depẹ̑ša -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
dirigírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dirigíranje (ȋ) komu/čemu ~ orkestru; dirigirati koga/kaj ~ koncert; ~ vagone v pristanišče poslati, odposlati; publ. ~ šolsko delo voditi, usmerjati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
ekspedírati -am dov. in nedov. (ȋ) odposlati, odpraviti: ekspedirati blago, pošiljke;
pren., ekspr. otroke je ekspediral na počitnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
ekspedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ekspedíranje (ȋ) odposlati, odpraviti: kaj ~ pošiljke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
ekspedirati ► ekspeˈdẹːrat -an dov. in nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
frankatúra -e ž (ȗ) ptt 1. na poštno pošiljko nalepljena znamka ali odtisnjen žig, ki nadomešča znamko: odposlati pismo brez frankature / filatelistična frankatura 2. frankiranje: vseh znamk ne porabijo za frankaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
frankatúra -e ž (ȗ) ptt odposlati pismo brez ~e |brez znamk|; pojm. ~ pisem frankiranje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
kolẹ̑ga -a in -e m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
legȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
naprêj prisl. (ē) 1. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek; ant. nazaj: nagniti se naprej;
hoditi z naprej sklonjenim telesom;
nekoliko naprej štrleče ustnice / pasti z obrazom naprej // izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: stopiti za korak naprej; zapelji malo naprej od križišča / vožnja naprej / zna šteti naprej in nazaj // v medmetni rabi izražaa) poziv za približanje, vstop, nadaljevanje poti: le naprej;
kar naprej, prosim;
na trkanje se oglasi iz sobe: naprej;
naprej, naprej, ustavljanje (je) prepovedano b) ukaz za odhod: naprej, gremo / po dva naprej 2. izraža gibanje ali smer pred drugim: splezaj naprej, mi bomo za teboj;
stopiti, svetiti naprej;
pog.: spustiti žensko naprej dati ji prednost;
ker je krvavel, ga je zdravnik vzel naprej preden je bil na vrsti// izraža položaj pred drugim: skupina je že daleč naprej / kilometer naprej je odcep; nekaj korakov naprej se je ozrl / pog. v tehniki smo bolj naprej kot oni smo bolj napredovali3. izraža usmerjenost v prihodnost: zaupen pogled naprej / dobiti plačo, plačati najemnino (za) naprej / naprej bodimo drugačni v bodoče, v prihodnje4. izraža, da se dejanje uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati: del zneska se plača naprej;
naprej pripravljena resolucija / ekspr. naprej ve, kaj se bo zgodilo; za dež ve dva dni naprej; pog. že naprej se veselim počitnic zdaj / kot vljudnostna fraza za vašo prijaznost se vam že naprej zahvaljujemo 5. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: države se še naprej oborožujejo;
obrne se in spi naprej;
nekateri so z odgovori zadovoljni, drugi sprašujejo naprej / to je samo naprej razvita oblika 6. pog., v zvezi iti, priti naprej napredovati, razvijati se: človeštvo gre naprej;
znanost gre hitro naprej / kljub zdravljenju gre bolezen naprej / z zidanjem smo prišli le malo naprej 7. z oslabljenim pomenom izraža izhajanje od določenega časa, mesta: urnik velja od danes naprej;
družbeni razvoj od osamosvojitve naprej / pog.: dati, poslati poročilo, prošnjo naprej oddati, odposlati; ali je danes pošta že šla naprej bila odposlana; tega ni treba naprej povedati, praviti; kolesa nima več, ga je prodal naprej (pre)prodal
