absorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) Les je dober ~ |dobro vpija vlago|
Aix-les-Bains -a [éks-le-bén] m, zem. i. (ẹ̑-ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
aixlesbainski -a -o (ẹ̑)
Aixlesbainsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Aixlesbainsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
bájcan -a -o (ȃ) neknj. pog. lužen
bájcani -a -o (ȃ) ~ les
bálza -e ž (ȃ) |drevo|; snov. |les|
bálzov -a -o (ȃ) ~ les
bárvan -a -o (ȃ) ~ pod
bárvani -a -o (ȃ) ~ les
bárvanost -i ž, pojm. (ȃ)
bél2 -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ẹ̑) les. beljava; vet. siva mrena
beljáva -e ž, snov. (ȃ) |les|
bezgovína -e [bə] ž, snov. (í) |les|
bordonál -a m, snov. (ȃ) |les|
bôrov -a -o tudi borôv -a -o tudi boròv -ôva -o (ó; ó; ȍ ó ó) ~ les; nardp. ~o gostivanje
borovína -e ž, snov. (í) |borov les|
bréstov -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ les
brézov -a -o (ẹ́) ~ les
brínjev -a -o (í) ~ les
cédrov -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ les
cedrovína -e ž, snov. (í) |les|
cefrálnik -a [ce in cə] m (ȃ) les. |stroj|
celulózen -zna -o (ọ̑) Ta vlakna so ~a
celulózni -a -o (ọ̑) ~ les
celulóznost -i ž, pojm. (ọ̑)
cépek -pka -o; bolj ~ (ẹ́) cepljiv: ~ les
cépkost -i ž, pojm. (ẹ́) cepljivost
cépljen -a -o (ẹ́) ~a drva; cepljen proti čemu biti ~ ~ davici
cépljeni -a -o (ẹ́) ~ les
cépljenost -i ž, pojm. (ẹ́)
cepljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ les
cepljívost -i ž, pojm. (í)
cerovína -e ž, snov. (í) |les|
ciprésov -a -o (ẹ̑) ~ les
čêlek -lka in čélek -lka m (é; ȇ; ẹ́; ẹ̑) les. |odpadek|
čepíti čépim in čépiti -im nedov. čêpi -íte in -i -ite, -èč -éča; čêpil -íla in -il -ila, čêpit in -it, čépljen -a; čépljenje; (čêpit in -it) (í/ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ sode, steklenice; les. ~ tramovje
četrták -a m (á) |novec|; les.
čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|
črnjávec -vca m s -em snov. (ȃ) |les|
črtálnik -a m (ȃ) tablica in ~; les. |orodje|
čvŕst -a -o tudi čvŕst -a -ó; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ; ȓ ŕ ọ̑; ȇ; ŕ; ȓ) ~ les; ~ papir trden, močen; ~ kot dren; poud. ~o spanje |trdno|
čvŕstost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
dáščiti -im in daščíti in dáščiti -im nedov. -i -ite in dášči -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in dáščil -íla, -en -ena; dáščenje; (-it) (á ȃ; í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) les. |cepiti les v skodle|
debelínka -e ž (ȋ) les. žarg. debelinski skobeljnik
debeljád -i ž, snov. (ȃ) |les|
debeljáva -e ž, snov. (ȃ) |les|
defibrátor -ja m z -em (ȃ) les. (cefralnik)
defibrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; defibríranje (ȋ) les. |drobiti les v vlakna|
deformírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deformíranje (ȋ) koga/kaj ~ obraze na sliki skaziti, iznakaziti; Pritisk je deformiral železne plošče |preoblikoval|
deformírati se -am se (ȋ) Les se rad ~a |spremeni obliko|
dekortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekortíranje (ȋ) gozd. kaj ~ les
deščíti -ím [də] nedov. dèšči -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; deščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) les. daščiti
dlétiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; dlétenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ les
dobovína -e ž, snov. (í) star. hrastov les
dogovína -e ž, snov. (í) |les|
dôlbsti dôlbem [u̯b] nedov. -i -ite/-íte, -èč -éča; dôlbel -bla, dòlbst/dôlbst, dôlben -a; dôlbenje; (dòlbst/dôlbst) (ó) kaj ~ les; dolbsti kaj iz česa ~ kamne iz zida
dopláviti -im tudi doplavíti -ím dov. doplávil -a tudi doplávil -íla, nam. doplávit tudi doplavít/doplavìt; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ les do brega, k bregu
drénast -a -o (ẹ́) ~ les |trd|
drénov -a -o (ẹ́) ~ les
drenovína -e in drénovina -e ž, snov. (í; ẹ́) |les|
drgálo -a s (á) les. |orodje za večanje lukenj v lesu|
drobílnica -e ž (ȋ) zgraditi ~o za les
drvojéd -a -o (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑) |ki žre, uničuje les|
dŕzati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dŕzanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj
1. gozd. ~ les
2. grebsti, kopati: ~ listje izpod jasli
duglázijev -a -o (á) ~ les
ébenov -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ les
eksótičen -čna -o; bolj ~ (ọ́) ~a lepota |nenavadna, tuja|
eksótični -a -o (ọ́) ~ les
eksótičnost -i ž, pojm. (ọ́)
eksportírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; eksportíranje (ȋ) izvažati: kaj ~ les
