica?
To se je očitno zgodilo že pred tem, torej ko so ...
Sem tehnično izobražen in imam ker nekaj težav pri postavljanju vejic. Zlasti mi delajo težave povezave: zato da/upam da... Kje se tu postavi vejica ali med veznika ali takoj na začetku. Primer: Pri prenosu sile se uporabili vzmet, zato da se izogne sunkovitemu začetnemu pospeševanju.
Kako je z zapisom besede potem in vejico v spodnjem primeru? Hvala.
Zato je pri volitvah treba misliti o času potem, ko bo trebaobčutljivo, potrpežljivo in modro delovati v prid vsakogar med nami.
... po tem, ko bo treba ...
... o času, potem ko bo treba ...
... potem, ko bo treba ...
Prijazno vas prosim za pojasnilo, ali se pred zvezo »bodisi da« piše vejica ali ne. Primer:
Kaj pa v tem primeru:
In še:
Zanima me, kakšno je pravilo glede vejice pri zvezi tako kot tudi v naslednjih primerih in ali so v teh primerih vejice pravilno postavljene:
a) V zadnjih tridesetih letih je prav varstvo okolja doživelo znaten razvoj tako v mednarodnem, kot posredno v nacionalnem kontekstu.
b) Čeprav je bilo do zdaj sprejetih mnogo predpisov, tako v mednarodnem, kot nacionalnem pravu, ki se nanašajo na ohranitev okolja, pa se seveda zastavlja vprašanje, koliko se ta v praksi izvajajo in v kolikšni meri dosegajo učinek.
c) Mnogo je bilo že napisanega, pa tudi marsikaj storjenega, pa vendar ob vse večji potrošnji materialnih dobrin kot tudi energentov, je potrebno revidirati tudi možnosti, ki nam jih nudi nova tehnologija za zmanjšanje onesnaženosti in ukrepe, katere tako država, kot lokalna skupnost v okviru tega sprejema.
Zanima me, kako vemo, kdaj je med pridevniki na levi strani samostalnika potrebno pisati vejice? Prim. dolgi, rjavi, kodrasti lasje ali dolgi rjavi kodrasti lasje?
Kako je z vejico med dvema enakima stavčnima členoma (npr. dva zaporedna prislovna določila kraja)?
Npr.:
Zanima me, ali v primeru šele ko bo odšel, bo srečen, pred ko postavimo vejico ali ne. Enako me zanima za primer zdaj ko sta se poročila, je bilo vse drugače. Je pravilno zdaj, ko sta se poročila ali zdaj ko sta se poročila. Po logiki bi rekel, da je pred ko vejica, a v tem primeru nisem čisto prepričan.
Prosim za pojasnilo, kdaj zvezo na primer ločimo od sobesedila z vejicama, kdaj pa ne.
V SP 310 piše, da pišemo vejico pred in, kadar in uvaja stavek, ki izraža posledico. Običajno se veznik in ne navaja kot veznik posledičnega priredja, zato sem pogosto negotova, ali naj pišem vejico ali ne. Prosim za pomoč v naslednjih primerih. Delo je bilo dobro organizirano in podjetje je uspešno poslovalo.Uči se in boš znal.
Kaj menite – ali je med stavkoma vezalno ali posledično razmerje? Ali mi lahko svetujete, kje si lahko preberem kaj več o stavčnih razmerjih? Brskam po Toporišičevi slovnici, SP, osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih.
Zanima me, ali v spodnjem primeru pišemo vejico pred veznikom in: Stali so v tišini, in ko so zaslišali zvonec, so hitro stekli v razred.
Zanima me, ali se v primeru Večina je verjela v poštenost, in to so izrabili, piše vejica ali ne.
Zanima me, ali je v navedenem primeru vejica in zakaj. Na pikniku so se zabavali(,) kot že dolgo ne.
Vprašanje vejice v sledeči povedi je razklalo mojo družino in nekaj znancev:
Na stran vejice so se razen mene postavili vsi, ki so vprašanje prejeli. Trdijo namreč, da gre za dve osebni glagolski obliki, med katerima bi stala vejica, če bi bil, kar imajo oni za odvisni stavek, razširjen, torej: ... vidi, namesto da bi jo pogledal. Na drugi strani stojim le jaz. Čutim, da tu vejice ni, saj si glagolski obliki delita obvezno tožilniško dopolnilo, torej morata biti priredno vezani polovici povedkovne fraze (žal terminologije, ki jo uporablja tvorbena slovnica, v slovenščini ne poznam), če želimo obdržati pomen. Zanima me, ali se slovnica strinja z mano ali se je tudi sama zarotila proti meni.
Vnaprej se zahvaljujem za vsakršen odgovor!
