Bi Aleksa (Amazonova digitalna 'pomočnica') in Siri (Applova digitalna asistentka) pisali z veliko ali z malo. Povsod se pojavljajo zapisi z veliko, ampak po analogiji z barbi (punčko) in glede na to, da gre za vrsto pomočnika oziroma asistenta, bi bilo treba to v bistvu pisati z malo? Kaj menite?

Ali je bolje pisati pilates joga ali pilatesjoga? Gre tako za elemente pilatesa kot joge.

Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.

Že dlje me zanima, ali je prav, da medmet hvala bogu pišemo (tudi) skupaj. V SSKJ-ju je pisan narazen, kar mi je logično, a v veliko besedil ga najdem napisanega skupaj kot hvalabogu. Torej, kaj je dejansko pravilno?

Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.

Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?

Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?

Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.

Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.

Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?

Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)

Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:

• Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).

Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).

Smem?

Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):

• Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

Pozdravljeni, zanima me, kateri izraz je pravilen. Delivec ali delilecpravice? V SSKJ sta namreč oba izraza, zato, nisem prepričana, kateri je pravi za ta kontekst.

Pred časom sem spraševal glede izgovarjave covida-19, zdaj pa dopolnjujem vprašanje še glede zapisa: najbrž lahko začnemo pisati poslovenjeno kovid, številko pa tudi brez vezaja, saj to olajša sklanjanje (kovida 19)?

Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:

to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se

Tematski sklop 2024, na podlagi katerega bomo maturanti pisali esej, se posveča svobodi in ujetosti. V njem se pojavljajo tudi liki NADDAVKAR, MIRNA ŽENA, SOBAR, DOKTOR … Ali jih moramo pisati z malo ali veliko začetnico?

Pri vprašanju se sklicujem na odgovor: Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati

Iz odgovora sklepam, da pravilo iz starega pravopisa o sklanjanju dvodelnih neslovanskih priimkov, ki se pišejo z vezajem – tj. da se sklanjajo samo v drugem delu –, ni več aktualno in bo torej v novem pravopisu zapisano priporočilo, da se takšna imena (v večini primerov) sklanjajo v obeh delih.

Naslednji primeri iz knjige Borisa Urbančiča O jezikovni kulturi: Joliot-Curieja, Kremser-Schmidta, Meyer-Lübkeja, Toulouse-Lautreca, Wolf-Ferrarija bi se torej po novem sklanjali: Joliota-Curieja, Kremserja-Schmidta, Meyerja-Lübkeja, Toulousa-Lautreca, Wolfa-Ferrarija.

Prosim za odgovor na vprašanje, kako pisati dvojna imena poklicev, če kdo enakovredno opravlja dva poklica, in sicer je lektor in redaktor ali je krovec in klepar.

Ali je mogoč zapis z nestičnim vezajem (lektor - redaktor, krovec - klepar) po zgledu dvojnih zemljepisnih imen ali pa se taka poimenovanja vseeno uvrščajo med primere, kot so človek žaba, ptica pevka, država članica, in je to, kar je prvemu samostalniku dodano, njegov prilastek?

V različnih šifrantih poklicev so ta poimenovanja zapisana zelo neenotno, celo v enem in istem brez vezaja, stičnim ali nestičnim vezajem, npr. vrtnar cvetličar, klepar-krovec, slikopleskar - črkoslikar.

Vprašanje nam postavlja pravilni zapis imen dolin Ravenska, Makekova in Belska Kočna/kočna. Na Jezerskem imamo goro Kočno (z več vrhovi, poimenovanimi tudi Jezerska Kočna, Kokrška Kočna etc.), kjer zapis z veliko začetnico ni sporen. Imamo pa tudi omenjene tri doline, kjer pa se Kočna/kočna (v lokalni rabi tudi podkočna) po logiki sklicuje na kočno kot vrsto/del doline, torej "zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline" (SSKJ), ne pa na Kočno kot vzpetino. Splošna raba se poslužuje velike začetnice (torej Ravenska, Makekova, Belska Kočna), nas pa zanima, kakšna je jezikovno pravilna/pravilnejša raba.

Zanima me, kako je z besedo življenje, kadar gre za življenje več ljudi. Primer:

Načelo sorazmernosti mora imeti instrumentalno moč, ki daje smisel abstraktnim zakonskim zahtevam in prepovedim pri vsakdanjem oblastnem poseganju v življenja ljudi.

A bi moralo pisati: /.../ poseganju v življenje ljudi?

Podoben primer je tudi "dno jezera":

Dna kotanj so uravnana z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovih dnov in na odlaganje poplavnega sedimenta.

A bi morala biti beseda dno v ednini? Primer:

Dno kotanj je uravnano z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovega dna in na odlaganje poplavnega sedimenta.

Ali je prav zapis eko šola ali moramo zapisati ekološka šola?

Zakaj glagole stanja, npr. sedeti, ležati (SS 2004, 350) razumemo kot da so brez vidskega para? Če je sedeti nedovršni glagol, bi kot njegov dovršni par razumela usesti se.

Zanima me, ali obstajajo kakšne smernice za prehajanje med glaglolskimi časi v daljšem besedilu. Je smiselno celotno besedilo pisati v istem času (npr. pretekliku), ali slednjega prilagodimo opisanemu dogajanju (npr. eksperiment smo izvedli ...; Rezultati pričajo/so pričali o ... )?

Kaj menite o rabi glagola tekstati v sporočilu Ne tekstam, ko vozim na informativnih tablah na avtocestah?

Pri glasbi rajši rabimo instrument ali inštrument? Nekateri trdijo, da instrument pomeni orodje in inštrument pomeni glasbilo. Je res? Če bi bilo tako, bi bilo pravilno samo inštrumentalna glasba, inštrumentacija, inštrumentalist itd. ... SSKJ ne razlikuje.

Zanima me, ali je v spodnjem primeru napaka in bi morala za številko 13 pisati pika, torej ali gre za glavni ali vrstilni števnik.

Primer: /.../ Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji /.../.

Zanima me ali po slovenskem pravopisu moramo kotar pisati z veliko začetnico? Vidim da večina tako piše, čeprav mislim da je to absolutno nepravilno in meni osebno zelo moteče, še posebej zato ker sem od tam doma. Kotar sigurno ni izvedeno od lastnega imena, da bi se pisalo z veliko začetnico, ampak je nekoč v zgodovini označeval nekakšno manjšo upravno enoto, torej bi se enako kot v npr. krajina v Bela krajina moral pisati z malo začetnico?

Zanima me, kaj pomeni zaščitek? Gre za igro besed, vendar ne najdem pomena besede.

Sem v dilemi, kako pisati imena izdelkov/proizvodov, ki so nastali iz imen podjetij in trgovskih znamk. Prosim vas za pomoč.

Popolnoma razumljiva sta sledeča primera: Moj oče vozi fiata. -- Moj oče vozi avto Fiat. Zagata pa nastane pri sledečem: Imamo zafiro. -- Imamo avto Zafira. (Vemo pa, da se podjetje, ki izdeluje te avtomobile imenuje Opel.) Je takšen zapis sploh pravilen?

A je pravilno pisati Excel ali excel oz. Word ali word?

Primer 1: Za pisanje uporablja Word/word.

Primer 2: Podatke vnesi v Excelovo/excelovo datoteko.

Ali se imena srednješolskih programov pišejo z veliko ali malo začetnico? Na primer:

• srednje poklicno izobraževanje, program Mizar ali mizar;
• srednje strokovno izobraževanje, program Ekonomski tehnik ali ekonomski tehnik;
• gimnazijski program Klasična gimnazija ali klasična gimnazija.

V tej temi ste odgovorili na vprašanja o veliki/mali začetnici za praznik sveti trije kralji. V vseh primerih se je del imena praznika (trije kralji) pisal z malo začetnico.

https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/784/imena-praznikov-sveti-trije-kralji

Zanima pa me, zakaj se v imenih krajev, kot sta Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Vrh svetih Treh Kraljev ta del (trije kralji) piše z veliko začetnico, čeprav se v osnovi piše z malo?

V primeru, če ime kraja vsebuje večbesedno nenaselbinsko ime, ki ga vsebuje tudi ime zgornjega kraja (Slovenske gorice), se tudi v imenu kraja neprvi del nenaselbinskega dela piše z malo začetnico. Podobni primeri: Šempeter v Savinjski dolini, Miklavž na Dravskem polju, Lenart v Slovenskih goricah ...

Kako to, da so imena, kot so sveti trije kralji, izjema in se v imenih krajev pišejo z veliko začetnico, čeprav se v recimo imenu praznika pišejo z malo?

Zanima me , kakšen je pravilen zapis: Zlato Polje ali Zlato polje. Včasih so bila tu dejansko le polja, danes pa je tudi naselje. Se ohrani starejši zapis ali je treba oboje pisati z veliko začetnico?

Kako je pravilno pisati imena molitev? Torej kot očenaš in zdravamarija (kot predlaga zadnji pravopis) ali bi šlo tudi Očenaš/Oče naš in Zdravamarija/ZdravaMarija? Kaj pa druge molitve, npr. Sveti angel, Tebe ljubim Stvarnik moj, Angel Gospodov, Rožni venec?