elástičen -čna -o; -ejši -a -e (á; á) Les je dovolj ~ prožen; ~o blago raztegljivo, prožno; biti ~ pri vajah lahkoten, gibčen; premalo ~ človek prilagodljiv, gibčen; ~o stališče prilagodljivo
elástični -a -o (á) ~ povoj; ~o vlakno
elástičnost -i ž, pojm. (á)
ênoléten -tna -o (é/ȇẹ̑) ~ otrok
ênolétni -a -o (é/ȇẹ̑) ~ les
ênolétnost -i ž, pojm. (é/ȇẹ̑)
evkalíptov -a -o (ȋ) ~ les; ~o olje
fosforescírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; fosforescíranje (ȋ) fiz. |sevati za snovi značilno svetlobo|: Les ~a
fríza -e ž (í; ȋ) les. parketna deščica, parketnica
gábrov -a -o (á) ~ les
gládek -dka -o tudi gladák gládka -ó; -êjši -a -e tudi glájši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȇ; ȃ) ~ les; publ. ~a zmaga naših košarkarjev
gládki -a -o (á) rastl. ~ bor; anat. ~e mišice
gládkost -i ž, pojm. (á)
glájen -a -o tudi glajèn -êna -o (á; ȃ; ȅ é é)
glájeni -a -o tudi glajêni -a -o (á; ȃ; é) ~ les; ~ papir
glájenost -i tudi glajênost -i ž, pojm. (á; ȃ; é)
glogovína -e in glógovina -e ž, snov. (í; ọ́; ọ̑) |les|
gníl -a -o tudi gníl -a -ó [-u̯]; bolj ~ (ȋ í í; ȋ; ȋ í ọ̑) ~ les; slabš. ~ človek |pokvarjen, malovreden|; poud. ~a rana |gnojna|; slabš. ~a zadovoljnost
gníli -a -o (í; ȋ) ~o jajce |igra|; iron. ~a Jugoslavija |Jugoslavija pred letom 1941|
gnílo -ega s, snov. (í; ȋ) očistiti vse, kar je ~ega; iron. Nekaj ~ega je v deželi Danski
gnílost -i ž, pojm. (í)
gostoléten -tna -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ les
gŕčav -a -o; bolj ~ (ŕ) ~ les; poud. ~ človek |krepek, trden|
gŕčavost -i ž, pojm. (ŕ)
gúla -e ž (ú; ȗ) les. |grčavo poleno|
gvájakov -a -o (ȃ) ~ les
híkorijev -a -o (ȋ) ~ les
hlodovína -e ž, snov. (í) |les|
hrástov -a -o (á) ~ les
hŕgav -a -o; bolj ~ (ŕ) pokr. vzh. grčav: ~ les
hŕgavost -i ž, pojm. (ŕ) pokr. vzh. grčavost
hrúšev -a -o (ú) ~ les
impregníran -a -o (ȋ) |prepojen, napojen|
impregnírani -a -o (ȋ) ~ les; ~ papir
impregníranost -i ž, pojm. (ȋ)
impregnírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; impregníranje (ȋ) ‹prepajati›: kaj ~ papir, tkanino; impregnirati kaj proti čemu ~ les proti vlagi
izdôlbsti -dôlbem [u̯b] dov.; drugo gl. dolbsti (ó) kaj ~ les, kamen; izdolbsti kaj iz česa ~ korito iz debla; izdolbsti kaj v kaj ~ ornament v ploščo
izgínjati -am nedov. -ajóč, -áje; izgínjanje (í) Barve bledijo in ~ajo; omilj. Les iz skladišča ~a |ga kradejo|
izgláditi -im dov. -il -ila tudi -íla, izglájen -a tudi izglajèn -êna; izglájenje tudi izglajênje (á ȃ) kaj ~ les, površino; poud. ~ spor |poravnati|
izjédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izjédanje (ẹ́) kaj Črvi ~ajo les
izjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. izjésta; 2. os. mn. izjéste, 3. os. mn. izjedó tudi izjêjo, nam. izjést/izjèst, izjéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Črvi so izjedli les; Reka je izjedla strugo skozi gorovje
izlúžen -a -o (ú; ȗ)
izlúženi -a -o (ú; ȗ) ~ les; ~a snov
izlúženost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
izpadljív -a -o (í; ȋ í í) biti ~
izpadljívi -a -o (í) les. ~a grča
izpadljívost -i ž, pojm. (í)
izsušèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ les; poud. biti čisto ~ |zelo žejen|
izsušênost -i ž, pojm. (é)
izvážati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izvážanje (ȃ) kaj ~ živino, električno energijo, les; izvažati kaj iz česa ~ gnoj iz hleva
izvlačíti in izvláčiti -im dov. izvláčenje; drugo gl. vlačiti (í/ȋ/á á) kaj iz česa ~ les iz gozda
izvozíti -vózim dov. izvóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ les, žito; kaj iz česa ~ gnoj iz hleva
izvréči -vŕžem dov. izvŕženje; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ hrano iz želodca |izbruhati|; poud.: ~ fanta na naboru |ne sprejeti ga za nabornika|; ~ pijanca iz svoje srede |izločiti|; vet. Krava je izvrgla |izgubila tele|
izvréči se -vŕžem se (ẹ́ ȓ) redk.: Govedo, krompir se ~e |se izrodi|; Les se ~e |skrivi|; poud. izvreči se v kaj Oblast se je izvrgla v tiranstvo |se je spremenila|
izvŕtan -a -o (ŕ; ȓ) luknja, ~a v les
izvŕtanost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
izvrtávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izvrtávanje (ȃ) kaj ~ les; izvrtavati kaj iz česa ~ kovice iz jeklenih konstrukcij
izvŕžen -a -o (ȓ) ~ les; poud.: ~ na naboru |ne sprejet za nabornika|; ~ iz družbe |izločen|
izvŕženost -i ž, pojm. (ȓ)
izžírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana (í ȋ; ȋ) kaj Črvi ~ajo les; Molji ~ajo luknje v blago
jablanovína -e ž, snov. (í) |les|