Prosim za pomoč. Ta teden, od 31. 1. do 4. 2. 2022, bo ...
Je druga vejica pravilno zapisana?
Prosil bi za pojasnilo, ali se vejica poleg pred večbesednim veznikom in sicer piše tudi za njim, če se besedilo nadaljuje z odvisnim stavkom (npr. ... v primerih iz 100. člena zakona, in sicer(,) če je ...).
Pri razreševanju tega vprašanja sem si pomagal s primeri besedil, vezanih na pravopisna pravila, vendar ta ponujajo nasprotujoča si tolmačenja.
V pravilu 449 Pravopisa 2001 je napisano besedilo S poševnim ali z oglatim oklepajem zaznamujemo tudi posege v tuje besedilo, in sicer ko kaj izpustimo (v tem primeru napišemo v tak oklepaj tri pike), zamenjamo ..., ki podpira tolmačenje, da vejice ni. Tudi besedilo Glede sklicevanja na dele besedila, ki jih uvajajo številke ali črke, daje pravopis napotek le pri številkah, in sicer da kadar številka zaznamuje glavni števnik, pike ... (Tina Lengar Verovnik, november 2014: Pravna besedila: oklepaj in druga ločila) podpira tolmačenje, da vejice ni. Temu nasprotno tolmačenje ponuja besedilo Informacija o časovni umeščenosti je sestavljena iz dveh podatkov, in sicer, da bodo nagrade podelili, (1) ko bo potekala proslava, (2) ta proslava bo ob slovenskem kulturnem prazniku. (Manca Černivec, januar 2020: Določanje prislovnega določila).
Ali se pred odgovorne za piše vejica: Osebe, odgovorne za javna naročila, so osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila ...
Zanima me, kako je s postavitvijo vejice pred veznikoma ko in če v spodnjih primerih. Ali (pa), ko bomo stali v vrsti na blagajni. Kaj (pa), če bi tudi mi ravnali podobno?
Sodeč po rezultatih v Gigafidi sta možni in pogosto rabljeni obe različici.
Prosim vas za jezikoslovno svetovanje. V Prešernovih poezijah sem zasledil nejasnost. Problem vidim v zapisu tega verza: Samo to vem, da pred obličje nje ne smem in ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje. Moje videnje tega verza je, da gre za podredje. V podredju vejica loči odvisnik od glavnega stavka in odvisnike različnih stopenj med seboj. V verzu sta odvisna stavka ločena z IN, pred njim pa ni vejice. Zakaj?
Pozdravljeni,
zanima me ali mora biti v tem primeru pred kar vejica?
V prihajajočem letu vam želimo močnih povezav z vsem, kar vas navdušuje in vam daje moč.
Zanima me kako je z vejico pred veznikom in zato? V katerih primerih jo pišemo in kdaj ne?
Prosim za pomoč pri stavi vejic in navajanju datuma in ure. Katera možnost bi bila v redu:
Dovolilnico za Ime Priimek na dan 01.04.2016 ob 07:15 je obdelal/-a Ime1 Priimek1. Dovolilnico za Ime Priimek na dan 01.04.2016, ob 07:15, je obdelal/-a Ime1 Priimek1.
Dobrodošel bi bil tudi nasvet, kako slogovno izboljšati stavek.
Zanima me, ali je pravilno zapisati vejico, če se poved začne s »Kot dogovorjeno ...« ali »Kot pojasnjeno ...« in podobno, npr. Kot dogovorjeno(,) vam pošiljam dokument z novimi informacijami.
Zanima me, ali bi v označenem primeru (modrem) treba pisati vejico ali ne. Dodajam tudi primer druge navedbe vira.
Mencinger, J., 1997, Daleč od Evrope, v: Mladina, št. 7, 18. 2. 1997, str. 26–29.;
Tauber, A., 1991, Kam vodi razvoj? v: Delo, št. 14, 18. 1. 1991, str. 9.
ALI
Tauber, A., 1991, Kam vodi razvoj?, v: Delo, št. 14, 18. 1. 1991, str. 9.
Zanima me, katera načina zapisa vejice bi bilo treba v spodnjih primerih šteti kot slovnično pravilna:
a) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017 obvestil ... b) Naročnik je s sklepom o izbiri, št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017, obvestil ... c) Naročnik je s sklepom o izbiri, št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ... č) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017 obvestil ... d) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
Pri pisanju uporabljam načina, ki sem ju navedel pod 1) in a), saj se opiram na način zapisa, kot ga v svojih odločitvah uporablja npr. Ustavno sodišče RS. Na pravilnost takega načina zapisa bi kazal tudi primer, naveden v odgovoru "Uporaba velike začetnice pri pogodbah" (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/266/uporaba-velike-začetnice-pri-pogodbah). Vendar sem pri branju različnih dokumentov različnih organov našel tudi načine zapisov, ki sem jih navedel kot primere pod 2), 3), 4), 5), b), c), č) in d). Ali je mogoče šteti, da je več slovnično pravilnih zapisov? Zlasti me zanima glede načinov pod 2) in b).
