Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

krajáč, m. 1) ein Schusterwerkzeug: das Zuschnittmesser, der Schusterkneif, Mur., C., Mik.; — 2) = krojač, der Schneider, Habd.-Mik., Guts., Jarn., V.-Cig., C.
krojáč, m. der Schneider, der Kleidermacher.
popę́ti, -pnèm, vb. pf. 1) spannend befestigen: anheften, heften; "krojač ali švelja popne prikrojene kosove, predno je začne šivati", Kras-Erj. (Torb.); — 2) ein wenig spannen: p. pas, den Gürtel enger schnallen, Dol.; — 3) (spannend) festbinden: p. voz sena z žrdjo, Ravn. (Abc.); — 4) p. se, emporklimmen, sich emporheben; sich emporschwingen (fig.); p. se na višjo stopnjo.
robáč, m. 1) = krojač, Jarn., Mur., Bas.; — 2) das Tuch: das Handtuch, Jarn., Kor.-Mur.; das Halstuch, das Schnupftuch, V.-Cig.; — 3) = robača 2), Polj.; — 4) der Kantapfel, der Calville, Cig., Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
sabǫ́l, m. = krojač, ogr.-Valj. (Rad); — iz madž.
šȋvọ, n. die Näharbeit: krojač ima mnogo šiva (= mnogo dela), Dol.
štę́ra, f. das Arbeiten eines Handwerkers in einem fremden Hause gegen Kost und Taglohn, bes. das Nähen; v štero iti, Gor.; krojač ga je gonil s seboj po šterah, Vrt.; — prim. bav. auf die stör gehen, Mik. (Et.).
urẹ̑zanica, f. 1) die Schnitte, Jan.; u. kruha, Svet. (Rok.), Levst. (Zb. sp.); — 2) kruh, ki ga dobi rokodelec (čevljar, krojač itd.), kadar po dokončanem delu odhaja od hiše, Jan.; kruha za urezanico dobiti, Jurč.; cula z urezanico napolnjena, Jurč.
voščíti 2., -ím, vb. impf. mit Wachs überziehen, bestreichen oder schmieren, Meg., Mur., Cig., Jan.; krojač vošči nit, Levst. (Rok.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sabó -la tudi saból -a m krojač: Jancsi bi szabô rad bio KAJ 1870, 157; V-Zombori nê dávno eden szabô steo vráble sztrêlati AIP 1876, br. 3, 8; i te naj posztáne k-vszaksoj igli eden szabol AIP 1876, br. 11, 4; Szabo ABC 1725, A3b
šívaš -a m krojač: varró (sivas) AIN 1876, 46

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

klobučar [klobučár klobučárja] samostalnik moškega spola

izdelovalec klobukov; klobučar

klobučarica [klobučaríca] samostalnik ženskega spola

izdelovalka klobukov; klobučarica

krojač [krojáč] samostalnik moškega spola

krojač

PRIMERJAJ: krajšarija, rezavec, robač

krpavec [kŕpavǝc] (krpalec) samostalnik moškega spola

kdor krpa stara oblačila

PRIMERJAJ: krpuc

krpuc [krpȗc] samostalnik moškega spola

kdor krpa stara oblačila

PRIMERJAJ: krpavec

krznar [krznár] samostalnik moškega spola

krznar

najerica [nājerica] samostalnik ženskega spola

koroško šivilja, mojškra

rezar [rezár] samostalnik moškega spola
  1. krojačnepopoln podatek
  2. kdor kastrira živalinepopoln podatek

PRIMERJAJ: rezavec

rezavec [rẹ̑zavǝc] (rezalec) samostalnik moškega spola
  1. krojačnepopoln podatek
  2. kdor kastrira živalinepopoln podatek

PRIMERJAJ: krojač, rezar, robač

robač [robáč] samostalnik moškega spola
  1. brisača
  2. krojač

PRIMERJAJ: krojač, rezavec

rokavičar [rokavȋčar] samostalnik moškega spola

izdelovalec rokavic; rokavičar

žnidar [žnȋdar] samostalnik moškega spola

krojač

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žnidar -ja m krojač: skarie s' katerimi shnidar im. ed. rejshe ǀ ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo, shnider im. ed. ſvojo ijglò ǀ Angely is nebeſs ſo prishli v'shtazuno tiga Svetiga Shnideria rod. ed. Homobonuſa ǀ plazhaj shtazunariu, inu shnidariu daj. ed. ǀ Rad vervjem, de bi nekateri shnidary im. mn. radi imeli, de bi Angely sa nyh shivali ǀ shnidery im. mn. veliku morio terpeti, sakj zhe vezh lejt della minie ſna, dokler skoraj vſaku lejtu nouu furm v'deshelo pride ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Shniderij im. mn. S. Homobona ǀ bres shniderjou rod. mn. ludje nemoreo biti ← srvnem. snīdære ‛krojač’
Število zadetkov: 24