jágnedov -a -o (á; ȃ) ~ les
jagnedovína -e ž, snov. (í) |les|
jarmeníca -e ž (í) les. jarmovka; pokr. gož (na jarmu)
jedrovína -e ž, snov. (í) |les|
jélšev -a -o [u̯š] (ẹ́) ~ les
jérati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jéranje (ẹ̑) prižagovati, žagati: kaj ~ les
jerebíkov -a -o (í) ~ les
jerebikovína -e in jerebíkovina -e ž, snov. (í; í) |les|
jesénov -a -o (ẹ́) ~ les
káčast -a -o (á) ~a oblika telesa
káčasti -a -o (á) les. ~ sveder
kamnéti -ím nedov. kámni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; kamnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Les v vodi počasi ~i; poud. ~ od začudenja |postajati tog, negiben|
karbonizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; karbonizíranje (ȋ) ogleniti, zogleniti: kaj ~ les; V kopi les ~a
karbonizírati se -am se (ȋ) ogleneti, zogleneti: Rastline so se karbonizirale
klán2 -a -o (á) Drva so ~a
kláni -a -o (á) ~ les
klêjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; klêjanje (ȇ) kaj ~ les
kompákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~a snov trdna, gosta; publ.: nacionalno ~a dežela enovita, enotna; ~a večina stranke nerazcepljena, enotna; neobč. ~o besedilo zgoščeno, jedrnato; ~o blago trdno, močno; ~a naselja strnjena
kompáktni -a -o (ȃ) ~ les masivni les; jezikosl. ~i glasovi č, k, a strnjeni
kompáktnost -i ž, pojm. (ȃ)
koreníčnik -a m (ȋ) les. |hlod iz spodnjega dela debla|
kostanjevína -e in kostánjevina -e ž, snov. (í; á) |les|
krivíti -ím nedov. krívi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, krívljen -a tudi krivljèn -êna; krívljenje tudi krivljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ les, pločevino; poud. kriviti koga Skrbi ga ~ijo |bremenijo|; kriviti koga/kaj česa ~ voznika nesreče; kriviti koga/kaj za kaj ~ direktorja za izgubo v podjetju dolžiti
krivíti se -ím se (í/ȋ í) Brv se ~i pod njegovo težo; poud. ~ ~ od bolečine, smeha |zvijati se|
krojíti -ím nedov. krôji -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; krojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ rokave; pokr. ~ trske cepiti, klati; les. ~ les |odmerjati, kje naj se razžaga|; poud. ~ politiko |odločati o njej|; krojiti komu/čemu kaj poud. ~ usodo človeku |določati|
ksilo.. prvi del podr. zlož. |les| ksilofón, ksilografíja, ksilolít
lepílo -a s, snov. (í) ~ za les; čevljarsko ~
lépljen -a -o (ẹ́)
lépljeni -a -o (ẹ́) ~ les; ~a obutev
lés -á tudi lés -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv snov. (ẹ̑ ȃ; ẹ̑) ~ se suši; kip iz ~a; grče v ~u; gradbeni ~; hrastov ~; Soba je vsa v ~u |ima stene obložene z lesom|; skup. posekati ~ |drevje|; spravljati ~ iz gozda; števn., neobč. šumenje ~ov gozdov
lês1 smer. prostor. prisl. (é) pokr. sem, semle: ~ pojdi
lês2 velel. medm. (é) pokr. na levo: liska, ~
letvíčiti -im nedov. -en -ena; letvíčenje (í ȋ) les. |polagati letve ob skladanju lesa|
letvíti -ím in létviti -im nedov. létvi -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -ít in -it, -èn -êna in -en -ena; letvênje in létvenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; ẹ́; ẹ̑) les. |pritrjevati letve|: kaj ~ pod
licitírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; licitíranje (ȋ) dražiti: ~ na dražbi; licitirati kaj ~ les; licitirati za kaj ~ ~ gradbena dela
lipovína -e in lípovina -e ž, snov. (í; í) |les|; skup. |cvetje|
lúžen1 -a -o (ú; ȗ) Furnir je ~
lúženi -a -o (ȗ) ~ hrastov les
lúžiti -im in lužíti in lúžiti -im nedov. -i -ite in lúži -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in lúžil -íla; -it, -en -ena; lúženje; (-it) (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) kaj ~ les; ~ bakrovo rudo; star. ~ perilo, platno |prati z lugom|
macerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; maceríranje (ȋ) kaj ~ les (namakati)
mahagónijev -a -o (ọ́) ~ les
mànjvréden -dna -o; -ejši -a -e (ȁẹ́; ȁẹ́ ȁẹ̑ ȁẹ́; ȁẹ́) ~ les; čutiti se ~ega; imeti koga za ~ega
mànjvrédno -ega s, pojm. (ȁẹ́) nekaj ~ega
mànjvrédnost -i ž, pojm. (ȁẹ́)
masíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ zid
masívni -a -o (ȋ) ~ les
masívnost -i ž, pojm. (ȋ)
mineralizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; mineralizíranje (ȋ) kaj ~ les |prepojiti ga z rudninskimi snovmi|
mínijasto primer. prisl. (í) ~ goreči les
mostôven -vna -o (ó; ȏ)
mostôvni -a -o (ó; ȏ) ~ les
múrvov -a -o (ú; ȗ) ~ les
nabrékati -am nedov. -ajóč, -áje; nabrékanje (ẹ́; ẹ̑ ẹ̑) Les ob vlažnem vremenu ~a
nagnít -a -o (ȋ) ~ les
nagnítost -i ž, pojm. (ȋ)