Hvala in lep pozdrav.
Pri dobro znanem citatu iz Sneguljčice: "Zrcalce, zrcalce, na steni povej ..." na spletu opažam, da pred predlogom na ponekod zapišejo vejico, medtem ko drugod ne. Ali se torej vejico tam zapiše ali ne?
Večkrat naletim na težavo pri povezavi prislova in odvisnika z veznikom "ali". Primer:
V tem primeru predvidevam, da vejice v prvem delu povedi ni, pred drugim delom pa je. Imam prav? (Najbrž je rešitev v drugem stavku tudi Ob koncu delovnega dne ali po potrebi zaustavite računalnik. ampak tokrat ne želim bolj elegantne rešitve, ampak prav rešitev v primeru povezave prislova in odvisnika.)
Kaj pa v obratnem vrstnem redu?
Bi bil pravopisno ustrezen sledeči zapis brez vejice pred navajanjem datuma, in sicer Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan 20. 5. 2011?
Zanima me, ali je mogoče zvezo podobno kot, pri čemer kot uvaja odvisnik, šteti kot večbesedni veznik in torej med deli takega veznika ne bi pisali vejice (skladno s točko 329 iz pravil Pravopisa)?
Primer:
Meni je to nekaj povsem novega in bi vejico pred veznikom kot, kadar ta uvaja odvisnik (v nasprotju z na primer: podobno kot v okviru ...), zanesljivo pisala, enako tudi v primeru: podobno, kot je veljalo ... Na spletu in v Gigafidi najdem presenetljivo veliko zapisov brez vejice in sklepam, da so zvezo podobno kot je (sta, so) šteli kot zvezo večbesednega veznika. Kaj pa vi menite? Če menite, da je to mogoče tako razumeti, predlagam, da tudi to zvezo dodate med primere (kot so v zdajšnji točki 329), da bo jasno tudi v prihodnje.
Ali je treba tudi sedež družbe šteti za sestavino, za katero se v smislu pravila 301 Pravopisa 2001 piše vejica (Podjetju Mavrica, d. d., Ljubljana[,] grozi stavka.), in tako primerljivo uporabiti tolmačenje iz odgovora Vejica pri zapisu naslova ob imenu?
Zanima me, ali je za tremi pikami v dobesednem navedku (pred narekovajem) treba napisati še vejico. »To je pa videti nevarno ...(,)« je zašepetal.
Pri oblikovanju trenutno popularnih vabil na poroke, sv. birme, ipd., me zanima pravilna raba velike začetnice za navedbo ure dogodka. Npr.
10.00 cerkveni obred Cerkev sv. Antona...
ali
10.00 Cerkveni obred
12.00 kosilo Gostišče...
ali
12.00 Kosilo
14.00 prihod gostov
ali
14.00 Prihod gostov
Zanima me, kakšen je pravilen zapis vaškega odbora ali krajevne skupnosti, kadar gre za točno določen vaški odbor ali krajevno skupnost.
Primer: V vaškem/Vaškem odboru Kungota smo se odločili ...
Drugi primer: Dogodek je organizirala krajevna/Krajevna skupnost Rače.
Kako se pravilno zapiše začetnico uradnih evidenc, kot je zemljiški kataster, kataster stavb ali register nepremičnin v slovenskem jeziku?
Na primer: Na geodetski upravi je Sektor za zemljiški kataster, ki vodi evidenco zemljiški kataster.
Geodetska uprava na svojih straneh piše vse evidence z malo začetnico, vendar pa ima v angleških prevodih vse evidence napisane z veliko začetnico, kar mi je tuje.
Sem v zagati, kako naj pri opernih izvajalcih pišem vloge, ki so jih igrali in niso osebno lastno ime, npr.:
Upodobil je glasnika v Aidi; debitiral je v vlogah 1. pretorijskega vojaka in osvobojenca v baročni operi Kronanje; donna Anna, don Giovanni.
Zanima me, ali imena različnih indeksov in lestvic pišemo z veliko ali malo začetnico? Npr. indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), lestvica osnovnih psiholoških potreb, teorija samodeterminacije, indeks človekovega razvoja, svetovni indeks sreče ...
Zanima me kako se pišejo pridevniki iz zemljepisnih imen ko se končajo na -ske. Primer: Prenova območij ob vzhodnem kraku ljubljanske železniške proge. Ali je Ljubljanske ali ljubljanske?
