čutíłən, -łna, adj. zu den Sinnesorganen gehörig: čutilni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).
ǫ́bči, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich: obča zemlja, po katerej sme vsak pasti, drva sekati itd., Rib.-Levst. (Nauk); obči (občji) plot, Rib.-Mik.; allgemein: obča cesta, Levst. (Nauk); k občemu pridu, Ravn.; pridobiti si občo veljavo, nk.; — obči očut, die Gemeinempfindung, Cig. (T.); obča pomisel, die Gemeinvorstellung, Cig. (T.); v obče, im allgemeinen, insgemein, Cig., Jan., nk.; (obəč, obča, Levst. [Nauk]; nav. se rabi le določna oblika, Cv. IV. 12.).
očȗt, m. die Empfindung, Cig. (T.).
poživótən, -tna, adj. was am Körper ist, Mur.; poživotni očut (phil.), die Körperempfindung, Cig. (T.).
sensōrən, -rna, adj. sensorisch: sensorni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).