naložíti -ím dov. nalôži -íte; nalóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ les; ~ denar v obveznice; naložiti komu kaj ~ pripravniku težko delo
naložíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud. komu Oče mu jih je naložil |ga je pretepel|
naplastíti -ím in naplástiti -im dov. naplástil -íla in naplástil -a, nam. naplastít/naplastìt in naplástit; naplaščênje in naplastênje in naplástenje; drugo gl. plastiti (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ les, seno
napláviti -im tudi naplavíti -ím dov. naplávil -a tudi naplávil -íla, nam. naplávit tudi naplavít/naplavìt; naplávljenje tudi naplavljênje; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ les
naplávljati -am dov. -an -ana; naplávljanje (á) kaj Reka ~a les
natovárjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; natovárjanje (á) kaj ~ les
navlážiti -im in navlažíti -ím dov. navlážil -a tudi navlážil -íla, nam. navlážit in navlažít/navlažìt; navláženje; drugo gl. vlažiti (á ȃ; í/ȋ í) kaj ~ perilo pred likanjem
navlážiti se -im se in navlažíti se -ím se (á ȃ; í/ȋ í) Les se je navlažil
navléči -vléčem dov., nam. navléč/navlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) kaj ~ vodo iz vodnjaka; poud.: ~ hlače, jopico |obleči|; ~ v sobo ropotijo |prinesti, pripeljati|
navléči se -vléčem se (ẹ́) česa poud. ~ ~ žganja |napiti se|; redk. Les se ~e vlage navzame
nèelástičen -čna -o; bolj ~ (ȅá) ~ les neprožen
nèelástičnost -i ž, pojm. (ȅá) neprožnost
nèobdélan -a -o (ȅẹ̑) ~ kamen; ~a zemlja
nèobdélani -a -o (ȅẹ̑) les. ~ les
nèobdélanost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
nèobtesán -a -o (ȅá) ~ les
nèobtesánost -i ž, pojm. (ȅá)
nèotesán -a -o; bolj ~ (ȅá) ~ les; poud. ~ možak |grob, nevzgojen|
nèotesánost -i ž, pojm. (ȅá)
nèstrohljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ les
nèstrohljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nètrpéžen -žna -o (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ les; ~o blago
nètrpéžnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
obéljen -a -o (ẹ́) ~ les; ~o platno
obéljenost -i ž, pojm. (ẹ́)
oblíkovec -vca m z -em (í; ȋ) les. podpreti strop s hrastovimi ~i; pokr. naročje ~ev polen
oblovína -e ž, snov. (í) gozd. okrogli les
oblóžen -žna -o (ọ̑)
oblóžni -a -o (ọ̑) ~ les; ~a opeka
obrezlína -e ž, snov. (í) les. |odpadki|
odkládati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odkládanje (ȃ) redk. odlagati: kaj ~ les na določena mesta
odležán -a -o; bolj ~ (á) ~ les
odležánost -i ž, pojm. (á)
odpóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ les; Otrok je zelo ~; odporen proti čemu steklo, ~o ~ visoki temperaturi
odpórnost -i ž, pojm. (ọ́)
odŕzan -a -o (ȓ) gozd. ~ les
oglenéti -ím nedov. oglêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; oglenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Les ~i
ogleníti -ím nedov. oglêni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, oglenjèn -êna; oglenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ les
óljkov -a -o (ọ́) ~ les; ~ nasad oljčni nasad
olúžiti -im in olužíti in olúžiti -im dov. olúženje; drugo gl. lužiti (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) kaj ~ les
oréhov -a -o (ẹ́) ~ les; ~a potica
orehovína -e in oréhovina -e ž, snov. (í; ẹ́) |les|
ožgán -a -o; bolj ~ (á) ~ les; poud. od sonca ~ obraz |opečen|
ožgánost -i ž, pojm. (á)
palisándrov -a -o (á) ~ les
panél -a m (ẹ̑) arhit. ~i z ornamenti; les. žarg. panelna plošča; publ. sodelovati na ~u |na posvetovanju|
panélka -e ž (ẹ̑) les. žarg. panelna plošča
parafiníran -a -o (ȋ) Les je ~
parafinírani -a -o (ȋ) ~ karton
parafiníranost -i ž, pojm. (ȋ)
parafinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; parafiníranje (ȋ) kaj ~ les, papir
parílnik -a m (ȋ) pariti les v ~u
párjen -a -o (ȃ)
párjeni -a -o (ȃ) ~ les
patiníran -a -o (ȋ) ~ les; Kip je ~
penetrácija -e ž, pojm. (á) ~ laka v les prodiranje; neobč. kulturna, politična ~ |širjenje vplivov|
penetrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; penetríranje (ȋ) v kaj Impregnacijsko sredstvo ~a v les prodira
pláven -vna -o; bolj ~ (á; ȃ) neobč. imeti ~o hojo lahkotno, mehko
plávni -a -o (á; ȃ) ~ les
pláviti -im tudi plavíti -ím nedov. -i -ite tudi plávi -íte, -èč -éča; -il -ila tudi -íl -íla, -it tudi -ít, plávljen -a tudi plavljèn -êna; plávljenje tudi plavljênje; (-it tudi -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ les po reki
počrnèl -éla -o in počrnél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ les; ~e stene
počrnélost -i ž, pojm. (ẹ́)
podbárvan -a -o (ȃ) um. ~ les; ~o platno
podbárvanost -i ž, pojm. (ȃ) um.