Pozdravljeni! Lektorica je v verskem tisku župnije po zgledu očenaš in zdravamarija popravila tale stavek: Zjutraj molimo molitev svetiangel vsi v družini. Po pogovoru je pristala na tale zapis:

Zjutraj molimo molitev Sveti angel ... vsi v družini. Če je tematika zanimiva, bi prosila za odgovor, kako je s pisanjem pri molitvah. Bi lahko rekli, da je to vrsta molitve in res vsako molitev zapisali z malo začetnico in skupaj ali bi lahko upoštevali, da je to naslov kot pri pesmi ali knjigi in jo enostavno pisali z veliko začetnico in brez treh pik?

Prosim Vas za mnenje glede rabe velike oz. male začetnice pri zapisu srednješolskih izobraževalnih programov in imena objekta.

Ali je ustrezna raba velike začetnice pri zapisu programov: Klasična gimnazija, Tehniškagimnazija, Umetniška gimnazija, Administrator, Računalnikar, Maturitetni tečaj ipd.?

Je raba velike oz. male začetnice v naslednjih primerih pravilna: Umetniška gimnazija – likovna smer, Gimnazija – športni oddelek?

Se Vam zdi smiselno, da v primerih, ko je občnoimensko jedro izpuščeno in gre za vrstno poimenovanje, uporabimo malo začetnico? Primera:

• Cilji umetniške gimnazije so …
• V maturitetni tečaj se lahko vpiše …

Poleg tega me zanima Vaše mnenje glede zapisa besedne zveze vila Ana, ko gre za hišo z vrtom, ki se imenuje Ana. Ali je v tem primeru zapis besedne zveze vila Ana ustrezen ali pa bi bilo treba pisati z veliko tudi besedo vila? Pomensko gre za drugačen primer, kot je hotelVila Bled.

Zanima me, ali se vsi srednješolski predmeti pišejo z malo začetnico - tudi večbesedni strokovni moduli v poklicnih in strokovnih izobraževalnih programih, denimo igre za otroke, kurikulum oddelka v vrtcu, pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju ... Navadeni moduli so obvezni strokovni moduli, ki jih pojajo vse šole, ki izvajajo program predšolska vzgoja. Gospa Lengar Verovnik je v svojem odgovoru, podanem marca 2018, zapisala, da se "poimenovanja vseh šolskih predmetov -- ne glede na to, ali so obvezni ali izbirni -- zapisujejo z malo začetnico", iz česar bi lahko sklepal, da se zapisujejo z malo. Gospa Dobrovoljc pa je v maju 2012 zapisala, da "imena osnovno- in srednješolskih predmetov (matematika, fizika, slovenščina) večinoma pišemo z malo začetnico, saj so povsem homonimna z imeni ved (matematika) oziroma drugih občnoimenskih pojavnosti (jezikov ipd.). Tega za imena predmetov na univerzitetni stopnji pogosto ne moremo več trditi, saj nastopajo taka imena največkrat v značilnih lastnoimenskih položajih, tj. v vlogi imenovalniškega prilastka ob občnoimenskem jedru [...]. [...] To postane še očitneje, ko dobijo predmeti povsem unikatna imena, pri katerih je skorajda nemogoče izpustiti ta občnoimenska jedra." Iz zapisanega se torej zdi, da igre za otroke nimajo (predmet igre za otroke nima) enakega položaja kot slovenščina ali fizika, četudi gre za srednješolski predmet oziroma strokovni modul, temveč se bolj bliža unikatnim imenom, ki so sicer značilna za nadaljnje ravni izobraževanja.

Srednje šole ponujajo v okviru odprtega kurikula tudi strokovne module, ki jih zaposleni strokovni delavci in delavke razvijejo same (in se izvajajo samo na eni šoli), denimo pripovedovanje zgodb, otrok in pes, znakovno sporazumevanje z malčki ... Se tudi ti predmeti pišejo z malo? Gospa je v že navedenem odgovoru zapisala, da so "posamezni predmeti na fakultetah »last« posameznih študijskih programov in zato lastna imena, pisana z veliko začetnico." Lahko njen odgovor, vezan na začetnice študijskih predmetov, ki so last študijskih programov, uporabimo tudi v primeru izvirnih srednješolskih strokovnih modulov, ki jih izvaja določena šola?

Nadalje me zanima, ali to velja tudi za imena maturitetnih predmetov pri poklicni poklicni maturi, denimo vzgoja predšolskega otroka, izpitni nastop in zagovor. Izpite iz navedenih maturitetnih predmetov opravljajo vsi maturanti in maturantke, ki s poklicno maturo zaključujejo program predšolska vzgoja.

Navsezadnje pa me zanima še, kako se zapisujejo imena kurikularnih področij, ki jih določa nacionalni Kurikulum za vrtce (1999). Kurikulum jih sicer na str. 25 našteje in zapiše vsa z malo začetnico: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika. Morda podam konkreten primer zapisa: "Vzgojiteljica je v ospredje postavila zlasti cilje s področja gibanja." Še drug primer: "Menim, da bi v skupini morali več časa nameniti ciljem narave."

S kakšno začetnico pišemo imena vinskih cest? Nekje so zapisane občno, saj ne gre za uradno zemljepisno ime, po drugi strani pa se z veliko pišejo imena za smučarske proge, pešpoti, kolesarske poti, učne poti, gorske, turistične, romarske poti in plezalne smeri. Našla sem sledeč zapis:

»Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju. Povezuje vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti območja. Namen vinske ceste je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega podeželja ter njegovo turistično, kulturno in gospodarsko uveljavljanje. Načrt vinskih cest v Sloveniji je bil izdelan 1993; določa 20 tras, skupna dolžina je okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenska, gornjedolenska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom.« http://www2.arnes.si/~sspasorg/vino/dijaki/vinskacesta.htm

V katero kategorijo torej sodijo omenjene vinske ceste? Še posebej me zanima, kakšne začetnice uporabiti pri bizeljsko-sremiški, šmarsko-virštanjski in radgonsko-kapelski vinski cesti (malo in veliko, obe mali, veliko in malo)? Gre za vinsko-turistične ali vinskoturistične ceste?

Pogosto sem v dilemi, s katero začetnico pisati zgodovinske državne tvorbe, na primer: A/avstrijsko cesarstvo, R/rimsko-N/nemško cesarstvo ipd. Področje je očitno precej neurejeno, ker sem med brskanjem našla različne zapise, celo v maturitenih polah je enkrat Rimsko-nemško cesarstvo, drugič Rimsko-Nemško cesarstvo, da o nepravilni uporabi vezaja (nestično) niti ne pišem.

Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?

Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?

Zanima me vaše stališče do sklanjanja španskega imena Felipe (princ in novi kralj). Pravopis na strani 90 in po paragrafu 780, 781 priporoča kot boljšo različico (primer Čašule, mogoče tudi Giuseppe) Felipe, Felipa (če jemljemo -e kot končnico, in ne kot del osnove (potem bi sklanjali Felipe, Felipeja, tako kot večina).

Mogoče pa bi morali posloveniti ime in ga pisati kot kralja Filipa VI. (slovenjenje imen vladarjev), čeprav smo njegovega očeta vedno pisali kot Juana Karlosa (in ne Janeza Karla).

Kakšno izgovarjavo svetujete za ime bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus: kóvid-, kôvid- ali kovíd-? Slišimo pretežno kóvid-, ampak to ne gre skupaj s posplošeno širitvijo o pred v. Ime je najverjetneje okrnjeno iz ko[róna]ví[rus], torej bi lahko rekli tudi kovíd- ali pa mogoče celo dvonaglasno kòvíd- ...

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno izgovori beseda Wi-Fi. Ali je pravilno vajfaj, vifi ...

Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:

• storiti tisto, kar moramo vs. storiti, kar moramo
• preseči tisto, kar je potrebno vs. preseči, kar je potrebno
• ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, kar je potrebno
• ne omejevati tistega, česar ni treba vs. ne omejevati, česar ni treba
• presegati tisto, o čemer smo govorili vs. presegati, o čemer smo govorili

Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?

Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:

• omejiti ukrepe na to, kar je potrebno vs. omejiti ukrepe, na kar je potrebno
• prisiliti k tistemu, kar je potrebno vs. prisiliti, k čemur je potrebno
• ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, česar je potrebno

Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?

Na vas se obračam s prošnjo za pojasnilo etimološkega izvora prekmurske besede posolanka (to je tipična prekmurska sladica s skuto).

Zelo me zanima izvor oz. pomen priimka Ferlež.

Ali pišemo z roko, ročno, na roko ali na roke? Minule dni sem slišal vse naštete rabe. Katera je prava in zakaj?

Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:

Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)

V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:

[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) nežža, (mila) jera, judež (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)

Nekako enako pravi tudi v 147. točki:

[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)

Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.

Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.

Kako je najbolj ustrezno?

Znanje bomo preverjali:

• z videoklicem
• po videoklicu

Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.

Večkrat se srečujem z besedo vijak imbus, ključ imbus, zasledim pa različno napisano enkrat imbus, drugič inbus, torej katera beseda je prava? Imbus vijak ali inbus vijak?

Slovenski pravopis pri besedah KATOLIK, KATOLIKINJA opozarja na ustreznejši oznaki KATOLIČAN, KATOLIČANKA.

Zakaj je ta par besed bolj slovenski?