Zanima me, kako se dejansko pravilno piše tale kratek stavek. Kaj je res z veliko in kaj z malo, torej uporaba besed zakon, odlok, pravilnik, statutarno-pravna komisija.
Primer namišljenega članka za občinsko glasilo:
Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so razpravljali o Zakonu o nadomestilu stavbnega zemljišča, na katerega je dala Statutarno-pravna komisija ustrezne pripombe. Te je Odbor za družbene dejavnosti podprl z večino glasov, dodali pa so, da bodo podprli tudi predlagani Pravilnik o višini samega nadomestila.
Spoštovani, prosim za nasvet glede pravilne uporabe začetnice pri poimenovanju oddelka, v različnih kontekstih. Spodaj navajam:
Tudi glede poimenovanje obrata je vprašljivo:
Nasploh poimenovanje oddelkov in obratov je nejasno, kaj se piše z veliko začetnico in kaj z majhno. Lepo prosim za pojasnilo.
Spoštovani, prosim za nasvet glede pravilne uporabe začetnice pri poimenovanju oddelka, v različnih kontekstih. Spodaj navajam:
Tudi glede poimenovanje obrata je vprašljivo:
Nasploh poimenovanje oddelkov in obratov je nejasno, kaj se piše z veliko začetnico in kaj z majhno. Lepo prosim za pojasnilo.
Kadar se v besedilih naš naziv pojavlja večkrat, uporabljamo krajšo različico našega uradnega naziva. Prosimo za nasvet, ali naj se krajša verzija piše z veliko ali malo začetnico. Naš polni naziv: Komisija za preprečevanje korupcije Krajša verzija: Komisija ali komisija
Zanima me ali se avtomobilska znamkaMini piše z veliko začetnico, saj sem v članku v Delo, zasledila, da je pisec besedno zvezo mini countryman plug-in napisal z malo začetnico.
Zanima me, kako je z veliko začetnico v naslednjih primerih.
1. Kadar v naslovu med prvima besedama uporabimo poševnico, npr. Uspeh/Neuspeh ali Uspeh/neuspeh.
2. Kadar bi na začetku naslova nekaj zapisali v oklepaju, npr. (Ne)Uspeh ali (Ne)uspeh.
Kako je z začetnico pri priimkih, ki imajo predimek npr. van (z malo) – ali na začetku stavka uporabimo veliko začetnico?
Kako je z začetnico pri novejših besedah, npr. e-pošta, eVem, http, če stojijo na začetku stavka?
Pozdravljeni, zanima me pravilno pisanje naslovov: Trg Prekomorskih brigad in Trg Mladinskih delovnih brigad – kaj se piše z veliko začetnico in kaj z malo?
Katero začetnico uporabiti pri drugi sestavini priredne zveze, ki jo pišemo z vezajem, kadar je lastno ime ali kadar ni lastno ime, vendar je na začetku povedi?
Zanima me, ali za dvopičjem pišemo veliko začetnico, kadar za njim sledi npr. zapis definicije ali hipoteze (npr. K. hipoteza pravi: ....).
V primeru pisanja zdravniškega izvida me zanima ali sledi dvopičju velika ali mala začetnica. V mnenju običajno navedemo več stavkov ali povedi o navodilih za higieno, specifična navodila in predpisana zdravila. Primer:
Mnenje: priporočam...
ali
Mnenje: Priporočam...
Zanima me, kako je s prenosom veliek začetnice imena festivala, dogodka, če pred njim stoji vrstilni števnik: Slovenski dnevi knjige, 22. slovenski dnevi knjige, Avtomobilski salon Slovenije, 24. avtomobilski salon Slovenije. Uporabljata se namreč kar obe obliki, v SP pa nisem našla nobene objasnitve tega problema.
Zanima me, ali se ime družbe Slovenske železnice Potniški promet in njeni skrajšani obliki SŽ Potniški promet ter SŽ PP pravilno pišejo z nestičnim vezajem ali s pomišljajem, tj.:
Primera:
prožnost ob naravnih nesrečah je sposobnost posameznika, družbene skupine ali celotne družbe, da se na ustrezen način sooči, odzove in prilagodi negativnim posledicam naravne nesreče
Preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU
Jezikovna svetovalnica je podoben primer s predlogi že obravnavala (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2024/sklon-samostalnika-ob-dvojnem-predlogu) in ugotovila, da se pri daljših skladenjskih enotah tradicionalno pravilo opušča, napake pa se skoraj ne zavedamo. Ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini? Na primer po analogiji z ujemanjem po bližini pridevnikov in glagolov pri samostalniških zvezah, kar je argument iz prispevka Jezikovnega kotička Pravne prakse (Hribar Nataša, Na pijačo pred ali po kosilu?, Pravna praksa, št. 11, 2012, str. 32), ali preprosto zato, ker je to gospodarna in učinkovita rešitev, kadar dosledna izpolnitev skladenjskih vezi tako zaplete stavek, da poslabša njegovo berljivost in jasnost.