● pog. take primere bo zdravnik dal naprej sodišču naznanil, sporočil; ekspr. zmaga je že naprej dobljena izraža prepričanost o zmagi; šol. žarg. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav; pog. njegova ura gre naprej prehiteva; ekspr. zaradi blata ni šel voz ne naprej ne nazaj ga ni bilo mogoče premakniti; šol. žarg. jemati naprej obravnavati novo snov; ekspr. treba je misliti tudi naprej ravnati tako, da je koristno za prihodnost; ekspr. kar naprej in naprej me nadleguje neprenehoma; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo; pog. vsak si poskuša pomagati naprej doseči boljši materialni položaj; pog. zmeraj se rine naprej hoče biti prvi, upoštevan; evfem. ženska je spravila naprej imela je hoteni splav; šol. žarg. ni znal dosti, a profesor ga je le spustil naprej v naslednji letnik; ekspr. ne ve ne naprej ne nazaj kaj bi napravil; ekspr. niti za korak naprej ne misli v ravnanju, življenju ne upošteva, kaj bo v prihodnosti; ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. iz hiše bo šel samo z nogami naprej mrtev; in tako naprej [itn.] izraža dodajanje
♦ šah. dati naprej figuro od začetka igrati brez nje; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; šport. premet naprej; voj. četa, naprej, marš izraža povelje za začetek korakanja; prim. vnaprej, zanaprej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odposlan deležnikPRIMERJAJ: odposlati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
odposláti -póšljem dov., odpôšlji odpošljíte (á ọ́) 1. narediti, da je kaj poslano naslovniku: pisma še ni odposlal;
odposlati pošiljko 2. narediti, da kdo odide kam s posebno nalogo: odposlali so ga v mesto, da bi vse uredil;
odposlali so jih naprej odposlán -a -o:
številka odposlanega dopisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odposláti -póšljem dov. odposlánje; drugo gl. poslati (á ọ́) koga/kaj ~ pismo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odposláti -póšljem
dov.kaj narediti, da je kaj poslano naslovniku SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024
odposláti, -pǫ́šljem, vb. pf. absenden, delegieren, expedieren, Mur., nk.; — detachieren, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odposlàti -pòšlem dov. odposlati: Odposle ſze v-Czezario KŠ 1771, 413; prázne neodposlite KOJ 1845, 143; z-gornyega-szinika bi vu 1834 letti deszét moskih mlájsov odposzlali KOJ 1833, XVI; Tichukuſa ſzam pa odpoſzlao vu Efezus KŠ 1771, 652; I odpoſzlao ga je vu hi'zo ſzvojo KŠ 1771, 127; on ga je pa k-Heródeſſi odpoſzlao KM 1796, 108; Poſzelnik ſze je dao, Vu Názareth odpoſzlao BRM 1823, 4; i odpoſzlali ſzo ga práznoga KŠ 1771, 139 odpòslani -a -o poslan: Sz. János je odpoſzlani vu záton Pátmos KM 1796, 132; V-nasem Zvelicsiteli .. Ali 'ze k-nam odpoſzlan BRM 1823, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odpošiljátev -tve ž (ȃ) glagolnik od odpošiljati ali odposlati: vse je pripravljeno za odpošiljatev;
odpošiljatev blaga;
datum odpošiljatve pošiljke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odpošíljati, -am, vb. impf. ad odposlati, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odprávek -vka m (ȃ) pravn. 1. v zvezi dedni odpravek po dogovoru določeno premoženje, s katerim se zadosti pravici (bodočega) dediča: izplačati dedni odpravek 2. navadno v zvezi s sklep, sodba prepis, kopija: odposlati odpravek sodbe / odpravek je točen prepis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odpráviti -im dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: odpraviti izkoriščanje, lakoto, nepismenost, suženjstvo;
odpraviti napake, razvade, nepravilnosti v podjetju / odpraviti določene upravne enote; odpraviti monarhijo; odpraviti prispevke / odpraviti nalezljive bolezni / ta predpis so kasneje odpravili razveljavili; prejšnja odločba se odpravi / odpraviti govorno napako; odpraviti okvaro stroju popraviti / odpraviti otroku gliste 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo odide: odpraviti nadležnega obiskovalca;
odpravi spremljevalko, da bom lahko govoril z dekletom;
hitro ga odpravi;