podóba -e ž (ọ̑) dolbsti ~e v les; sneti ~o s stene sliko; glasovna ~ slovenskega jezika; govorne, pesniške ~e figure; ustvariti si o kom (čem) pravo ~o predstavo; Mesto dobiva slovesno ~o slovesen videz; ženske ~e v romanu osebe, liki; poud. Zamisel dobiva otipljivo ~o |se uresničuje|
pokatrániti -im dov. pokatránjen -a; pokatránjenje (á ȃ; ȃ) kaj ~ les
poklejíti -ím tudi poklêjiti -im dov. poklêjil -íla tudi poklêjil -a, nam. poklejít/poklejìt tudi poklêjit, poklejênje tudi poklêjenje; drugo gl. klejiti (í/ȋ í; ȇ) kaj ~ les
polakíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ les; poud. ~a resnica |olepšana|
polakíranost -i ž, pojm. (ȋ)
polírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; políranje (ȋ) kaj ~ les
politúra -e ž, snov. (ȗ) les. ~ mize
pooglenèl -éla -o in pooglenél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ les
pooglenélost -i ž, pojm. (ẹ́)
poravnálka -e ž (ȃ) les. žarg. poravnalnik
posékan -a -o (ẹ̑) ~ les
posékanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
posmolíti -ím dov. posmólil -íla, nam. posmolít/posmolìt; posmoljênje; drugo gl. smoliti (í/ȋ í) kaj ~ les
posmolíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~ iz hiše |skrivaj, neopazno oditi|
postárati -am dov. -an -ana; postáranje (ȃ) koga/kaj Skrbi so ga postarale; umetno ~ les
postárati se -am se (ȃ) hitro, zelo se postarati
premàz -áza m, snov. (ȁ á) ~ proti rji; ~i za les; pojm. končati ~
prepájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prepájanje (á; ȃ) koga/kaj z/s čim ~ les s kemikalijami |impregnirati|; poud. ~a jo novo čustvo |prevzema|
prepájati se -am se (á; ȃ) z/s čim Obleka se ~a z vodo
preparíran -a -o (ȋ) ~ hrošč; prepariran proti čemu proti gnilobi ~ les
preparírani -a -o (ȋ) glasb. ~ klavir
preparíranost -i ž, pojm. (ȋ)
preperèl -éla -o in preperél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ les
preperélost -i ž, pojm. (ẹ́)
preperévati -am nedov. -ajóč, -áje; preperévanje (ẹ́) Les ~a
prepojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) z/s čim Obveza je ~a s krvjo
prepojêni -a -o (é) ~ les |impregnirani les|
prepojênost -i ž, pojm. (é)
prepojíti -ím dov. prepójil -íla, nam. prepojít/prepojìt; prepojênje; drugo gl. pojiti (í/ȋ í) koga/kaj z/s čim ~ les s kemičnimi sredstvi |impregnirati|; ~ sadje s sladkorjem; poud. Prepojilo ga je navdušenje |prevzelo|
prepojíti se -ím se (í/ȋ í) z/s čim ~ ~ s krvjo
presortírati -am dov. -an -ana; presortíranje (ȋ) kaj ~ pripeljani les po debelini
presušèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) dobro ~ les; poud. biti čisto ~ |zelo žejen|
presušênost -i ž, pojm. (é)
presvêtel -tla -o in presvètel -tla -o tudi presvetál -svêtla -ó [-u̯; druga oblika və] (é; ə̀; ȃ é ọ̑) ~ les; poud. ~ mesec |zelo svetel|
prhnéti -ím nedov. pŕhni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; prhnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Les ~i
prhnôba -e ž, pojm. (ó) zavarovati les proti ~i
prizmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; prizmíranje (ȋ) les. kaj ~ hlod |obdelovati ga v obliki prizme|
prodréti -drèm dov. -ì -íte; prodŕl -a, -èt/-ét; prodŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) ~ do dna jame; šport. ~ do gola; ~ na površje; ~ v les; poud. prodreti do koga/česa ~ ~ bistva zadeve |spoznati bistvo|; prodreti v koga/kaj Konica noža ni prodrla v les; poud. ~ ~ zakone življenja |spoznati zakone|; poud. prodreti z/s čim ~ z novim načrtom |uveljaviti se, uspeti|
próžen -žna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ les; poud. ~o stališče |prilagodljivo|; ~ v hoji
próžni -a -o (ọ́) šport. ~a deska; ~a ponjava
próžnost -i ž, pojm. (ọ́)
rafinátor -ja m z -em (ȃ) les. razvlaknjevalnik
rafinêr -ja m z -em (ȇ) les. razvlaknjevalnik
rášpati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; rášpanje (ȃ) |z rašpo obdelovati|: kaj ~ les
ratánov -a -o (ȃ) ~ les
razcepljív -a -o (í; ȋ í í) ~ les
razcepljívost -i ž, pojm. (í)
razkólen1 -lna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) Ta les je ~
razkólni -a -o (ọ́) ~a ploskev
razkólnost -i ž, pojm. (ọ́)
razpókan -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~ les; ~a stena
razpókanost -i ž, pojm. (ọ̑)
razpokljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ les
razpokljívost -i ž, pojm. (í)
razvlaknjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razvlaknjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ les
rédek -dka -o; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (ẹ́; ȇ; ẹ́) ~a omaka; Malta je preveč ~a
rédki -a -o (ẹ́) ~ les
rédki -ega m, člov. (ẹ́) ~i to razumejo
rédko -ega s, snov. (ẹ́) jesti kaj ~ega; pojm., jezikosl. oznaka ~ v slovarju