Ker sprašujemo za rabo v uradnih dokumentih, kakšna je po vašem mnenju zvrstna in slogovna vrednost take rešitve? Imate morda kakšne napotke za rabo ali nerabo take vezave po bližini?
Pred kratkim smo vam poslali vprašanje, ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini. Naknadno smo se začeli spraševati, ali bi bilo treba pri odločanju o tem ločeno obravnavati naslednje primere:
a) povedi, v katerih imamo kombinacijo samostalnikov s predlogom in samostalnikov brez predloga (»Parlament naj zakonsko uredi proces oblikovanja, odločanja, izvajanja in ocenjevanja nacionalnovarstvene politike.«) b) primere s predložnimi zvezami, ki zahtevajo različne sklone (»pred, med in po vojni«) in c) glagole, ki se vežejo z različnimi skloni (»občudoval in bal sem se je«).
Slovarji imajo predložniško vezljivost pristopa v pomenu načina/metode/poti slabo obdelano. Kako je v slovenščini najustrezneje povezati "pristop" in apozitivni izraz, ki ta pristop povzema oziroma poimenuje, sploh kadar to poimenovanje vsebuje besede, ki bi lahko bile ime za vršilca nekega pristopanja k neki stvari. Je tu dopustna npr. rodilniška vezava, ali lahko mirno sledim svojemu občutku in dam prednost vezavi z "z"/"s"?
Nekoliko prirejen stvarni primer:
Konferenca poudarja, da pristop Ekipe Evropa prispeva k izkazovanju naše solidarnosti.
(Pri "Ekipi Evropa" gre za politično pobudo.)
Pri nekaterih besedilih, kjer je prisotno vikanje osebe, ki to bere, opažam, da je pri opombah v oklepajih, prisotno tikanje. Takšne opombe so: (glej spodaj), (glej kazalo), (glej stran 3) ipd.
Ali bi morale biti tudi te opombe v vikalni obliki?
Katera od obeh oblik naslavljanja in vikanja za ženske je pravilna:
ali
S kolegico pripravljava članek o trenutno zelo aktualnem virusu Zika in sva se znašli na razpotju. Zato bi vas zelo lepo prosila za strokovno mnenje, kako pravilno zapisovati. Zapisovanje virusa z veliko začetnico pojasnjuje že odgovor dr. Nataše Jakop (ZRC SAZU):
Ker bi rekla, da je Zika besedna kratica, pa ne vem, kako bi jo pravilno sklanjala, če ob njej stoji 'virus' - virusa Zike, virusu Ziki ... ali Zika ostane ves čas Zika: virusu Zika? Ker nikjer ne najdem podobnega primera, ne vem, katera izbira je pravilna.
Kako pisati ločila v spodnjih primerih, predvsem vejic znotraj stavkov za citiranimi deli in pred narekovaji?
Pa še nasvet za uporabo predloga k – je bolje z njim ali brez njega:
Na Ministrstvu za obrambo nas lektorice zanima, kako naj zapisujemo besedo/besedno zvezo vojaška strokovna ali vojaškostrokovna literatura. V vojski namreč obstaja tudi Temeljno vojaško strokovno izobraževanje, pisano torej narazen, zato nas zanima, ali je bolj utemeljeno, da to upoštevamo tudi pri literaturi, usposabljanjih itn.?
Kot sem že v naslovu omenil, me zanima, ali se posoda v pomivalnem stroju pomiva ali pere. V rabi sta namreč pogosti obe možnosti, zato sem v dilemi. Jaz bi rekel, da je pravilna opcija pomivanje, saj se posodo pomiva. Zanimivo mi je pa to, da je raba pranje posode bistveno pogostejša. Še celo pri navodilih pomivalnih strojev ponavadi piše: "pranje posode v pomivalnem stroju".
Kaj je pravzaprav pravilno? Ali sta pravilni obe možnosti?
Doslej sem bila prepričana, da je prav gorskohitrostna dirka (GHD), pa vidim, da prevladuje izraz gorsko-hitrostna in celo gorsko hitrostna dirka. Kako je prav?
Zanima me, zakaj se spremeni vrstni red pomožnega glagola biti in osebnega zaimka, ko poved v pretekliku prestavljamo iz ednine v dvojino ali množino. Na primer, zakaj je osebni zaimek mi pred pomožnim glagolom, če rečemo: rekel mi je in zakaj je v frazi rekli so mi osebni zaimek na zadnjem mestu? Vnaprej hvala za vaš odgovor!