Sta izraza "katolik, katolikinja" zgolj slepa prevoda tujk (madž.: katolikus; ital.: cattolico; nem.: Katholik; angl.: catholic; franc.: catholique; srb.-hrv.: katolik; špan.: cato'lico ...)?

Zakaj se je v slovenščini pojavil izraz KATOLIK in kdaj je začel konkurirati KATOLIČANU?

Zanima me, ali je bolj primerna beseda okoljski ali okolijski. V pravopisu je beseda okolijski, vendar je v SSKJ2 ni. Katero besedo priporočate vi?

Zanima me kateri izraz je pravilen usesti se ali usedeti se.

Primer uporabe v povedi: Razmišljal sem, kje se usesti.Razmišljal sem, kje se usedeti.

Pred kratkim sem se priselila v Ljubljano, natančneje v ali za Bežigrad. No in ravno tukaj se mi zatakne ... kako je prav – v ali za Bežigrad? Domačini govorijo za, ampak, noben ne ve zakaj, ker je tako že od nekdaj. Mlajši priseljenci govorijo v, ker je tko logično. Nastane pa zmešnjava, ko vprašam, kako je prav. Zanimivo bi bilo vedeti razlago in vnaprej se zahvaljujem za odgovor!

Kako narediti pridevnik iz besedne zveze socialno podjetništvo? V rabi se največ uporablja pisanje narazen: socialno podjetniški, po pravopisu pa bi se moralo pisati skupaj. Kaj upoštevati, česa se držati?

Zanima me, kako pisati evropski teden ozaveščanja o ... ali Evropski teden športa. Je evropski z malo ali veliko začetnico?

Kako pisati ime avtorja (z dvojno jezikovno identiteto) romana na letošnjem maturitetnem tematskem sklopu? Gre za v Rusiji rojenega avtorja (Andrej Sergejevič Makin) s francoskimi koreninami, ki se je v odrasli dobi preseli v Francijo (Andreï Makine), piše v slovenščini.

Kako pisati naslednje primer:

Za pusta so se našemili v vikinge/Vikinge, španko/Španko, havajko/Havajko; najštevilnejša pa je bila skupina, ki je predstavljala rimljanke/Rimljanke.

Ali se srbska v besedni zvezi Republika srbska piše z veliko ali malo začetnico?

MC Hostel, MC hostel, MC-hostel? Gre za del določenega podjetja, ki očitno ni registriran z vezajem. Kakšno začetnico naj uporabim pri besedi hostel?

Spoštovani,

to je en zadnjih in bolj podrobnih odgovorov (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3691/kako-pisati-okrajšavo-d-o-o-ali-zakaj-uzakonjati-napake-odziv-na-oddajo-jezikanja) na to temo, kar sem jih našel, še vedno pa nisem navdušen nad takim konsenzom (namesto da bi kot neka avtoriteta proti zakonodajalcu nastopili z zahtevo po ustrezni spremembi zakona, ste šli 'po liniji najmanjšega upora' in se pač prilagodili nelogičnemu, da ne rečem nesmiselnemu stanju. :-)

Vseeno pa sem sedaj še vedno malo zmeden glede uporabe dodatkov ob imenih družb: ali v vsakem primeru pisati registriran naziv ali lahko (oziroma je vseeno celo bolje) napišemo slovnično pravilno (torej ali lahko kljub temu da je npr. v registru družb naziv podjetja Mavrica, d.d., ali celo Mavrica d.d., napišemo Mavrica, d. d.). Govorim predvsem za primere, kjer ne gre za pravne posledice (npr. letna ali druga poročila, ...).

Hvala! :-)

Danes zjutraj sem poslušala Jezikanje na Valu 202. Zmotila me je izjava, da boste pisavo d.o.o. (namesto d. o. o.) najverjetneje prej ali slej sprejeli v slovar (in pravopis?), ker je tako rekoč »uzakonjena« in zato (mislim, da ne samo zato) že zelo uveljavljena. Tudi euro (ne evro) »vlada« v naših zakonih – boste ravnali enako (po tej logiki bi morali pisati tudi dollar in tako naprej po tečajni listi)? Raba nekaterih napak pa se je zelo razpasla tudi v splošni javnosti (temu ni tako, še 10 minut nas loči do) in/ali v ožjih skupnostih (v planinski srenji na primer spati na koči, plezati stene; v športnem novinarstvu gostujoča vratnica ...), kar utegne prav tako povzročiti sprejetje v jezikovne priročnike. To bi bilo upravičeno, le če bi v njih take »jezikovne prakse« označili kot napačne. Ali pa je moje razmišljanje passé in sem že za v staro šaro, spadam med puriste, jezikovne teroriste in kar je še takih nadlog?

Zanima me zapis besede dinarskokraški. Se piše skupaj, narazen ali z vezajem? Kaj pa začetnica – Dinarskokraški ali dinarsko kraški?

Zanima me, zakaj se gora, v besedni zvezi Črna gora, piše z malo in ne z veliko začetnico kot na primer Kranjska Gora. Po mojem mnenju bi se morala gora pisati z veliko začetnico, saj ne gre za vzpetino, ampak za ime države.

Zanima me, kako pravilno pisati Z(z)gornja in S(s)podnja Muta. Sama še vedno vztrajam pri zapisu z malo, čeprav velika večina oboje piše z veliko začetnico. Tudi na spletni strani občine sem zasledila, da Zgodnjo in Spodnjo Muto navajajo kot samostojni naselji v občini, podobno kot npr. Gortino. Kako je torej prav? Najlepša hvala za odgovor.

Zanima me, kako se pravilno zapiše Blejski vintgar (Blejski vintgar ali Blejski Vintgar ali je pravilno samo poimenovanje Vintgar).

Kako pišemo regijo: Severna ali severna Primorska? Npr. Sem S/severno Primorec.

Zanima me, kako se pravilno napiše 2 x 400 kV daljnovodBeričevo-Krško. Ali je ta zapis pravilen? Kako pa zapisati 110 kV (ali 110kV ali 110-kV) energetski transformator oz. priporočilaza110-kilovoltni energetski transformator?

Že nekaj časa sem v dilemi, kako pravilno zapisati razred. Naj bi bila črka za vrstilnim števnikom velika ali majhna? Torej 2. A ali 2. a? Naslednja dilema je, ali je med piko in črko presledek? Torej 2.a ali 2. a?

Že nekaj časa sem v dilemi, kako pravilno zapisati razred. Naj bi bila črka za vrstilnim števnikom velika ali majhna? Torej 2. A ali 2. a? Naslednja dilema je, ali je med piko in črko presledek? Torej 2.a ali 2. a?

Prosimo vas za pomoč pri iskanju slovenske ustreznice za Barents Euro-Arctic Council: http://www.beac.st/en/Barents-Euro-Arctic-Council

Predlagamo Barentsov evro-arktični svet, pri čemer bi bila evropski in arktični del v prirednem razmerju (kot npr. evro-sredozemski). Pri slednjem me zanima, zakaj evro-sredozemski pišemo z vezajem, saj pišemo tudi avstroogrski skupaj, pa čeprav gre za priredno razmerje, le da je prvi del zloženke nepregiben (kot npr. psihosocialen).

Barents je bil nizozemski pomorščak, po katerem je poimenovano Barentsovo morje.

Več o Barentsovi regiji: http://www.beac.st/en/About/Barents-region

Zadnje čase se veliko govori o konceptu Zero waste, nekateri so poslovenili v Brezodpadkov, drugi v Nič odpadkov. Zanima me, kako se prav napiše angleška verzija (Zero Waste, Zero waste), v kakšnem primeru se obe besedi pišeta z malo začetnico; ali slovensko pišemo nič (kar bi bil kalk) ali brez (bolj »slovensko") odpadkov ter kako pisati, z veliko začetnico ali ne, v primerih, ko na primer pišemo koncept, pobuda ... Brez odpadkov/Nič odpadkov.

Kako se sklanja ime francoskega mesta Nantes? Zlasti me zanima primer Zgodilo se je v Nantesu. Je treba pisati v Nantesu ali v Nantes-u ali je dovoljeno oboje?

Zanima me, kako se pravilno napiše opomba v oklepaju v premem govoru:

• s kakšno začetnico
• z ločilom ali brez njega
• med narekovajema, ki označujeta premi govor, ali zunaj.

Na primer:

Kaj načrtujete? To je pa še skrivnost. (Smeh)

Ali:

(Smeh) To je pa še skrivnost.

Zanima me raba prislova zaenkrat. Velikokrat namreč vidim ta prislov tudi zapisan, čeprav ima tako v SP-ju kot v novem SSKJ2 kvalifikator »pog.«. Smemo torej tudi pisati zaenkrat ali je pravilneje uporabiti za zdaj?

SKKJ2: zaênkrat tudi zaenkràt prisl. (é; ȁ) pog. za zdaj: zaenkrat imajo dovolj hrane / zaenkrat se še ni nič spremenilo / boš ostal tukaj?

Zaenkrat

SP: zaênkrat tudi zaenkràt čas. prisl. (é; ȁ) knj. pog. za zdaj: ~ imajo dovolj hrane; ~ se ni še nič spremenilo

Kako v slovenščini pisati imena indijanskih plemen KIOWA, SIOUXI, CHEROKEE?

