dedec m, F
6,
ab avo, od
dédza leſſem;
abavunculus, -li, dédza, ali babize brát
[str. 10b , 236b ];
amita magna, deidza ſeſtra;
prosocer, moṡhá
deidiz [str. 177a , 237b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
deleč prisl., F
26,
amplè, delezh, ſhiroku;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy, ali je
delezh poſtavlenu;
distans, enu meiſtu
delezh od tega druṡiga;
distare multum, delezh biti, prózh biti, cilú
delezh biti;
elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi;
intantum, tolikain, taku
delezh;
longè, delezh;
magna distantia, delezh naroṡen;
mediterraneus, -a, -um, ſerd
[!] ṡemlè,
delezh od morja leṡhezh;
myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi
delezh;
non procul hinc, nikár
delezh od tód;
orizon, vel Horizon, pogledauṡki: druṡiga nei kakòr ena ravniza ṡemlè, ali Nebá: taku
delezh, kakòr
delezh ſe more viditi, ali doſezhi;
percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[h] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti;
porricere, delezh vrézhi;
procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati;
procul, delezh, od
delezh;
projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen;
quatenus, dokle, kakú
delézh, dokler;
quosque, taku dolgu, kakú
delezh, noter doklè;
relegare, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi;
sepositus, -a, -um, delezh prózh poſtavlen, odloṡhen;
Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikar
delezh od te tekozhe vodè Save;
vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mati ž, F
22,
abavia, Babize
mati, prebabiza
[str. 236a ];
abávia, -ae, Babize
mati, prebabiza
[str. 10b ];
a matre pulli, mladizhi, katere
mati vodi, ali redy;
bimater, dvakrat
mati;
communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene
matere;
frater germanus, brat po ozhetu inu
materi;
frater uterinus, brat po
materi;
genitrix, Rodniza, porodniza,
mati;
hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu
mati néſta obá s'ene deṡhele;
mater, mati [str. 133a ];
mater, Mati [str. 236a ];
mater familias, goſpodinîa, hiſhna
mati;
matricida, -ae, kateri
mater vbye;
omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena
mati;
orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali
matere, pres troṡhta;
parens, ozha, ali
Mati;
paricida, -ae, vbyenyk ſvoiga ozheta, ali
matere, ali ſoſſéda;
paricidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali
matere;
patrinus, vel patrina, kateri, ali katera ſhe ima ſvoiga ozheta ṡhiviga, pres
matere;
socrus magna, taṡzhe
mati;
uterinus, -a, -um, od ene
matere, po poli brat, ali ſeſtra;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri
v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
narazen prisl., F
19, I.
decurſsare, naroṡen reſtaviti, ali reṡdiliti;
dejungere, naroṡen djati, reṡkleniti;
dijungere, disjungere, odlozhiti, reṡkleniti,
naroṡen poſtaviti;
dimanare, odtezhi, manſhe vodè perhajati,
naroṡen reſtezhi;
discedere ab invicem, naroṡen poiti;
discernere, reṡlozhiti,
naroṡen djati, reṡdiliti;
disjungere, reṡkleniti,
naroṡen djati;
disparare, reſparati, reſpariti,
naroṡen djati;
diſsultare, reṡpozhiti ſe,
naroṡen ṡkozhiti, ali pozhiti, ſterkatati;
distruncare, naroṡen reſſékati, prerobiti;
divaricares, odpreiti,
naroṡen djati,
v:g: en zirkil, ene kleiṡzhe;
divulsus, -a, -um, naroṡen reſtergan;
hiulcare, reṡklati,
naroṡen djati;
intercidere, â caedo, naroṡen reṡreṡati, ali reſékati, reṡdiliti. Psl:28;
magna distantia, delezh
naroṡen;
secludere, naroṡin, ali vunkai djati, vun ṡapréti, ṡa ſabo ṡapréti;
valgus, -a, -um, kateri krumpaſtu hodi, kateri ṡpréd s'nogami
naroṡen hodi;
varicare, ṡpréd s'nogami
naroṡen hoditi; II.
dimittere concilium, ẛbraliṡzhe
naroṡen puſtiti, ſlavú dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nehvaležnost ž, F
2,
ingratitudo, nehvaleshnoſt;
magna ingratitudo, velika neṡmaſna
nehvaleṡhnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nezmasen prid., F
12,
aviditas, neṡmaſna velika ṡhela, gaitikoſt, lakomnoſt;
cachinus, cachinnatio, ſméh
neẛmaſin;
cibus fatuus, neẛmaſna ſhpiṡha;
immoderatus, -a, -um, neṡmaſſen;
immodicus, -a, -um, neſramen,
nesmaſſen, kateri obene maſſe ne darṡhy;
incomparabilis, neperglihani,
neṡmaſſen;
inordinatus, -a, -um, ṡméſhan,
neṡmaſſin;
intemperans, neṡmaſſen, poṡhreſhin;
luxuries, -ei, preobilni naraſt,
neṡmaſnu gori raſtenîe;
luxuriosus, -a, -um, neṡmaſſen, ſylnu luṡhten, preobilen v'vſih rizhéh;
magna ingratitudo, velika
neṡmaſna nehvaleṡhnoſt;
nimius, -a, -um, neṡmaſſin, prevelik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tašča ž, F
3,
socrus, -crus, taṡzha;
socrus, taszha, mater uxoris; socrus magna, taṡzhe mati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.