Zanima me, kako je s spolom naziva, kadar je vršilka dolžnosti ženska. Je njena funkcija v. d. direktorice ali v. d. direktorja?
Prijava je možna vsake/vsakega/vsaka pol leta?
Kaj je prav? Giga fida navaja vsake pol leta in vsakega pol leta kot najpogosteje uporabljeni varianti. Zanima me slovnična utemeljitev.
Po posluhu se mi (Celjanu) najbolje sliši vsaka pol leta in zdi se mi, da tako govorimo na Celjskem. Glede na ujemanje končnic, se mi to zdi smiselna raba: vsakO letO, vsakI dve letI, vsakA tri letA ... vsakA pol letA ...
Ali torej obstaja slovnični predpis ali pa moramo slediti rabi (giga fida), kjer pa mogoče prevladajo druge regionalne variante? Ali je potem »celjska« manj merodajna?
Zanima me predvsem ena stvar, kako je z veliko začetnico in ločili v anketnih vprašalnikih, saj odgovora še nikjer nisem zasledila.
Kako pišemo pravopisno pravilno veliko začetnico in ločila v teh 3 različnih primerih?
Spol: a) moški b) ženski
Vprašanje, ki se zaključi z vprašajem? a) Dolg kompleksen odgovor z več stavki. b) Dolg kompleksen odgovor z več stavki.
Vprašanje, ki se zaključi z vprašajem? a) Da b) Ne
Je v prvem primeru pravilno, da sta moški in ženski zapisana z malo začetnico? Je pravilno, da če se vprašanje zaključi z vprašajem, opcije navajamo z veliko začetnico? So na koncu pike ali ne? Kako je pri da in ne?
prosim za odgovor na vprašanje, ali je velika začetnica za dvopičjem v naslovu (npr. diplomskega dela na naslovnici) upravičena ali ne. Je torej pravilno takole:
Po katalogizacijskih pravilih v Cobissu so naslovi z malo, vendar je tam tudi dvopičje nestično, ker pač v tem primeru ni upoštevan Slovenski pravopis. Ima pri tem kakšno vlogo dejstvo, da je podnaslov (na naslovnici) v novi vrstici? Je pravilen tudi podnaslov z veliko začetnico v novi vrstici, ne da bi na koncu naslova v zgornji vrstici bilo ločilo (dvopičje, nestični pomišljaj ipd.)?
Zakone lahko pišemo z veliko ali malo začetnico, odvisno od tega, kaj imamo v mislih (npr. "Zakon o splošnem upravnem postopku" ali "zakon o splošnem upravnem postopku"). Ali to velja tudi za odločbe in sklepe, npr. kakšna bi bila začetnica pri "sklep št. 54552/8645-15 z dne 10. 3. 2021"? Ali enak odgovor velja za ukaze, npr. "ukaz št. 54552/8645-15 z dne 10. 3. 2021"?
Zanima me, kako bi zapisali naslednje skrajšane naslove predpisa, katerega polno uradno ime se glasi:
Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih
polni uradni naslov brez datuma in subjekta, ki je predpis sprejel: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih
skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta, številke in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti
skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in številke: U/uredba (ES) št. 862/2007
skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti
In še drugi del vprašanja:
Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih, kadar pred njimi stoji kazalni zaimek? Je velika začetnica v naslednjih dveh primerih upravičena?
Zanima me, katero začetnico je smiselno uporabiti pri regijah. Ob pregledu odgovorov na vaši strani je zaslediti, da se statistične regije zapisujejo z malo začetnico (npr. podravska, notranjska ...). Ali je tako tudi pri poimenovanju gasilskih regij?
Zanima me raba zaimkov ki in kateri (teorija in primer). Kakšna je med njima razlika?
Če pišemo kratice, naj v njih ne bi bilo znakov, ki ničesar ne povedo, ne pomagajo pri izgovarjavi, ni od njih nobene koristi. Zakaj ne zapišemo enostavneje covod19 in sklanjamo covida19?
Če so kratice velike črke, naj bi pred obrazilom bil vezaj, npr. TEŠ6, TEŠ-a6 - brez presledkov med črkami in številko (ali tudi covid-a19).
Če npr. številke s presledkom ločimo od črk, lahko znotraj stavkov kdaj pa kdaj pride do nejasnosti, kam številke spadajo.
V odgovorih https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1967/pravilen-zapis-ks-tržič-mesto in https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1675/pomišljaj-ali-vezaj pišete o (ne)rabi ločil v imenih, niste pa napisali, kdaj se piše center v imenu Ljubljana Center z malo oz. z veliko začetnico (v enem odgovoru pišete z malo, v drugem z veliko začetnico). Prosim za pojasnilo.