Gre za neke vrste predlogo, kjer so po točkah naštete določene trditve. Zanima me, kako pisati besedo ALI med temi trditvami, ki so samostojne povedi, z malo ali veliko začetnico ali vse z velikimi črkami.

• Presežek, izračunan v skladu z zakonom XXX, za leto 2016 znaša 1.500 EUR. ALI
• Presežek, izračunan v skladu z zakonom YYY, za leto 2016 znaša 1.000 EUR.
• Sklep o porabi presežka ...
• ....
• ....

Lektoriram knjigo o slovenskih upokojenih vojaških pilotih in imam precej težav z zapisom imen letal. Tudi tukaj me je zmedel zapis v SSKJ pri geslu jak. Po svojem razumevanju jezika bi sama primere, kot so letalo Jak, letalo Boeing pisala z velikimi začetnicami, z malimi pa Vozil je boeinga, jaka, falcona ipd. Toda v SSKJ2 je zapisano letalo sovjetskega letalskega konstruktorja Aleksandra Jakovljeva: prestolnici bo povezovalo letalo jak 40 za 30 potnikov in tudi sicer nekateri zagovarjajo, da naj bi se tipi letal vedno pisali z malo začetnico, modeli pa z veliko. Kaj predlagate vi?

Kakšna je razlika med veznikoma kot in kakor?

Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?

Npr.:

Bolje je pisati kot/kakor poslušati.

Zanimata me besedi olimpiada in olimpijada.

Prvo sem našla v SSKJ iz leta 1979 (pet knjig), ki ga imam doma, ker pa mi je beseda olimpijada nekako bliže in jo tudi zasledim ponekod, sem pogledala v spletni slovar novejšega besedja in v njem našla drugo besedo – olimpijada (olimpiade pa seveda ne). To verjetno pomeni, da sta obe besedi pravilni. A katera je bolj ustrezna/primerna po vašem mnenju? Ali pa sta kar obe – odvisno od uporabnika pač in jaz le kompliciram?

Kralj države Svazi je državo ob 50. obletnici neodvisnosti izpod britanske vladavine preimenoval v njeno izvirno ime eSvatini, torej Swaziland v eSwatini. Sprememba imena bi lahko pomenila tudi novo ustavo te majhne države med Južno Afriko in Mozambikom. Ime še ni uradno, gre za kraljevo odločitev - vprašanje, ki se odpre je, ali kraljeva odločitev dovolj, da 'svet' spremeni njihovo naslavljanje? In kako to zapisovati v slovenščini, saj se ime - po novem - ne začne z veliko začetnico, pač pa malo: eSvatini?

V slovenskih medijih pa zdaj najdemo mešanico zapisov:

• STA: V afriški absolutni monarhiji Esvatini potekajo volitve
• RTV/MMC: Kralj Svazija državo preimenoval v kraljevino eSvatini
• DNEVNIK: Kralj preimenoval državo Svazi v eSvatini
• URAD ZA PUBLIKACIJE, Evropa: Svazi, uradno polno ime: "Kraljevina Esvatini" namesto "Kraljevina Svazi", uradno kratko ime: "Esvatini" namesto "Svazi"

Katero ime torej uporabljati?

Zanima me, katero od poimenovanj za pripadnike ali pripadnice ljudstva Rohinga se je bolj ustalilo. So večkrat Rohingejci ali Rohingi?

Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.

Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?

Zanima me, kateri zapis je ustreznejši inštitucija ali institucija, inštitut ali institut, inštitucionalirati ali institucionalizirati.

Zanima me, kako bi z eno besedo poimenovali plesalca ali plesalko swinga. Ali imamo v slovenskem jeziku kak ustaljen izraz? Se lahko uporablja swinger/swingerka, čeprav ima nek drug pomen (Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, str. 348, 349)? oz. katero poimenovanje bi bilo najbolj ustrezno, da ne bi vzbudilo drugih konotacij?

Kratico COVID-19 danes zapisujemo že kot kovid. V odgovoru »Domače ali prevzeto« opredeljujete tako rabo kot "redko". Je kljub temu sprejemljiva v knjižnem jeziku?

V pravopisu je zapis Kokrško sedlo, ne znam si ga razložiti, zato vas prosim za pomoč. Zakaj je prišlo zapisa pridevnika na ški in ne na ski? Tudi koča je poimenova Cojzova koča na Kokrskem sedlu.

Ali smo že prišli do konsenza, kako pisati o letih po letu 2000? Primer iz angleščine: early 2000s. Se pravi, na začetku oz. prvi polovici česa? Kar čudno je, da je na primer v 70. letih 20. stoletja povsem v redu, nisem pa še naletela na to obliko za recimo prvo in drugo desetletje stoletja. Torej, kako? 00. leta 21. stoletja? 10. leta 21. stoletja? Hvala za odgovor.

Se sme naslove člankov na spletu pisati s klicajem?

Zanima me velika oz. mala začetnica v naslednjih primerih:

• pili smo Miklavžev/miklavžev čaj
• izdelovali smo Miklavže/miklavže iz testa

Podobno lahko navežem še na Martinove/martinove stojnice in Martinove/martinove dneve.

Zanima me, ali je besedo INFORMBIRO primerneje pisati z malo ali veliko začetnico. Glede na SP (odstavek 90) se imena organizacij pišejo z veliko začetnico, torej je ime organizacije Informacijski biro komunističnih in delavskih partij treba pisati z vel. začetnico. Prav tako zgledi pri odstavku 37 kažejo, da se tudi skrajšana imena organizacij pišejo z veliko začetnico. To bi pomenilo, da bi bilo pravilno tudi Informbiro.

Geslo informbiro v Pravopisu 2001 pa je navedeno z malo začetnico, prav tako v SSKJ. Zakaj in katero pravilo je smiselneje upoštevati?

Če se stavek začne z delom besede, ki predstavlja končnico, in jo navadno pišemo z malo začetnico, npr.: -ar je pripona, ki izraža delujočo osebo, ali bi -ar pisali z veliko ali z malo začetnico? Bi ga dali mogoče v narekovaje? Podobno je, če se stavek začne s spletnim naslovom, npr.: http://www.google.com je naslov priljubljenega iskalnika. Bi http pisali z veliko začetnico ali ne?

Živimo v vasi Tabor nad Dornberkom. Pred mnogimi leti smo v enem od slovarjev (ne vemo katerem) prebrali, da se pridevniki in prebivalstvo zapisujeta kot je raba v kraju samem. Primer v slovarju za naš Tabor je bil: Tabrci, Tabrka, Tabrc, na Tabru, tabrški ipd. Takšna je tudi dejanska uporaba v vsakdanjem življenju in označuje točno "naš Tabor". Otroci v šoli, novinarji idr. pa morajo pisati oz. uporabljajo izraze Taborci, Taborka..., na Taboru, po Taboru, taborški ... Ker takšni zapisi delujejo v lokalnem okolju izredno tuje, mnogi iščejo kompromis ter skušajo zapisovati narečno - torej tab'rc, tab'rški ipd., kar pa v določenih besedilnih oblikah spet ni ustrezno oz. morda sploh ni potrebno, če je naše mnenje pravilno. Torej, ker mi menimo, da je pravilna dejanska raba in nas motijo splošni izrazi, ki odvzemajo lokalno edinstvenost, šola in novinarji pa vztrajajo pri svoji uporabi, vas prosimo za vaše strokovno mnenje. Torej ali nas Tabrce zbuja tabrški zvon ali taborski zvon?

Zanima me, kako bi bilo najbolje pisati naslednji besedni zvezi: 3. UNESCO ASP tek, UNESCO glasnik. Morda 3. Unescov ASP-tek in Unescov glasnik?

Razlaga v pravopisu je, da je Zagorje lastno ime, kar ne drži. Citiram hrvaški pravopis:

Bosanska Posavina riječ Posavina piše se velikim početnim slovom jer i samostalno označuje ime ravnice uz tok rijeke Save, za razliku od višerječnih imena područja Hrvatsko zagorje ili Gorski kotar u kojima se riječi zagorje i kotar ne pišu velikim početnim slovo jer samostalno nisu ime nego opća imenica.

Hrvaško zagorje bi se moralo pisati kot Bela krajina – zagorje z malo začetnico

Na katera mesta v spodnjih povedih je najustrezneje umestiti izraza »na eni strani« in »na drugi strani« ter kako je treba pisati vejice? Gre za prevode, izraza pa bi želeli ohraniti, da sledimo izvirniku (čeprav bi ju bilo najbrž v nekaterih primerih mogoče tudi izbrisati).

V tej zadevi gre za spor med, na eni strani, družbo A, družbo B in družbo C, ki je delniška družba, ter na drugi strani, osebo A, osebo B in osebo C. V tej zadevi gre za spor med družbo A, družbo B in družbo C, ki je delniška družba, na eni strani ter osebo A, osebo B in osebo C na drugi strani. V tej zadevi gre za spor med družbo A, družbo B in družbo C, ki je delniška družba, na eni strani, ter osebo A, osebo B in osebo C, na drugi strani.

Še nekaj primerov:

Stranka je vložila tožbo, s katero je predlagala, na eni strani, razglasitev ničnosti sklepa o izbrisu točk za delovno uspešnost in, na drugi strani, razglasitev ničnosti sklepa o zavrnitvi prošnje za pomoč.