na rédko nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ pisati; ~ ~ naseljeni kraji redko
rédkost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ kakega pojava; števn. zbirati ~i
rézati réžem nedov. režóč, rezáje; -an -ana; rézanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ blago; poud.: Očala ga ~ejo za ušesi |boleče pritiskajo|; Godba ~e koračnice |igra|; knj. pog. ~ ovinek |prevoziti ga skoraj v ravni črti|; ~ podobe v les; ~ prašiča skapljati; kmet. ~ vino |mešati ga z drugim vinom|; poud.: Vino ~e |je rezno|; brezos. Rezalo je do kosti |Zelo je bilo mraz|
rézati jo réžem jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, premikati se|
rítnik -a m (ȋ) anat. |anus|; les. koreničnik
rôden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ó; ó) ~ trs; neobč. ~a ženska plodna; pokr. ~a letina bogata, obilna
rôdni -a -o (ó) ~ les
rôdnost -i ž, pojm. (ó)
saharificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; saharificíranje (ȋ) kem. kaj ~ les
sándalov -a -o (ȃ) ~ les
sánkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; sánkanje (ȃ) ~ ~ ves dan
sánkati -am; -an -ana (ȃ) gozd. kaj ~ les |spravljati, voziti ga s sanmi|
segnít -a -o [sə in se] (ȋ) zgnit: ~ les
segnítost -i [sə in se] ž, pojm. (ȋ) zgnitost
sékanec -nca m s -em (ẹ̑) |žebelj|; les. ~i za pridobivanje celuloze |koščki lesa|
sékanica -e ž, snov. (ẹ̑) ~ za tatarski biftek; les. sekanec
sikomórov -a -o (ọ̑) ~ les
skrčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; skrčevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ noge
skrčeváti se -újem se (á ȗ) Les se pri sušenju ~uje
skŕčiti -im dov. -en -ena; skŕčenje (ŕ ȓ) kaj ~ besedilo; ~ roko; skrčiti kaj na kaj ~ vse svoje razmišljanje na skrb za preživetje; skrčiti komu kaj ~ delavcem pravice
skŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Les se pri sušenju ~i
slepíca -e ž (í) neobč.: vzeti s seboj ~o |svetilko|; natakniti konju ~e plašnice; les. |grča|; pokr. teloh
slíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; slíkanje (ȋ) koga/kaj ~ otroke; ~ pokrajino; ~ želodec; poud. Film dobro ~a življenje zapornikov |prikazuje|; ~ na les, platno; ~ v olju, akvarelu
slíkati se -am se (ȋ) ~ ~ za osebno izkaznico
smókvov -a -o (ọ̑) ~ les
smôlast -a -o (ó) ~ lesk; ~ les smolnat
smôlnat -a -o; bolj ~ (ȏ) ~ les
smôlnatost -i ž, pojm. (ȏ)
smrékov -a -o (ẹ́) ~ les
spláv -a in splàv -áva m (ȃ; ȁ á) naložiti tovor na ~; splaviti les v ~ih; pojm. ~ zaradi bolezni |prekinitev nosečnosti|
spodgnít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ les
spodgnítost -i ž, pojm. (ȋ)
spolíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ les; ~a površina zglajena
spolíranost -i ž, pojm. (ȋ)
spolírati -am dov. -an -ana; spolíranje (ȋ) kaj ~ les; ~ površino zgladiti
sprhnèl -éla -o in sprhnél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ les
sprhnélost -i ž, pojm. (ẹ́)
spuščálka -e ž (ȃ) spravljati les s ~o
stávben -bna -o (ȃ)
stávbni -a -o (ȃ) ~ les
stolíca -e ž (í) les. |priprava|: položiti klado na ~o
strohljív -a -o (í; ȋ í í) ~ les
strohljívost -i ž, pojm. (í)
strohnéti -ím dov. strohnênje; drugo gl. trohneti (ẹ́ í) Les ~i
stržénski -a -o (ẹ̑) ~ del stebla; les. ~ trakovi strženovi
sušèn -êna -o (ȅ é é) na zraku ~ les
sušêni -a -o (é) ~e vrtnine
sušênost -i ž, pojm. (é)
sušíti -ím nedov. súši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; sušênje; (-ìt/-ít) (í/ȋ í) kaj ~ lase; ~ les; ~ seno
sušíti se -ím se (í/ȋ í) Smreka se je začela sušiti; poud. ~ ~ zaradi bolezni |zelo hujšati|
svetívo -a s, snov. (í) uporabljati les za ~
svóra -e ž (ọ̑) redk. sora; les. |priprava|
škátla -e ž (ȃ) kartonasta ~; ~ piškotov; ~ za čevlje; prakt.sp. ~ radijskega sprejemnika ohišje; les. žarg. okenska ~ okenski okvir; slabš. pločevinasta ~ |avtomobil, avtobus|
tangenciálen -lna -o [ija] (ȃ)
tangenciálni -a -o [ija] (ȃ) les. ~ prerez debla; geom. ~a ravnina dotikalna ravnina
tesán -a -o (á)
tesáni -a -o (á) ~ les
tesáti téšem nedov. têši -íte, tešóč, tesáje; têsal -ála, têsat, -án -ána; tesánje; (têsat) (á ẹ́) kaj ~ les; ~ železniške prage iz hlodov; Vse življenje je tesal
tíkov -a -o (ȋ) ~ les
tísov -a -o (ȋ) ~ les
tisovína -e tudi tísovina -e ž, snov. (í; ȋ) |les|
tópless -a [les] m (ọ̑); gl. toples
topôlov -a -o (ó) ~ les
topolovína -e ž, snov. (í) |les|
tovóriti -im tudi tovoríti -ím nedov. -i -ite tudi tovôri -íte, -èč -éča; -il -ila tudi -íl -íla, -it tudi -ít, tovórjen -a tudi tovorjèn -êna; tovórjenje tudi tovorjênje; (-it tudi -ít/-ìt) (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ í) kaj ~ les v dolino; poud. ~ velik kovček |težko nositi|
transpórtno nač. prisl. (ọ̑) ~ suh les
trepetlíkov -a -o (í) ~ les
trepetlikovína -e ž, snov. (í) |les|
tŕhel -hla -o [-u̯]; bolj ~ (ŕ) ~ les; poud. ~e kosti |krhke|