Vljudno vas prosim z razrešitev dileme, kako pisati Občina Hoče - Slivnica, namreč s stičnim vezajem kot priredno zloženko ali se upošteva pravilo za pisanje dvojnih imen z nestičnim vezajem.
Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:
Kako se piše poljud (po očetu Jud, po materi Slovenec)? Morda tako kot Neslovenec? Beseda je nastala v povezavi z romanom Čudežni Feliks.
Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.
Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.
Zanima me, kakšen je pravilen zapis imena ulice Šmarješke toplice ali Šmarješke Toplice.
Kako se pravilno zapiše zaporedje tonov v akordu, kadar to omenimo v besedilu? Na primer: Učenec zaigra akord c1-e1-g1.
Katera od spodnjih možnosti je pravilna (št. 1 naj bi bila izpisana 'podpisano', a obrazec tega ne omogoča)? c1-e1-g1 c1–e1–g1 c1 – e1 – g1
Ali je možno kratico ASCII napisati tudi z malimi črkami ascii?
Zanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.
Nekaj primerov: – Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh? Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;
– Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh? Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;
– Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh? Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje
Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.
Zanima me, ali se merske enote (m,kg ...) pri zapisu z velikimi tiskanimi (npr. v naslovih) ohranja kot male tiskane ali se jih brez pridržka zapiše z velikimi (5 M, 2 KG)? Če da, kaj storiti v primeru merskih enot, ki so v osnovi sestavljene iz velikih in malih tiskanih (npr. mA)?
Zanima me, kdaj je zapis naglasnega znamenja dovoljen/priporočljiv. Sama naglasna znamenja zapisujem samo v primerih, kadar bi besedo brez naglasnega znamenja napačno razumeli. Primer: v méni – kot v menopavzi; v mêni – kot znotraj mene v notranjosti.
Torej, zanima me, kako je z zapisom naglasa v drugih primerih. Primer: Ne upirajte se zlù. Je naglas na u upravičen/dovoljen/priporočljiv?
Na dodiplomskem programu sem zaključil VSŠ program strojništva ter pridobil naziv diplomirani inženir strojništva. Nato sem diplomiral na podiplomskem specialističnem študijskem programu (povezava) ... Potem se doktoriral na mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana (doktor znanosti). Kako naj vse skupaj zapišem v ime Boris Kraševec?
Zanima me, kako zapisovati necele ure v obliki števnika. Pri celih urah zapisujemo npr. ob 8. uri. Zanima me, ali je ustrezno tudi npr. ob 8.45. uri. Verjetno bi bila najboljša rešitev ob 8.00 in 8.45 – torej ne v obliki števnika, a me vseeno zanima, kako je z obliko števnika. V določenih kontekstih je oblika 8.00 »preformalna« in je bolje zapisati ob 8. uri. Da bi bila raba poenotena, me torej zanima, ali je ob 8.45. uri ustrezno.
Zanima me, ali je prav pri 4-ih ljudeh ali pri 4 ljudeh.
Zanima me pravilen zapis parcelne številke. Primer:
Ali se zapiše z vejico, ali brez? Zapis z vejico se mi zdi logičen po zgledu zapisa za uradni list:
Ali je mogoče zapisati tudi: na parceli 220/2? (brez besede številka) Na Protokolu za izmenjavo podatkov med zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb sem namreč zasledila slednji primer. Ali je to tudi slovnično pravilno?
V knjigah in časopisih najpogosteje srečujem obliko pozdrava živjo, toda v SSKJ-ju obstaja zgolj živijo. Tudi moja prijateljica lektorica mi vztrajno moje živjo, kadar jih napišem v kakšnem tekstu, ki ji ga dam za pregledat, spreminja v živijo.
Kako je s tem?
Je možno, da živjo uporabimo v tekstih/knjigah, ki so modernejše, bolj »populistične"?
V knjigi pravljic iz leta 1998, Mladinska knjiga (Pravljičar) je snežna kraljica napisano vedno z malo začetnico. A tukaj ne gre za lastno ime, a je snežna kraljica le to kar ona je, njeno ime pa je drugačno? Npr. je mišljeno snežna kraljica Ana ali bi moralo biti pravilno napisano Snežna kraljica?
Zanima me, ali se pethodni, štirihodni meni itd. piše z vezajem, kot je to v praksi pri petletnem otroku, dvotirni železnici itn. ali obstaja pri tem vprašanju kakšno drugo pravilo.
Kako pravilno zapisati besedilo ...ob petinpetdeseti obletnici. s številkam?