S tem se ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero za storitve, ki se opravljajo na potujočih zabaviščih, na eni strani, ter za storitve, ki se opravljajo na stacionarnih zabaviščih, na drugi strani, veljajo različne stopnje DDV.

Tožeča stranka se je zavezala, da bo na eni strani ohranila svoje lete in dosegla cilje glede števila potnikov ter na drugi strani izvajala dejavnosti trženja in oglaševanja.

Stranka zahteva le, da se na eni strani dokaže, da je ta dokument namenjen zlasti za notranjo rabo, in na drugi strani potrdi, da ni prevladujočega javnega interesa, ki bi upravičeval razkritje tega dokumenta.

Do tega je prišlo, ker stranka ni konkretno dokazala, na eni strani, da je predlog za naložitev denarne sankcije upravičen, in na drugi strani, da obstaja potreba, da se družbi naloži plačilo kazni.

Spoštovani, zanima me, ali lahko nagovor v dopisu sledi zadevi ali mora biti nagovor namesto zapisa (kot sem zasledila v enem starejšem priročniku). Se pravi:

Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X, prijavljam se ...

ALI

Spoštovani gospod X,prijavljam se ...

ALI

Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X,prijavljam se ...

Na tem mestu bi vprašala tudi, kako je s presledki (med zadevo in nagovorom in vsebino dopisa) in kako je z okrajšavo besed gospa/gospod (je res nezaželeno)?

Rad bi vas vprašal naslednje glede naslavljanja oseb ženskega spola z akademskim nazivom ter družinskim priimkom moškega spola. Na primer: mag. Tanja Osredkar

Ali rečemo v pogovoru: magistra Osredkar je rekla to in to .. Ali pa: magister Osredkar je rekla to in to ... Ali pa: magistra Osredkarjeva je rekla to in to ...

Ali je zadnje arhaična varianta, privzeta po zgledu nekaterih drugih slovanskih narodov, npr. Čehov ? Slovenci smo namreč, v preteklosti (verjetno po nemškem zgledu) uporabljali Osredkar in Osredkarica (Osredkarca). Ta način lahko srečate v krstnih knjigah. V nemški varianti na primer: Kotanner za moškega in Kotanmerinen za žensko. Primer iz knjige (prevoda) Spomini Helene Kottanner Igorja Grdine in Petra Štiha: na strani 53 je naslov Spomini Helene Kotanerice.

Kar se tiče besede magister imamo v slovenščini sicer: magister, magistra (enako kot v latinščini)

Zanima me, ali naj pravilo o prevajanju podatkov v bibliografskih zapisih, v skladu s katerim v bibliografskih zapisih ne prevajamo naslovov in drugih bibliografskih podatkov, namenjenih identifikaciji publikacije, analogno uporabimo tudi za navajanje bibliografskih podatkov znotraj besedila.

To bi pomenilo, da naslovov in podatkov o izdaji publikacije znotraj besedila ne prevajamo in njihovega prevoda ne dodajamo v oklepaju.

Prosim, da nam svetujete, katero navajanje bi bilo ustreznejše (navajanje v prevodu A ali v prevodu B).

Podvprašanji:

• Bi bilo treba angleške izraze namesto v ležečem tisku zapisati med narekovaji?
• Bi bilo treba „smernice“ in „ameriško“ pisati z veliko začetnico?

ZgledIzvirnik: The operating conditions classes, and their characteristics, are consistent with the classification set in the Thermal Guidelines for Data Processing Environments by the American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers.

Prevod A: Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz smernic Thermal Guidelines for Data Processing Environments ameriškega združenja American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers.

Prevod B: Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz smernic Thermal Guidelines for Data Processing Environments (smernice za toploto v okoljih za obdelavo podatkov), ki jih je izdalo ameriško združenje American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers (ameriško združenje inženirjev za ogrevanje, hlajenje in klimatske naprave).

Pišem sicer knjigo v angleščini, vendar se mi postavlja vprašanje navajanja dvojezičnih toponimov. Zanima me, kako se pišejo dvojezična imena krajev? Ali se dvojezične oblike navede le ob prvi omembi, kasneje se odloči za eno, ali je potrebno ves čas navajati enako. Ali je to stvar odločitve urednika? Npr. Rijeka/Fiume, Koper/Capodistria. Ali jih je prav pisati na tak način ali je bolj pravilno s pomišljanjem? (Koper-Capodistria)? Ali morda veste, če je uraden zapisa tudi za Trst Trieste/Trst (ali le za slovenske vasi v okolici?).

Ali se na poslovnih vizitkah in v podpisih piše vejica za imenom oziroma pred nazivom delovnega mesta?

Na primer: Miran Sraka, predsednik uprave.

Katera od spodnjih povedi je pravilna?

• Sprehajala sem se po Ulici bazoviških junakov.
• Sprehajala sem se po ulici Bazoviških junakov.
• Sprehajala sem se po Ulici Bazoviških junakov.
• Sprehajala sem se po ulici bazoviških junakov.

Zanima me, ali pišemo opise slik v filmih oziroma videoposnetkih z malo ali veliko začetnico. A obstaja kakšno pravilo? Na primer: bolnišnica Franja, grad Prem v prvi polovici preteklega stoletja itd. Načeloma vidim, da je z malo začetnico, razen če je lastno ime, na primer v dokumentarnih oddajah. Kako pa bi pisali arhivski posnetek kot napoved videoposnetka? A bi to obravnavali kot podnaslov? Glede podnaslovov pa ste že pisali.

Zanima me besedotvorni algoritem za besedo poganjalček.

V dvomu sem namreč: Ali je pomanjševalnica poganjal-ček ali je poganjav-ček, podobno kot cepetav-ček.

Sama se nagibam k manjšalnici poganjalček.

V slovenskih medijih se v zvezi z dogodki v britanski kraljevi družini ter odločitvijo princa Harryja in Meghan Markle, da odstopata od opravljanja kraljevih dolžnosti, pojavljajo različni izrazi, prevzeti iz angleščine: magxit, magexit, megxit in megsit. V tujih medijih prevladujeta zapisa magxit in magexit. Glede na analogijo z izrazom »brexit«, ki je v medijih že precej razširjen, in zakonitosti slovenskega jezika pri prevzemanju in citiranju tujih besed, me zanima, zapis katerega od navedenih izrazov bi priporočili. Ali v slovenščini težko izgovorljiv soglasniški sklop -gx- (»megxit«, »magxit«) lahko vpliva na odločitev glede zapisa pri prevzemanju v slovenskih besedilih (od tod najbrž odločitev za zapis »megsit«)? Ali je bolje v tem primeru pisati tuji izraz citatno (npr. magxit), to je ne glede na glasovni sklop v slovenščini?

Opazila sem, da pravopis pri nekaterih zloženkah s prvim členom makro dopušča pisanje skupaj in narazen (makrodružba in makro družba, makrosvet in makro svet, makroukaz in makro ukaz). Pri makroregiji sem opazila samo zapis skupaj. Je pri tej zloženki morda prav tako pravilen zapis narazen? Zakaj da oz. zakaj ne?

Zanima me, kako pravilno pisati oznako za starostno skupino starejših od 60 let? V društvu smo namreč ustanovili odsek, ki je namenjen predvsem starejšim in ga ponekod na kratko označujemo kot 60+. Ali je med številom in znakom »+« presledek ali ne?

Na vaši strani sem prebrala, da se števila do 10.000 zapišejo brez pike, od 10.000 naprej pa s piko. Zanima me, kaj se zgodi s piko v zapisu: 2.758,8 milijona. Je v tem primeru pravilen zapis s piko ali brez nje?

Ali je pravopisno pravilno, da je na koncu spodnjega primera pika?

Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:

»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 3. marca 2015?«.

Znašla sem se pred dilemo. Primer:

Drugi starši zahtevajo stvari, ki niso pomembne. Rečejo lahko: »Pobarvaj to žabo zeleno.«, »Obleci modro majčko.« ali »Sladico pojej do konca.«

Zanima me, kako je z ločili. Ali našteti navedki ohranijo svoje ločilo in so med seboj ločeni z vejico ali se namesto pik v navedkih uporabi vejica? Pa končna pika, se opusti ali piše?

Še dodaten (malo drugačen) primer:

• Če vas Kim prosi, da se igrajte z njo, namesto »Samo trenutek.« recite »Počakaj pet minut, nato pa se bom igrala s tabo.«.
• Če Robbie poliva sok, mu ne recite »Bodi previden.«, ampak »Kadar nalivaš sok v kozarec, drži plastenko z obema rokama.« Namesto »Pospravimo igrače.« recite »Čas je, da pospravita igrače.«.

Tudi v tem in podobnih primerih me zanima, ali navedke lahko pišem tako, kot sem jih (brez dvopičij) in kako je z ločili.

Zanimalo me je, ali pri navajanju angleških naslovov umetniških del znotraj slovenskega besedila upoštevamo angleško pravilo pisanja osebnega zaimka I z veliko začetnico. Rečeno mi je namreč bilo, da pri navajanju besedil, kot so naslovi umetniških del, ne upoštevamo angleških slovničnih pravil velikih začetnic, temveč naša, torej pišemo veliko začetnico le za prvo besedo naslova in morebitna lastna imena znotraj naslova. Se to pravilo nanaša tudi na besedo I, ki je v slovenščini ne bi imeli razloga pisati z veliko začetnico? Kot primer te dileme lahko vzamemo naslov knjige Tell the wolves I'm/i'm home.