tŕhlost -i ž, pojm. (ŕ)
trohljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ les
trohljívost -i ž, pojm. (í)
trohnèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ les
trohnéti -ím nedov. trôhni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; trohnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Les ~i
trpéžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ les; poud.: ~ dež |dolgotrajen|; biti zelo ~ |sposoben veliko prestati|
trpéžni -a -o (ẹ́) ~a ljuljka
trpéžnost -i ž, pojm. (ẹ́)
uležán -a -o; bolj ~ (á) dobro ~ gnoj
uležáni -a -o (á) ~ les
uležánost -i ž, pojm. (á)
umétno nač. prisl. (ẹ́) ~ hraniti koga; ~ sušen les
uničeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; uničevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ nasprotnike; ~ plevel; Vlaga ~uje pohištvo; uničevati komu kaj ~ otrokom mladost
uničeváti se -újem se (á ȗ) ~ ~ s pijačo; Les se na dežju ~uje
univerzálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ pomen vrednot; ~a resnica splošna; les kot ~a surovina vsestranska; ~o pravilo splošno veljavno
univerzálni -a -o (ȃ) filoz. ~o načelo; pravn. ~o nasledstvo vesoljno nasledstvo
univerzálnost -i ž, pojm. (ȃ)
upepelíti -ím dov. upepélil -íla, nam. upepelít/upepelìt; upepeljênje; drugo gl. pepeliti (í/ȋ í) koga/kaj ~ les; ~ pokojnika; poud. Sovražnik je upepelil mesto |požgal|
upepeljèn -êna -o (ȅ é é) ~ les; ~o truplo; poud. ~o mesto |požgano|
upepeljênost -i ž, pojm. (é)
upógnjen -a -o tudi upôgnjen -a -o; bolj ~ (ọ́; ó) poud. ~ starec |sključen|; ~a cev
upógnjeni -a -o tudi upôgnjeni -a -o (ọ́; ó) les. ~ les
upógnjenost -i tudi upôgnjenost -i ž, pojm. (ọ́; ó)
uskladíščen -a -o (ȋ) pravilno ~ les
uskladíščenost -i ž, pojm. (ȋ)
usušèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ les; poud. ~ obraz |upadel|
usušênost -i ž, pojm. (é)
usušíti -ím dov. usúšil -íla, nam. usušít/usušìt; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ kruh; poud. usušiti koga ~ prijatelja pri kartah |mu pobrati denar|; Bolezen jo je usušila |izčrpala|
usušíti ga -ím ga (í/ȋ í) knj. pog., poud. Koliko ste ga usušili |ste popili|
usušíti se -ím se (í/ȋ í) Les se je precej usušil
utóren -rna -o (ọ́; ọ̑)
utórni -a -o (ọ́; ọ̑) les. ~ stik
uvíti uvíjem dov., nam. uvít/uvìt; uvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ leskovo šibo; neobč. Veter je uvil drevo ukrivil, upognil; uviti kaj v kaj ~ vijak v les
uvíti se uvíjem se (í) neobč. ~ ~ nazaj ukriviti se, upogniti se
uvŕtati -am dov. -an -ana; uvŕtanje (ŕ; ȓ) redk. kaj ~ predor v skale izvrtati
uvŕtati se -am se (ŕ; ȓ) v kaj Ličinke se ~ajo v les
užlébiti -im tudi užlebíti -ím dov. užlébil -a tudi užlébil -íla, nam. užlébit tudi užlebít/užlebìt; užlébljenje tudi užlebljênje; drugo gl. žlebiti (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) kaj ~ les; ~ letev
vdôlbsti vdôlbem [u̯b] dov. vdôlbenje; drugo gl. dolbsti (ó) kaj v kaj ~ znamenje v les; ~ luknjo
vlákenski -a -o [kə] (á) les. ~a stena
vláknast -a -o (á) ~a snov
vláknasti -a -o (á) les. ~a plošča vlaknena plošča
vláknat -a -o (ȃ) ~a snov
vláknati -a -o (ȃ) les. ~a plošča vlaknena plošča
vláknatost -i ž, pojm. (ȃ)
vlaknén -a -o (ẹ̑) ~a snov
vlaknéni -a -o (ẹ̑) les. ~a plošča
vlaknénka -e ž (ẹ́; ẹ̑) les. žarg. vlaknena plošča
vŕbov -a -o (ŕ) ~ les
vrbovína -e ž, snov. (í) |les|; skup. košara iz ~e |iz vrbovih šib|
vrézati vréžem dov. -an -ana; vrézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj v kaj ~ napis v les
vrézati se vréžem se (ẹ́ ẹ̑) v kaj V čelo so se mu vrezale gube; poud. Prizor se mu je vrezal v spomin |si ga je zapomnil|
vrezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vrezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj v kaj ~ okraske v les; ~ s skalpelom
vrezováti se -újem se (á ȗ) v kaj V čelo se mu ~ujejo gube; poud. Veriga se ~uje v zapestje |se zajeda|
vsékati -am dov. -an -ana; vsékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj v kaj ~ znamenje v les; poud. vsekati komu kaj ~ nasprotniku hude rane |narediti, zadati|
vsékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. komu v kaj Ta misel se mu je vsekala globoko v srce |si jo je dobro zapomnil|
vtesáti -téšem dov. vtesánje; drugo gl. tesati (á ẹ́) kaj v kaj ~ znamenje v les
vžígati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vžíganje (í ȋ; ȋ) kaj v kaj ~ znamenja v les
vžréti se vžrèm se dov., nam. vžrèt se/vžrét se; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) v kaj poud. Črv se ~e v les |se zaje|
začêliti -im in začelíti -čélim dov. začêljenje in začéljenje; drugo gl. čeliti (é; í/ȋ ẹ́) les. kaj ~ hlod
zadírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zadíranje (í ȋ; ȋ) kaj v kaj ~ nož v les
