Tiskanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

makro... ali mákro... prvi del zloženk (ȃ)
1. nanašajoč se na velik
a) s tujko v drugem delu: makrokozmičen, makrokozmos
b) z domačo besedo v drugem delu: makrodružba in makro družba, mikro- in makrosvet in mikro in makro svet
2. rač. nanašajoč se na določeno zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom: makronačin in makro način, makroukaz in makro ukaz

mikro... ali míkro... prvi del zloženk (ȋ)
1. nanašajoč se na majhen
a) s tujko v drugem delu: mikrokozmičen, mikrokozmos
b) z domačo besedo v drugem delu: mikrostikalo in mikro stikalo, mikro- in makrosvet in mikro in makro svet
2. nanašajoč se na milijonino: mikrocurie, mikrosekunda

míkročitálec in míkro čitálec -lca [mikročitalca tudi mikročitau̯ca] m (ȋ-ȃ)
fot. priprava za branje mikrofilmov:

míkrovál in míkro vál -a m (ȋ-ȃ)
nav. mn., fiz. elektromagnetni val z valovno dolžino od 1 do 30 cm: ojačiti, usmeriti mikrovalove; uporaba mikrovalov pri radarju

míkrovézje in míkro vézje -a s (ȋ-ẹ̑)
elektr. elektronsko vezje, ki ima zelo majhne razsežnosti: izdelava mikrovezij

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

míkrozelenjáva, míkro zelenjáva samostalnik ženskega spola

mlade rastline, zlasti solate, zelišča, ki se gojijo za hrano na plitvem podstavku, navadno na okenski polici

Slovenski pravopis

míkro.. prvi del podr. zlož. (ȋ) |majhen; milijonina| míkrobiológ, míkrofílm, míkroorganízem, míkrosekúnda

mikro.. prvi del podr. zlož. |majhen| mikrofón, mikrolít, mikrométer, mikroskóp

Slovar slovenskih frazemov

kvadratúra Frazemi s sestavino kvadratúra:
kvadratúra króga

múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]

Slovenski etimološki slovar³

mikrọ̑b -a m

mikrofọ̑n -a m

mȋkrokọ̑zmos – glej mikro-

mȋkroorganīzem – glej mikro-

mikroskọ̑p -a m

Farmacevtski terminološki slovar

enterálna prehrána -e -e ž

miRNA -- ž

nèkodirajóča RNA -e -- ž

regulatórni gén -ega -a m

Pravni terminološki slovar

míkro drúžba -- -e ž

míkro podjétje -- -a s

velíka drúžba -e -e ž

Geografski terminološki slovar

bíokémična sedimêntna kamnína -e -e -e ž

míkroelemènt -ênta m

Planinski terminološki slovar

funkcionálna nogavíca -e -e ž

hólofíl 2 -a -- m

rípstôp -a m

Jezikovna svetovalnica

Pisanje zvez z »bio«

Kako pisati zloženke tipa bio-, mikro-, kadar je drugi del (stalna) besedna zveza, ki označuje pojem, npr. bio laneno olje – mikrogospodarska družba.

Skupaj ali narazen: »makrodestinacija« ali »makro destinacija«

Kljub vašim obširnim odgovorom o podobnih dilemah mi še vedno ni povsem jasno, ali gre pri makrodestinaciji za zloženko ali sestavljenko in ali naj jo pišem skupaj, narazen ali je prav oboje. Na enak problem naletim tudi pri mikrodestinaciji. Mi lahko pomagate, prosim?

Terminološka svetovalnica

Makroekonomska politika, mikroekonomska politika
Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .

Odprto inoviranje storitev
Zanima me, ali je smiselno za angleški termin open service innovation uporabiti slovenski ustreznik inovativna odprta storitev . Pojem označuje ciljno usmerjeno izmenjavo znanja med podjetjem in strankami za pospeševanje inovacij v podjetju, hkrati pa tak način omogoča razširitev trgov za zunanjo uporabo inovacij.

Partnerski program
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin affiliate program , ki označuje metodo spletnega trženja, pri kateri posameznik na svoji spletni strani ali forumu promovira izdelek ali storitev in s tem zasluži določen odstotek od prodaje. V povezavi s tovrstnim trženjem se pojavljajo še naslednji angleški termini: affiliate partner , affiliate marketing , affiliate page in affiliate link. Prosil bi vas za pomoč pri oblikovanju slovenskih ustreznikov za naštete termine.

Podjetje z majhno tržno kapitalizacijo, podjetje s srednjo tržno kapitalizacijo, podjetje z veliko tržno kapitalizacijo
Na vas se obračam z vprašanjem po najboljših slovenskih ustreznicah za angleška termina small-cap company in mid-cap company . Prvi označuje podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma manjšo od 2 milijard ameriških dolarjev, drugi pa podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma od 2 do 10 milijard ameriških dolarjev (znesek v milijardah lahko odstopa od države do države). V slovenskem prostoru že obstaja nekaj možnosti, in sicer podjetje z majhno tržno kapitalizacijo in podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo , pa tudi majhno podjetje in srednje veliko podjetje . 55. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) govori o mikro družbah , majhnih družbah , srednjih družbah in velikih družbah . Pri tem bi opozorila predvsem, da bi morali v skladu z ZGD govoriti o (gospodarskih) družbah in ne podjetjih , določiti pa bi bilo treba tudi rabo pridevnika mali/majhen – menim, da bi bila primernejša oblika določna, tj. malo (podjetje), ker gre za vrsto podjetja in ne za kakovost.

Trivialna imena barvil
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?

Slovar slovenskega knjižnega jezika²