Kako se zapisujejo črke, ki jih v slovenski abecedi ni, npr. å in ø? Je potrebno prečrkovanje ali ne? Vetle Sjaastad/Sjåstad Christiansen in Johannes Thingnes Bø/Boe
Zanima me, kako je pravilno:
V SP namreč najdem:
in pri iztočnici
Zanima me pravilni zapis bio in eko hiša. Ali je treba zapisati besedi skupaj, npr. biohiša ali narazen (bio hiša). Pomensko na področju gradnje hiš beseda bio vsebinsko označuje hiše, zgrajene iz naravnih materialov, beseda eko pa visokotehnološke hiše (nizkoenergijske, pasivne). V medijih se namreč dosledno zapisuje bio hiše. Kako se pravilno zapiše naslov Gradnja bio in eko hiš. In še, zakaj zapišemo pasivna hiša z dvema besedama, če bi bil vaš odgovor, da zapišemo biohiša skupaj?
Navedel bom dva primera znamk, in sicer Philips in gorenje.
Zanima me, kako se pravilno zapiše imena znamk v povedih.
Philips je recimo v originalu (tudi logotipu ter na njihovih izdelkih) napisan z velikimi tiskanimi črkami. Ali je treba tudi v povedi, kadar omenjamo to znamko, zapisati to z velikimi tiskanimi črkami?
Primer: Kupil sem televizijo znamke PHILIPS.
Drugi primer pa je znamka gorenje. Tako kot pri Philipsu, se v originalu, logotipu in na izdelkih, naziv znamke piše z malo začetnico. Ali moramo tudi pri omembi te znamke v povedi uporabiti malo začetnico ali veliko?
Primer: Kupil sem hladilnik znamke gorenje.
Pa še eno vprašanje: Kako se pravilno zapišejo nazivi znamk v pridevniški obliki (npr. Philipsov TV,gorenjev hladilnik, Sparov pralni prašek, Fiatov avto itd.)? Primere v oklepaju sem napisal malo po svoje. Zanima me predvsem, ali je pri teh pridevnikih potrebna velika začetnica?
Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)
Konkreten primer:
Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava: 2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.
Prosim za odgovor na vprašanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodnaEvropa, Zahodna/zahodnaEvropa, Srednja/srednjaEvropa, Jugovzhodna/jugovzhodnaEvropa. V monografiji Slovenski eksonimi, omenjeni v enem vaših prejšnjih odgovorov, so vsa ta imena zapisana z veliko začetnico in so torej zemljepisna imena, ki se pravopisno pišejo z veliko začetnico.
V Pravopisu 2001 je od omenjenih imen navedena le Vzhodna Evropa, zapisana z veliko začetnico kot zemljepisno ime. V časopisju, kot je razvidno iz Gigafide, pa povsem prevladuje zapis omenjenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana npr. tudi v Leksikonu Sova iz leta 2006. Torej so obravnavana kot občna v smislu vzhodna Evropa kot vzhodni del Evrope.
Ali sta besedi čoln in črv (če se v izgovori kot w) eno- ali dvozložni?
Pozdravljeni, kot sem se že pozanimala, znanstvene nazive zapisujemo pred imenom in sicer z malo začetnico, npr. asist. dr. Janez Novak ali izr. prof. dr. Janez Novak. V enem od odgovorov ste izpostavili, da okrajšave strokovnih in znanstvenih nazivov pišemo vedno z malo začetnico, razen kadar veliko začetnico zahteva skladenjski položaj, npr. na začetku povedi ali v prvi vrstici naslova v glavi dopisa. Kaj je torej pravilno, kadar gre za napis na vizitki, na štampiljki ali na napisu na tabli na vratih? Uporabljamo takrat še vedno malo začetnico ali prvo črko napišemo z veliko?
Nikjer na spletu ni moč zaslediti podrobnosti o 7. sklonu slovenščine, ki ni več v uporabi. Jasno je, da se jezik spreminja, da deli le tega izumirajo in se uvajajo novosti, vseeno pa me je zmotilo dejstvo, da o 7. sklonu sploh nihče nič ne ve. Konec koncev, izumrl je tudi predpretekli čas, pa ga včasih še vedno zasledimo (npr. je bil zmagal).
Rad bi izvedel več o 7. sklonu slovenščine, morda kakšen primer.
In zanima me tudi, kakšno sklanjanje je on pojde, oni govore – to se namreč še vedno večkrat zasledi v kakšni literaturi. Je to morda 7. sklon?
Nekje sem zasledila, da ima slovenščina tudi sedmi sklon ZVALNIK, vendar je v vseh srednješolskih učbenikih za slovenščino vedno navedenih samo šest sklonov. Mi lahko prosim poveste kaj več o zvalniku in njegovi rabi.
Kako se pravilno zapiše kategorija v športu, U-16, U16 ali U 16 in zakaj? V praksi namreč ni enotnega zapisovanja.