zadírati se -am se (í ȋ; ȋ) v kaj Trni so se mu zadirali v podplate
zadôlbsti -dôlbem [u̯b] dov. zadôlbenje; drugo gl. dolbsti (ó) ~ v skalo |začeti dolbsti|; neobč. zadôlbsti kaj ~ napis izdolbsti
zadôlbsti se -dôlbem se [u̯b] (ó) v kaj neobč. Črv se ~e v les zarije; poud. ~ ~ ~ učenje |prizadevno se učiti|
zadréti -drèm in zadréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. zaderó, -ì -íte in -i -íte; zadŕl -a, -èt/-ét, zadŕt -a; zadŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) kaj v koga/kaj ~ nož v les
zadréti se -drèm se in zadréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) v kaj Trn se mu je zadrl v peto
zajéra -e ž (ẹ̑) les. prirezati desko na ~o
zakròj -ôja m z -em (ȍ ó) les.: izžagati ~; vez na ~
zarásel -sla -o [-u̯]; bolj ~ (á; ȃ á á) ~ grob; poud. biti ves ~ v obraz |neobrit|
zarásli -a -o (á) les. ~a grča slepica
zaráslost -i ž, pojm. (á)
zarèz -éza m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ v les; števn., redk. globok ~ zareza
zarezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zarezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ drevesa; zarezovati kaj v kaj ~ črte v les
zarezováti se -újem se (á ȗ) v koga/kaj Kolesa voza so se zarezovala v blato; poud.: Vrv se živali ~uje v vrat |se boleče zajeda|; Žalost se ~uje vame |postajam žalosten|
zaríti -ríjem dov., nam. zarít/zarìt; zarítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj v kaj ~ kol v sneg; poud. ~ želo v žrtev |zabosti, zapičiti|
zaríti se -ríjem se (í ȋ) v kaj Črvi so se zarili v les; poud. ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno delati|
zasájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zasájanje (á) kaj ~ trte; zasajati kaj v kaj ~ kole v tla; zasajati kaj z/s čim ~ njive s krompirjem
zasájati se -am se (á) v koga/kaj Nož se počasi ~a v les
zasvédrati -am dov. -an -ana; zasvédranje (ẹ̑) poud. v kaj ~ ~ les |zavrtati|; poud. ~ s prstom v zrak |spiralasto zavrtati|
zasvédrati se -am se (ẹ̑) poud. v kaj Morski polž se ~a v skalo |se zavrta|; poud. Nad hišami se ~a dim |se zasuka|
zatemnévati -am [tə] nedov. -ajóč; zatemnévanje (ẹ́) potemnevati: Les ~a
zatesáti -téšem dov. zatesánje; drugo gl. tesati (á ẹ́) kaj po nesreči ~ deblo |nepravilno obtesati|; zatesati kaj v kaj ~ znamenje v les vtesati
zavŕtati -am dov. -an -ana; zavŕtanje (ŕ; ȓ) v koga/kaj ~ ~ desko; poud.: ~ ~ bistvo problema |prodreti|; ~ ~ koga z vprašanji |začeti ga vztrajno izpraševati|; redk. zavrtati kaj ~ luknjo izvrtati; poud. V hrbtenici je zavrtala bolečina |se je pojavila|; brezos., poud. zavrtati komu Zavrtalo mu je v zobu |zabolelo ga je|
zavŕtati se -am se (ŕ; ȓ) v koga/kaj Ličinka se ~a v les; poud.: ~ ~ ~ delo |zelo se poglobiti|; ~ ~ ~ obiskovalca s pogledom |preiskujoče, ostro ga pogledati|
zažírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zažíranje (í ȋ; ȋ) poud. koga/kaj Očitajo mu, da jih ~a |živi od njihovega dela|
zažírati se -am se (í ȋ; ȋ) v koga/kaj Črvi se ~ajo v les
zdràv zdráva -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á)
1. ~ otrok; ~ želodec; ~a hrana; ~a osebnost; knj. pog., poud. Ni ~a, če ne nagaja |Vedno nagaja|
2. ~ les; ~a rast rastlin; poud.: ~a konkurenca |poštena, spodbudna|; ~o gospodarstvo |dobro delujoče, uspešno|
zdrávi -ega m, člov. (á) ~ ne razume bolnega
zdrávost -i ž, pojm. (á)
zelenikovína -e ž, snov. (í) neobč. pušpanov les
zgláditi -im dov. -il -ila tudi -íla, zglájen -a tudi zglajèn -êna; zglájenje tudi zglajênje (á ȃ) kaj ~ les, površino
zgnít -a -o (ȋ) ~ les
zgnítost -i ž, pojm. (ȋ)
zgoréti -ím dov.; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Les ~i; poud. ~ od napora |izčrpati se, oslabeti|
zoglenévati -am nedov. -ajóč; zoglenévanje (ẹ́) Les počasi ~a
zogleníti -ím dov. zoglénil -íla, nam. zoglenít/zoglenìt; zoglenjênje; drugo gl. ogleniti (í/ȋ í) kaj ~ les v kopi
žága -e ž (ȃ) ostra, dobra ~; pripeljati hlode na ~o; ~ na vodni pogon; ~ za kovino; les. ~ samica |venecijanka|
žágan -a -o (ȃ) Tramovi so ~i, ne tesani
žágani -a -o (ȃ) ~ les
žámanje -a s, pojm. (á; ȃ) les. žarg. robljenje; snov., les. žarg. kuriti z ~em |z odpadki, nastalimi pri robljenju|
žámarica -e ž (ȃ) les. žarg. robilnik
žámati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; žámanje (á; ȃ) les. žarg. kaj ~ deske robiti
žebljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žebljánje; (-àt) (á ȃ) kaj z/s čim ~ pas s srebrnimi žebljički |krasiti|; les. ~ zaboje
žílav -a -o; bolj ~ (í) ~ les; ~e noge; poud. biti ~ |vzdržljiv, odporen; vztrajen, nepopustljiv|
žílavost -i ž, pojm. (í)
žíliti -im nedov. -èč -éča; žíljen -a; žíljenje (í ȋ) obrt. |vstavljati okrasne vložke v les|
žlebíčast -a -o (í) ~ urez
žlebíčasti -a -o (í) les. ~o dleto