centi- prvi člen tujih zloženk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
deci- prvi člen tujih zloženk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
deka- prvi člen tujih zloženk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
hekto- prvi člen tujih zloženk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kíla1 -e ž (í) izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino: zaradi prevelikega napora je nastopila kila / ima prirojeno kilo / operirati kilo / boleha za kilo
♦ anat. dimeljska, popkovna kila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kíla2 -e ž (ȋ) pog. kilogram: kila krompirja;
zavoji po pet kil / vse skupaj tehta več kil / elipt. dve kili za zrezke, prosim dva kilograma mesa / prodajati na kile
● ekspr. kilo za kilo ali pa nič menjati samo za enako količino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kȋla1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kīla 2., f. = kilogram, kilo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kílav -a -o prid. (í) 1. slabš. šibek, slaboten, bolehen: na pomlad so otroci bolj kilavi;
videti si prav kilav / je kilave postave / ima kilav glas / kilava koza suha, mršava
● veliko babic – kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha// slab, nekvaliteten: to so kilava jabolka / produkcija je bila precej kilava / imamo kilavo vreme neprijetno, pusto2. ki ima bolezen kilo: ker je pretežko dvignil, je postal kilav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kilav ► ˈkiːlȯf -lȯva -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kilavec [kílavǝc]
samostalnik moškega spolakdor ima kilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kīlo, m. indecl. das Kilo, pogl. kilogram, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kílo.. prvi del podr. zlož. (ȋ) |tisoč| kílokaloríja, kílomól, kílotóna, kílovólt
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kilo.. prvi del podr. zlož. |tisoč| kilográm, kilométer, kilovát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kilo... ali kílo... in kilo... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na tisoč: kilocikel, kilopondmeter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kílobájt kílobájta samostalnik moškega spola [kílobájt] 1. iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 bajtov; simbol: kB, KB1.1. velikost pomnilnika ali podatki, izraženi s to mersko enoto
STALNE ZVEZE: kilobajt na sekundo ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. kilobyte, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑bajt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kilogrȃm -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kilomẹ̄ter – glej kilo-, mẹ̄ter
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kilovát kilováta samostalnik moškega spola [kilovát] 1. iz fizike merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, tisoč vatov; simbol: kW1.1. moč motorja vozila, izražena s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kilowatt, angl., frc. kilowatt, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑watt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kílovólt kílovólta samostalnik moškega spola [kílovólt] iz elektrotehnike, iz fizike merska enota za izražanje električne napetosti, tisoč voltov; simbol: kV
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kilovolt, angl., frc. kilovolt, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑volt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
mili- prvi člen tujih zloženk
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
mréna1 -e ž (ẹ́) 1. strjena plast, navadno na površini tekočin, redkejših snovi: na mleku se je naredila mrena;
pod nogami so hrstale ledene mrene;
mrena na barvi;
zdelo se mu je, kot bi imel mreno pred očmi;
gledal je kakor skozi mreno // kar je temu podobno: pobočje je pokrivala meglena mrena / mrena dežja; pren. na oči mu je legla mrena utrujenosti 2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mrena okrog mišic / od napora mu je počila mrena v trebuhu je dobil kilo3. posamičen prozoren oblak v velikih višinah, meteor. cirus: opazovati mrene na nebu 4. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom: opazovati mrene na nebu
● ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je
♦ anat. možganska mrena možganska ovojnica; pljučna mrena ki obdaja pljuča; rebrna mrena ki obdaja prsni koš od znotraj; trebušna mrena ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; mrena ob srcu; fot. mrena svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji; osen; med. črna mrena slepota zaradi obolenja mrežnice ali vidnega živca; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; zool. letalna mrena mrena ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; plavalna mrena plavalna koža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
okilaviti ► ȯˈkiːlȯvėt -ėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
operírati -am nedov. (ȋ) 1. nedov. in dov. z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: dati se operirati;
operiral ga je primarij;
ponesrečenca so že operirali / operirati oko, pljuča; operirali so ga na prostati / operirati bulo, kilo, slepič 2. voj. opravljati vojaške operacije: bombniki in lovci so operirali skupaj s kopenskimi silami;
brigada je v tistem času operirala na Gorenjskem 3. publ. delovati, nastopati: njihova mornarica operira že na vseh svetovnih morjih;
kot borzni agent je operiral v večjih mestih države 4. publ., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da je dejavnost osebka v zvezi s tem, kar izraža samostalnik: banke operirajo z denarjem vlagateljev;
operirati s stvarnim gradivom / umetnik operira z barvo, obliko / operirati s številkami / režiser mora pri snemanju operirati z montažerjem sodelovati; v svoji razpravi operira s predzgodovinskimi vplivi jih upošteva, navaja5. ekspr. uporabljati: rad operira z abstraktnimi pojmi, tujkami;
kot govornik operira s frazami operíran -a -o:
operirani bolnik; jutri bo operiran; operirana noga še vedno boli; sam.: operirani se dobro počuti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pámet Frazemi s sestavino pámet:
bíti bòlj počásne pámeti,
bíti krátke pámeti,
bíti ob pámet,
govoríti na pámet,
iméti krátko pámet,
iméti kúrjo pámet,
iméti vèč sréče kot pámeti,
kúrja pámet,
naučíti kóga/kàj pámeti,
ne govoríti na pámet,
niti na kônec pámeti ne páde kómu,
niti na kràj pámeti ne páde kómu,
níti na kràj pámeti ne príde kómu,
príti k pámeti,
ptíčja pámet,
solíti kómu pámet,
správiti kóga k pámeti,
správiti kóga ob pámet,
správljati kóga ob pámet,
učíti se na pámet
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Pomensko razmerje med glagoloma »operirati« in »zdraviti«S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?
Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje.
V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.
Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.
Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
zénf, sénf samostalnik moškega spolapogovorno pikantna začimba, pripravljena iz semen bele gorčice in dodatkov SINONIMI: gorčica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Senf in lat. sināpi iz gr. sínāpi - več ...
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.