Se astrološka znamenja v horoskopih piše z malo ali veliko začetnico? Na internetu najdem obe varianti.

Vprašanje se nanaša na zapisovanje stvarnih lastnih imen. Za primer navajam osvežilno pijačo Schweppes. Kdaj jo pisati po domače, kdaj z veliko in kdaj z malo? Pojavljajo se namreč vse tri oblike.

Če se zgledujem po kokakoli, bi si naročila šveps. Ker pa ta ni tako znan kot kokakola, ga ni v pravopisu in mi ga računalnik podčrta. Kadar nastopa kot imenovalni prilastek k vrstnim imenom trgovske znamke, moram verjetno napisati: Naročila sem si osvežilno pijačo Schweppes/Šveps. Ali takšen prilastek lahko pišem po domače?

Kako torej:

Naročila sem si šveps/schweppes/Schweppes ali Naročila sem si osvežilno pijačo šveps/Šveps/schweppes/Schweppes?

S kolegi se nikakor ne moremo dogovoriti, kako je prav pisati bolezni, poimenovane po krajih. Dobro vemo, da je priporočljivo pisati parkinsonova bolezen in downov sindrom. Zanima pa nas, kako je začetnico, ko gre za imena bolezni, povezana s kakšnim krajem, in katera različica je pravilna v spodnjih primerih. Virus Lassa/lassa zahteva veliko življenj. Zboleli so za mrzlico Lassa/lassa. V zahodni Afriki je razširjena Lassa/lassa. Verjetno je nekaj podobnega tudi z Ebolo/ebolo in Dengo/dengo. Kako pa je z virusom Zahodnega Nila? Prosim, če je mogoče, tudi za kratko utemeljitev in obrazložitev, zakaj je ena različica ustreznejša in bolj priporočljiva oziroma pravilnejša od druge.

A. B.

Zanima me, ali pišemo parkinsonova bolezen z veliko ali malo začetnico.

S kolegi si nismo edini, kako zapisovati različne številske in črkovne kombinacije (presledek, skupaj ali vezaj):

a) člen 3(1)(4) = 4. točka prvega odstavka 3. člena \– ali morajo biti med oklepaji presledki (v angleški predlogi jih ni);

b) skupina G7 ali G 7 ali G-7,

EU27 ali EU 27 ali EU-27;

c) trdota 2B, HB-2, HB=21/2 (neposredni prepis s treh svinčnikov);

č) hišna številka: Maistrova 12A ali 12 A.

Pod »format« je v slovarskem delu SP mogoče prebrati format A 4 in A4-format – bi morali tako ravnati v vsakem črkovno-številskem primeru? Čemu presledek v prvem primeru med A in 4? Kaj pa, če kje drugje naletimo na kombinacijo 4A? Po matematični logiki presledka ni v pomenu štirikrat A.

H. Š.

Zanima me, kako pisati črke ob števkah – stično, nestično, s piko na koncu ali brez – pri zapisovanju razredov: npr. 1.b ali 1.b. ali 1.b. ali 1b (Kako pa je pri hišnih številkah?)

Zanima me, kako se pišejo imena iger – z malo ali veliko začetnico. Različni lektorji so mi namreč različno svetovali. Nekateri vztrajajo, da gre za lastno ime igre z jasno določenimi pravili, zato bi moralo biti npr. Štiri v vrsto ali Človek, ne jezise, drugi pa pravijo, da spadajo med občna imena in se zato pišejo z malo. To utemeljujejo tudi tako, da se npr. tudi rokomet, košarka, tarok itd. pišejo z malo.

Imam vprašanje glede začetnic imena verske osebnosti. Ali je pravilno sveti Duh, Sveti duh ali pa Sveti Duh?

SP 2001 sicer ime navaja Sveti duh, vendar smiselno se bolj zdi sveti Duh, po zgledu sveti Peter. Kakšno je vaše stališče glede tega?

1. Znamke in imena izdelkov

V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).

Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):

• poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
• računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windowsexplorer in drugi programi);

Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;

• pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
• znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.

Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).

2. Kategorija živosti

Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.

Vsak teden lektoriram šolski jedilnik. Bi morda lahko zapisali nekaj primerov, kako pisati določene jedi. Kako pišem Beef Stroganoff ali Cordon Bleu? Citatno?

Kaj pa primeri pašta fižol, haše omaka? S kakršnimikoli vezaji? Kam bi človek lahko te stvari pogledal? Na kulinarika.net najbrž ne ...

V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«. Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more. Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega. Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v.. Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod. Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.

Pripravljamo razlago pojmov rešitev eZdravja. Zaradi različnih tolmačenj vas prosim za nasvet in pojasnitev glede pisanja naslednjih izrazov. Mi smo izbrali zapis, tako kot sledi spodaj: e-naročanje je elektronski način naročanja; eNaročanje je nacionalna informacijska rešitev za namene elektronske napotitve in elektronskega naročanja na zdravstvene storitve iz primarne na sekundarno in terciarno raven in znotraj sekundarne in terciarne ravni; e-naročilo je pacientu dodeljen termin za izvedbo zdravstvene storitve predpisane z e-napotnico; e-napotnica je elektronska različica dokumenta napotnice. Ali v okviru rešitve eNaročanje uporabljamo e-naročilo ali eNaročilo, e-napotnica ali eNapotnica? e-recept je digitalni zapis o predpisanih in/ali izdanih zdravilih na recept; eRecept je nacionalna rešitev za elektronsko predpisovanje in izdajanje zdravil

Vse izraze sem napisala z malo začetnico, čeprav se zavedam, da se na začetku stavka pišejo izrazi z vezajem z veliko začetnico, torej: E-naročanje, vendar pa eNaročanje.

Pri pisanju daljšega leposlovnega dela sem v dilemi, kdaj pisati v pretekliku in kdaj v sedanjiku. Doslej sem vse pisala v pretekliku, kar se mi zdi primerno, težava pa nastane, ko želim opisati neko splošno dejstvo in v istem (ali naslednjem) stavku uporabiti preteklik, ki ga sicer uporabljam v celem besedilu. Na primer:

• primer: K sreči sem znala dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.
• primer: K sreči znam dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.

Prosila bi tudi še za kakšen primer, ko je primerno vplesti sedanjik v literarno delo, ki je sicer v celoti napisano v pretekliku.

Kako pisati nekrajevno ime Novi svet, ki v skladu z uličnim sistemom označuje del mestnega naselja Škofja Loka – "svet" z malo ali vendarle z veliko začetnico?

Ne vem, ali je moje vprašanje res pravopisno/jezikovno, pa vendar vas prosim za odgovor.

V Praktičnem spisovniku Miran Hladnik za pisanje opomb priporoča: »Oznako za opombe zapišemo v nadpisani obliki (superscriptu, torej rahlo dvignjeno in pomanjšano, vendar v enaki obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno pisavo) in takoj za zadnjim ločilom izjave, brez presledka.«

Ali je v spodnjem primeru oznako za 3. opombo mogoče napisati kam drugam kot pred oklepaj:

.... (aaa,1 bbb2 in ccc3) ...

Čeprav isti avtor priporoča, da se v takem primeru napiše samo ena opomba, in sicer za oklepaj in morebitno ločilo, v praksi to ni vedno mogoče oziroma smiselno.

Osebna imena (Ime Priimek) se pišejo z veliko začetnico. Ali je osebno ime dovoljeno pisati tudi kako drugače, na primer s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK), kot to redno pišejo na položnicah in njihovih kuvertah ter podobno?

Kolikor razumem Slovenski pravopis (člen 41) je zapis osebnega imena z velikimi začetnicami edini možen, saj se same velike črke - smiselno v zvezi z vprašanjem - uporabljajo za poudarjanje besedil ali posameznih besed v njih (člen 117). Ne zdi se mi potrebno, da bi na kuvertah, dopisih, sklepih in podobnem bilo potrebno poudariti osebno ime, ki je že poudarjeno, saj se za razliko od ostalega teksta piše z velikimi začetnicami.

Ali je pisanje osebnega imena (Ime Priimek) s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK) dovoljeno?

Zanima me, ali zapisati sorte sadnega drevja z malo ali z veliko.

Primer:

Na voljo so najmodernejši mutanti sort jabolk: Jonagold de Coster, Zlati delišes Reinders, Gala Galaxy Selecta ... Prodajamo tudi kivi, sorte Tipo in Vanilija.

Zanima me, ali se pri zapisu zapisnika, ko namesto k točki pišemo le K in številko, le-to zapiše s K in presledek ter številka ali K in brez presledka ter številka. Ali je na koncu pika?

Zakaj se med medmeti ko ko ko in podobnimi, ki so sestavljeni iz večjega števila ponavljajočih se besed, ne piše vejice? Kdo si je to izmisli? Kdaj je ta sprememba nastala? Zakaj ni vnesena v pravopis?