zlepa odpraviti / spremstvo je odpravil in šel sam dalje odslovil// narediti, povzročiti, da kdo odide, ne da bi dosegel, kar želi: odpravil sem ga, češ da nimam denarja; mene ne boste kar tako odpravili; odpraviti koga praznih rok // ne izpolniti prošnje, pričakovanja: odpravili so učiteljstvo s pisnim pojasnilom, da ni denarja; odpravil jo je samo z obljubami / starši me odpravijo z darili, a časa zame nimajo 3. s prislovnim določilom narediti, kar je potrebno za odhod koga: zjutraj je odpravila otroke v šolo / odpravili so me v bolnišnico; odpraviti koga v internacijo; mati me je odpravila nabirat jagode; odpravil ga je domov 4. narediti, kar je potrebno za odpošiljatev: odpraviti blago;
odpraviti poslovna pisma / odpraviti tovor z naslednjim vlakom 5. povzročiti izzvani splav: šla je k mazački, da bi ji odpravila;
dala si je odpraviti / ko je bila tretjič noseča, je odpravila imela izzvani splav6. publ. premagati: slovenski boksar je igraje odpravil svojega nasprotnika;
včeraj je naša nogometna reprezentanca odpravila grško;
gostje so odpravili domačine z visokim rezultatom 7. ekspr., navadno s prislovnim določilom obravnavati kaj tako, kot nakazuje določilo: kritik je odpravil zbirko z nekaj stavki;
zakon je na kratko odpravil problem šolske reforme / ne moreš ga odpraviti s šarlatanom / sodelavce revije je odpravil samo z omalovaževalno kretnjo 8. star. odpustiti, odsloviti (iz službe): gospodinja ji je plačala za mesec dni in jo odpravila;
ko je o služabniku to izvedel, ga je takoj odpravil / ko je bila vojna končana, so generali vojake odpravili 9. star. opraviti: s tem je odpravil veliko delo;
ko boš vse odpravil, se hitro vrni / odpravili ste, lahko greste
● star. imel je več hčera, ki jih je bilo treba odpraviti izplačati; odpraviti stranko končati poslovanje z njo; ekspr. največkrat me je za večerjo odpravila samo s čajem mi dala samo čaj; odpraviti škodljive snovi iz česa z namakanjem izločiti, odstraniti
♦ mat. odpraviti neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; odpraviti oklepaj; odpraviti ulomke v enačbi z množenjem doseči, da v enačbi ni več ulomkov; ptt odpraviti pošiljko odposlati pošiljko iz sprejemne pošte naslovni pošti; žel. odpraviti vlak po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer dati znak za odhod vlakaodpráviti se navadno s prislovnim določilom
iti (stran), oditi: popili so še liter vina in se odpravili; čas je, da se odpravimo; odpraviti se proti gozdu; odpraviti se za drugimi / odpraviti se v mesto; treba se bo odpraviti domov / odpraviti se k počitku, spat / ladja se je odpravila v polarna morja; pren. moje misli so se odpravile na čudovita pota
odprávljen -a -o:
odpravljeni fevdalni odnosi; knjige iz odpravljenih samostanov; taki predpisi so zdaj odpravljeni; s to vsoto sem bil od doma odpravljen; vlak je bil pravilno odpravljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odpráviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukiniti kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so izkoriščanje in nepismenost.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj odvrniti, zavrniti koga/kaj
/Z nestrpnimi kretnjami/ so odpravili nadležnega obiskovalca.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pripraviti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
Zjutraj je /na hitro/ odpravila otroke v šolo.
4.
kdo/kaj poslati koga/kaj
Blago so /ekspresno/ poslali /z naslednjim letalom/.
5.
nestrokovno kdo/kaj povzročiti
Ko je bila že tretjič noseča, je odpravila.
6.
publicistično, v posplošenem pomenu kdo/kaj premagati koga/kaj
Domačini so odpravili goste /z visokim rezultatom/.
7.
čustvenostno kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Predpis je /nakratko/ odpravil reforme delovnih razmer; /Kot vodilni/ je sodelavce je odpravil /z omalovaževalno kretnjo/.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so preskrbo in ugodnosti.
9.
iz matematike kdo/kaj z računskimi postopki doseči kaj 'da odpade določena neznanka/operacija v sistemu enačb'
Odpravil je neznanko.
10.
iz poštarstva kdo/kaj odposlati pošiljko iz spremne pošte naslovni pošti
Odpravili so pošiljko.
11.
