eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
alumínij alumínijasamostalnik moškega spola[alumíni]
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol:Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Aluminium, frc.aluminium iz nlat.aluminium, iz lat.alūmen‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
1. kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element
. mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element
1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
1. kamnita, betonska kocka, opeka za polaganje na zunanjo talno površino
1. kamnita, betonska kocka, opeka za polaganje na zunanjo talno površino
. del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
1.2. kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
1. siva barva, lastnost sivega
blízu1prislov[blízu]
1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov.blizu, hrv., srb.blízu, nar.rus.blizú, stpolj.blizu < pslov.*blizu iz *blizъ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide.*bhlei̯g'-‛tolči’, tako kot latv.blaîzît‛mečkati, tolči’, bliêzt‛tolči’ in gr.phlī́bō‛stiskam, mečkam’, lat.flīgere‛tolči’ - več ...
cepetáti cepetámnedovršni glagol[cepetáti]
1. udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
1.1.ekspresivno izražati močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
2. ekspresivno hoditi, premikati se, navadno negotovo, v zadregi
3. ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi mraza
4. ekspresivno zaostajati glede na povprečno, pričakovano stopnjo česa
1.1.iz literarne vede peterostopni verz, sestavljen iz petih jambov in do dveh nepoudarjenih zlogov na koncu verza; SINONIMI: iz literarne vedejambski enajsterec, iz literarne vedelaški enajsterec