Kakšna je smiselnost in logika omenjenega pisanja? Koliko ponovljenih medmetov mora biti brez vmesne vejice? Če napišem ko ko ko, je pravilno, če pa napišem ko ko ko ko, pa mora biti pred zadnjim ko vejica? Zakaj se v gimnaziji poučuje, da je cap, cap sprejemljiv zapis, čiv, čiv pa ne? Je pri pisanju medmetov sploh kako pravilo, ali je vse bolj ali manj podvrženo presoji učiteljev oziroma lektorjev.

Zame ni vseeno, če napišem ha, ha, ha ali hahaha, sploh pa se mi zdi neumno pisati ha ha ha, saj gre vendar za melodijo stavka in njegovo dramatičnost, ki jo z zapisom ha ha ha ne dosežem. Kako medlo izgleda, če zapišem cop cop cop in koliko več dramatike je v zapisu cop, cop, cop. Prvo izgleda, kot da se je nekdo zatipkal, drugo pa dramatično poudarja dogajanje, ko se nekaj neznanega približuje.

Lepo prosim, če mi lahko napišete kaj več o tem, ali pa mi pomagate najti primerno literaturo. Naj poudarim, da na internetni strani slovenskega pravopisa ni zapisov medmetov brez vmesne vejice. Kje torej iskati pravilno, zapovedano pisavo medmetov.

R. Č.

Ali je vejica v spodnjem primeru (pred navajanjem št.) vseeno mogoča ali moramo take primere vedno pisati brez vejice? Večkrat zasledim primere, da je vejica. Primera:

Ur. l. RS, št. 59/2007, 40/2009, 62/2010-ZUPJS, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D.

Ur. l. RS št. 54/2010.

Pri lektoriranju preglednic (tabél) sem v dilemi, katere besede pisati z veliko začetnico, če sploh katere. Problem se mi pojavi tudi pri naštevanju v enem okencu. Kdaj sploh velika začetnica v tabelah?

primer:

Učitelj/učitelj?Udeleženci/udeleženci?Dejavnost/dejavnost Ana Ban?Učenci/učenci?S/spoznavanje ...

Vljudno prosim za pojasnilo glede pisanja velike oziroma male začetnice pri zapisu večbesednih stvarnih lastnih imen.

Pri stvarnih imenih z občnoimenskimi začetki je dopustno občno ime pisati z malo začetnico, npr. hotel Union, hotel Slon, hotel Turist; grad Strmol, grad Turjak. Pogosto pa zasledimo primere, kot so Vila Bled, Vila Podrožnik, Vila Jadranka. Prosim, če mi pojasnite, ali je raba velike oz. male začetnice v omenjenih besednih zvezah pravilna.

Za odgovor se Vam vnaprej lepo zahvaljujem.

Zanima me, kako pravilno pisati naslednje zveze: RF sunek/Rf-sunek (RF = radiofrekvenčni), 3T naprava/3T-naprava,MR tehnika/MR-tehnika (MR = magnetnoresonančna), SAR vrednost/SAR-vrednost. Predvidevam, da se magnetnoresonančni piše skupaj.

Prosim, če mi pomagate pri zapisu znaka za odstotek (%), in sicer me zanima, ali se piše za številko s presledkom ali brez presledka.

prosim za obrazložitev, kaj je pravilno, ko pišemo kraj pri poštni številki. Je pravilno 2323 Ptujska Gora ali 2323 Ptujska gora. V vseh zapisih na internetu je oboje z veliko, ali je to pravilno. Kako je z navajanjem imena in priimka v uradovalnih dopisih. Je prvo ime in nato priimek ali je pravilno priimek in nato navedeno ime?

Upravne enote še vedno uporabljajo prvo priimek nato ime, pri CSD in občinah sem zasledila navedeni prvo ime nato priimek. Katero je pravilno, je kje določeno kateri organi morajo kako pisati, vsi so javni sektor.

Hvala za odgovor.

Zanima me, kako se zapisuje oblika, ki dolgo deluje – kot dolgodelujoča oblika ali kot dolgodelujoča oblika. Če se piše narazen, zakaj banke dosledno uporabljajo zvezo dolgoročni kredit?

Pojasnilo o odnosih prioslov/pridevnik me ne prepriča, obenem pa je beseda redka. Vnaprej hvala za kakršnokoli pomoč/pojasnilo.

Kako pisati zloženke tipa bio-, mikro-, kadar je drugi del (stalna) besedna zveza, ki označuje pojem, npr. bio laneno olje – mikrogospodarska družba.

Vljudno prosim za odgovor na vprašanje, ali se v primerih, ko v dopisu nekoga naslovimo, nadaljevanje začne pisati z veliko ali malo začetnico - ali je torej pravilen prvi ali drugi spodaj navedeni primer.

1. primer:

Pozdravljeni,Oglašam se vam, ker....

ali

2. primer:

Pozdravljeni, oglašam se vam, ker...

Ali je pravilno/dovoljeno pisati tedaj ko kot večbesedni veznik (torej enako, kot če bi uporabili takrat ko), torej BREZ VEJICE, npr. v takih stavkih:

Tedaj ko sem prišel iz gozda, sem spet postal živčen.

Tedaj ko sem se prebudil iz dolgega spanja in se pretegnil, sem začutil, da nekaj ni v redu.

Tedaj ko sem končno zaspal, še vedno objemajoč mamico, sem sanjal.

Navajam iz SSKJ:

1. takrat prisl. (a) 1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo /…/ 2. /…/ takrat ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi v preteklosti, prihodnosti ali poljubnem času istočasno z dejanjem nadrednega: takrat ko je najbolj zanimivo, moramo oditi; takrat ko se bo vrnil, bo veliko slavje;

2. tedaj, prisl. (a) I. 1.izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo /…/

– torej enako kot za prislov takrat (a) 1. TODA: ne navaja zveze tedaj ko!

Navajam iz korpusa Nova beseda:

Na poizvedbo tedaj ko dobim 4125 zadetkov, med katerimi pa je le peščica tedaj ko, vse drugo tedaj, ko.

Ali lahko ime poljskega skakalca pišemo brez posebnih črk? V poljščini je ime zapisano Andrzej Stękała, FIS zapisuje to Stekala (brez posebnih črk). Na RTV so njegovo ime dolgo časa govorili [štekala], sedaj govorijo [stenkala]. V prenosu je novinar povedal, da je zaradi teh posebnih črk pravilno izgovarjati [stenkala]. Če je v slovenskem besedilu ime napisano brez teh posebnih črk, je potem pravilen izgovor [stekala]?

Gledal sem v pravopisu, ampak tega imena ni. Na podlagi drugih poljskih imen ne vem, ali lahko pišem brez posebnih črk. Lódž je napisan tako, čeprav je poljsko Łódź. Szczécin, Oświęcim pa ima posebne črke. Kako vem, kdaj so v pravopisu napisane posebne črke, kdaj pa naglas (ali je pri Lódž in Szczécin posebno znamenje, ali naglas)?

Zanima me, ali obstaja pravilo glede pisanja števil: kdaj jih pišemo z besedo in kdaj s številko? Kaj naredimo v primeru, ko je števil v sestavku več? Moramo poenotiti zapis števil? Pošiljam primer: Umetnostna dediščina 19. stoletja je prvič celoviteje predstavljena: v Kopru je evidentiranih 268 kataloških enot, od tega jih 44 pripada 19. stoletju. Med njimi ni primerov arhitekture, 39 je slikarskih in pet kiparskih del. V Piranu je popisanih 183 kataloških enot, od tega jih 24 izvira iz 19. stoletja. Med njimi je ena urbanistična celota, dve arhitekturi, 15 slikarskih in šest kiparskih del. Monografiji predstavljata do sedaj najpopolnejši pregled umetnostnih spomenikov v treh obalnih mestih.

Zanima me, kakšno je vaše stališče o uporabi velike začetnice pri oznakah redakcij časopisnih ali drugih medijev, kot so denimo kulturna redakcija, notranjepolitična redakcija, znanstvena redakcija ... Ali se vam zdi smiselno, da se take oznake pojmujejo kot lastna imena redakcij in se zato pišejo z veliko začetnico (Kulturna redakcija, Znanstvena redakcija)? So redakcije pri tej odločitvi popolnoma svobodne?

Zanima me pomen fraze oz. frazema reci piši. V otroštvu sem ga slišala med pogovorom odraslih in mi v zadnjem času velikokrat pride na misel, pa se ne spomnim v kakšnem konteksu oz. kakšen je pomen za tem frazemom. Primer stavka bi lahko bil:

• Včeraj sem videla celo kolono vozil na Slovenski cesti. Bilo jih je reci piši vsaj 150.

(Nisem pa 100% prepričana, da sem uporabila pravi kontekst.)

Zasledil sem, da nadpisani h izhaja iz latinske besede hora 'ura'. To bi pojasnilo rabo "Dobiva se pred 8h", brano [dobiva se pred osmo uro]. Vendar pa sem v pravopisu našel le potrditev za rabo simbola h ob predlogu od in do. Je torej res mogoče pisati tudi "kosili smo med 15h in 16h, pred 19h pa odšli v mesto"? To bi bilo zaradi omejitve znakov zelo priročno v podnaslovih.