iz železničarstva kdo/kaj po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer dati znak za odhod vlaka
Dopoldne so lahko odpravili vse vlake.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024
odprémiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. odposlati, odpraviti: odpremiti zaboje s sadjem
♦ adm. narediti, kar je potrebno za oddajo blaga kupcu, in ga oddati; žel. narediti, kar je potrebno za prevoz potnika ali pošiljke od začetne do namembne postaje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odprémiti -im dov. odprémljen -a; odprémljenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ zaboje s sadjem → odposlati, odpraviti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
oprostīti -ím dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
posláti pọ́šljem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
póšta -e ž (ọ̑) 1. podjetje, ki opravlja prenos, posredovanje pisanih sporočil, paketov, denarnih nakazil: pošta je v sosednji stavbi;
pošta posluje do devetih;
označba pošte na žigu / carinska pošta / pošto Razdrto so priključili pošti Hruševje / poslati po pošti / hitra pošta podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku; dostava pošiljk v krajšem roku// poslopje, prostori tega podjetja: nesti, oddati pismo na pošto; srečala sta se na pošti / paketni oddelek na pošti 2. kar se pošlje, prejme po pošti: prišla je pošta;
dobiva veliko pošte;
odposlati, odpraviti, raznesti pošto;
odpreti, prebrati, pregledati pošto / vso pošto naslavlja na očeta; ali je kaj pošte zame; že dolgo ni dobil pošte od domačih / diplomatska pošta ki je carina ne pregleduje; jutranja, večerna pošta; poslati pismo z letalsko pošto; uradna pošta // pog. sporočilo: pošto imam zate; prenašal je pošto partizanom / prejeli smo pošto, da je tam sneg / dati, poslati pošto po kom sporočiti
● ekspr. pošte prenašati pripovedovati zaupane, zaupne stvari o kom; odgovoriti z obratno pošto s prvo pošto, s katero se lahko odgovor odpošlje pošiljatelju; pismo je obležalo na pošti ni bilo dostavljeno; potovati s pošto nekdaj s poštno kočijo; kurirčkova pošta v socializmu prireditev, pri kateri se prenašajo čestitke pionirjev Slovenije Titu za rojstni dan
♦ ptt avtomobilska pošta nekdaj ki posluje v avtomobilu; cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim zrakom; naslovna pošta ki odda pošiljko določenemu prejemniku; potujoča pošta nekdaj ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu; sprejemna pošta; voj. vojaška pošta šifriran naslov vojaške organizacijske enote; vojna vojaška pošta v vojnih razmerah posebej organizirana vojaška pošta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
prekposlàti -pòšlem dov. poslati, odposlati: eto sze poszlavczom nazájh prêkposle AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
prôšnja -e ž (ó) želja, izražena komu, da kaj da, naredi: izpolniti prošnjo;
ne odreci mi te prošnje;
ustregel je ženini prošnji;
prišla je k nam z nenavadno prošnjo / urad mu je prošnjo odklonil, zavrnil, ekspr. odbil; pozitivno, ugodno rešiti prošnjo; upokojili so ga na njegovo prošnjo / kot vljudnostna fraza: imam majhno prošnjo, upam, da jo boste izpolnili; obračam se na vas s prošnjo, da mi pomagate / ekspr. neme prošnje njenih oči / z vztrajnimi prošnjami je dosegel, kar je hotel // sestavek, namenjen uradnemu organu, da komu kaj da, naredi: kolkovati prošnjo; napisati, odposlati prošnjo; prošnja za kredit, pomilostitev / raztrgati prošnjo / kot vljudnostna fraza v zvezi z vašo prošnjo vam sporočamo
● ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali
♦ adm. vložiti prošnjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
urgénca -e ž (ẹ̑) adm. opomin, ponovna zahteva, da kdo izpolni obveznost: po več urgencah so le dobili naročeno blago;
pisna, telefonska urgenca / urgenca za neporavnani račun / napisati, odposlati urgenco
● pog. poslati bolnika na urgenco na oddelek za nujno, takojšnjo medicinsko pomoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vlóga2 -e ž (ọ̑) 1. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih: priložiti vlogi potrdilo o plačilu računa;
izročiti vlogo pristojnemu organu;
napisati, odposlati, prejeti vlogo;
odgovor na vlogo 2. v banko vložena denarna sredstva: dvigniti vlogo;
devizna vloga;
majhna, velika vloga / hranilna vloga prihranki, vloženi v denarni zavod zaradi obrestovanja / bančna vloga
♦ fin. nevezana, vezana hranilna vloga; igr. igrati za velike vloge vložke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vö̀ poslàti ~ pòšlem dov. poslati, odposlati: Da te práve düſevne paſztére vö posles vu tvojo 'zétvo BKM 1789, 348; Posli vö tvojega Angyela KŠ 1754, 246; I proſzo ga je doſzta, naj ga ne posle vö zté krajine KŠ 1771, 115; ki ſzi ſzvétoga Dühá vö poſzlao KŠ 1771, 832; Jezus, vö ga je poſzlao z-Jeru'sálema KM 1796, 126; Záto je czaszar, zapouved vöposzlao KOJ (1914), 149 vö̀ pòslani ~ -a ~ -o poslan: Záto oneva vö poſzlana od Dühá ſzvétoga sla ſzta KŠ 1771, 381; Nej ſzoli vſzi na ſzlü'zbo vö poſzlani KŠ 1754, 94; Nej ſzo li vſzi ſzlü'zbeni dühovje na ſlü'zbo vö poſzlani KŠ 1771, 94
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.