Prosim za pomoč, in sicer kako pišemo Gimnazija Celje - Center? Presledek vsekakor, ampak ali je pomišljaj ali vezaj? Pomišljaj (nestični) pišemo, kadar so določene besede v nekem razmerju, lahko nadomeščajo vejico, oklepaj itd. Vezaj (nestičen) pa se uporablja še zlasti pri dvojnih imenih (Šmarje - Sap, Zofka Kveder - Kajuh). Torej bi se moralo pisati z nestičnim vezajem, ker gre za dvojno ime. Ampak v večini primerov se piše s pomišljajem in ne najdem razlage za to. Ai gre za dvojno ime, kjer se Celje razlaga s Centrom in sta v nekem nasprotju?

Spoštovani, vaša razlaga uporabe ločil pri pozdravljanju v dopisu ni skladna s Slovenskim pravopisom. Tudi v gimnazijskih učbenikih za pozdravom (kadar je uporabljen brez glagola) ni ločila. Pravopis in zgledi v učbenikih navajajo:

Lep pozdrav France

Vaša razlaga: Pri podpisih je predvsem zaradi angleškega vpliva med pozdravom in dejanskim najpogostejša vejica, ki pa je v slovenščini edina možna le pri nagovoru (Srečno, Kekec – to je govorčeva želja, ne pa Kekčev pozdrav in podpis, torej nekako tako, kot bi bilo v primeru Bodi zdrav, Pepi); res pa je, da podpis sledi v novi vrstici. Zato že kar mnogi pišemo na tem mestu piko:

Z lepimi pozdravi. (ali:) Lepo te pozdravljam. (ali:) Srečno. France

Slovenski pravopis (št. 240): Z lepimi pozdravi France

S sodelavci nas zanima, kako se pravilno piše zveza videno kupljeno ali pa videno najeto. V rabi smo opazili različne zapise: videno-kupljeno, videno – kupljeno in tudi videno kupljeno. Prosimo za pojasnilo, po katerem pravilu se določa ta zapis.

Imam sina ki je trenutno še v vrtcu pa se doma učimo pisanja črk. Zanima me kako pomembno oz kako strog je šolski sistem glede pravilnega zapisa črk. Za primer črka "A"... Namreč ko sina pustim, da sam napiše črko, jo včasih začne pisati levo spodaj (črto diagonalno gor ter dol ter potem še vodoravno), včasih pa začne zgoraj (naredi prvo eno diagonalno črto navzdtol nato še drugo in nato vodoravno črto). Kakšen je torej pravilen zapis črke "A"?

Osebno imam mnenje, da se bi moral otrok sam odločati kako mu je lažje in ne bi smel šolski sistem zatirati njihovo "ustvarjalnost". Kako pa na to gleda šolski sistem pa veste vi verjetno več ...

Na MO RS imamo veliko težav z zapisovanjem imen pravnih aktov, dokumentov in ukazov. Prebrali smo že vaš odgovor v razdelku Vejica pri označevanju dokumenta, pa še zmeraj se zastavljajo vprašanja. Na primer:

• Ali je treba postaviti vejico, kadar sta navedeni dve zaporedni številki? Prva označuje številko aneksa, druga pa številko pogodbe:

... tako piše v aneksu št. 1 št. 4300-149/2018-1 z dne 25. 5. 2018 ...

• Kako je s pisanjem številke dokumenta, ki sicer ni zapisana v naslovu dokumenta, temveč na koncu dokumenta poleg datuma in pred podpisom? In še, ali je vejica kakor koli odvisna od naslova dokumenta, ki se v tem primeru zapisuje z veliko začetnico, saj gre za uradno ime?

... dostavil je Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. 003357 z dne 17. 7. 2918.

• In še, ali isto pravilo velja tudi za navajanje več številk uradnih listov?

... na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS št. 103/04, 103/11), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih (Uradni list RS št. 41/07, 4/11, 86/11) ...

• Kadar navajamo v oklepaju najprej izdajatelja dokumenta, najbrž za tem in pred številko navedbe dokumenta ni vejice?

... uvedli so novo pogodbo (MO, št. 0070-21/2018-14 z dne 19. 12. 2018) ...

Liiterarni liki v so temeljna sestavina mladinskih književnih besedil. Delimo jih v sedem kategorij: otroci/osebe (Juri Muri?), poosebljene igrače/predmeti (Zzzbudilka ?), poosebljene živali (Maček Muri ...), poosebljena narava/nebesno telo/pojav (Zvezdica Zaspanka), like iz ljudskega izročila (čarovnica, vila, zmaj ?) in izvirne like (kosovirji?). Tipološko gre za enobesedna (Ciciban, Pedenjped, Sapramiška idr.), večbesedna (Maček Muri, Zvezdica Zaspanka idr.) in večdelna imena (Možiček med dimniki, Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije). Literarno slogovno so najbolj izvirni neologizmi (bžraumps, mba, ščeper idr.).

Na osnovi analize slovenske mladinske književnosti, od njenega začetka v reviji Vedež 1848/50 do današnjega časa so se pojavljali različni literarni liki v obdobjih (1848-1918, 1918-1941/45, 1945-1991, 1991-2004, 2004-), vendar so prostor slovenske mladinske literarne kulture najbolj zaznamovali naslovni liki: Ciciban, Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Pedenjped, Zvezdica Zaspanka, Juri Muri, Sapramiška, Pek Mišmač, Zverinice iz Rezije, kosovirja in Piki Jakob. Na osnovi analize slovenske mladinsei književnosti obstaja več kot 300 literarnih likov, ki so mladinsko branje (npr. Martin Krpan), navezujejo na slovensko ljudsko izročilo (čarovnica, čarovnik, škrat, vila, zmaj ipd.), posodabljajo ljudsko slovstvo (Vila Malina, Škrat Dobrošin, Zmaj Direndaj ipd.), poganjajo razvoj avtoske književnosti in ustvarjajo nove literarne like, ki so že folklorizirani (Ciciban, Maček Muri, Kosovirja, Sapramiška, Zvezdica Zaspanka idr.).

Mladinski literarni liki so imaginarna bitja, ki imajo pomembno vlogo v slovenski literarni kulturi, saj so v procesu literarne recepcije s primarnega področja književnosti, diseminirali preko slikaniške knjižne oblike (npr. Martin Krpan, Mojca Pokrajculja, Zvezdica Zaspanka idr.). Vprašanje se glasi: Kako pisati poimenovanja literarnih/pravljičnih likov, z malo in/ali z veliko začetnico, kako jih sklanjati in kako jih opredeliti? Uveljavljena literarna terimonologija na področju mladinske literarne vede je -- literarni liki (M. Kobe: Sodobna pravljica, 1999–2000).

Najbolj znani literarni liki:

• Ciciban Juri Muri kosovirja Maček Muri Mojca Pokrajculja idr.

http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/32-Blazic.pdfhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov (v nastajanju)

• Muca Copatarica Pedenjped Pek Mišmač Piki Jakob Sapramiška Zverinice iz Rezije Zvezdica Zaspanka idr.

Morebitni primeri rabe termina v besedilih ali povezave do njih: Zanima me, kako pisati in/ali sklanjati neologizme (ali delne neologizme):

• bžraumps (B. A. Novak) čofli (A. Rozman) grdavšči (G. Kos) lebdivke (S. Makarovič) nebomska (deklica) (B. Gregorič) pingvinirati (S. Makarovič) rumcelj (A. Rozman) ščeper in mba (S. Makarovič) štramfelj (A. Rozman) tebomrazbov (S. Makarovič) (baronica) Tingengern (S. Makarovič) vošibki (A. R. Roza) zzzbudilka (B. A. Novak) žlopi (F. Lainšček) Primerov je še več, osredotočila sem se na najbolj pogoste.

Zanima me, zakaj se preganja oblika potrebno nedoločnik. V pravopisu nisem zasledila, da je prepovedana, saj nima ob sebi črnega krožca, ampak ima puščico v desno (»odsvetovano«). Kako torej brati te oznake (puščico, beseda v ležečem) in jih interpretirati? Je potem ta oblika vendarle dovoljena npr. v leposlovju?

SP 2001: potrébno povdk. (é) O tem se je ~ dogovarjati → se je treba dogovarjati

Že precej časa me bega vprašanje zapisa osebnih imen, ki so izvirno zapisana v cirilici (ruski, ukrajinski ipd.). Seveda vem, da naj bi se prečrkovala po zvočni podobi s črkami za slovenske glasove. Toda obstaja težava: ko to vidijo živi ljudje, za katerih imena gre, recimo tu živeči priseljenci (ali pa obiskovalci) iz zadevnih dežel, protestirajo in hitijo kazati svoje potne liste, v katerih pa poleg zapisa v cirilici stoji še ime, prečrkovano v latinico, ki pa je drugačno od našega prečrkovanega. Tako je AnaAnna in ŽanaZhanna, Viktorija je pa Viktoriya. In podobno s priimki: Zhukov, Shevchenko, Gayun ipd. In ti še povedo, da pri njih veljajo »uradna« pravila za prečrkovanje. Nekateri od njih imajo tudi že slovensko državljanstvo, v naših dokumentih pa so njihova imena, zapisana »v neskladju« s slovenskim pravopisom.

Lahko pustim ob strani publicistično zapisovanje imen politikov, kulturnikov in športnikov (ki imajo seveda tudi svoje potne liste), ki jih zapisujejo kakor kdaj – ali »po naše«, še večkrat pa tako, kot je v (angleškem) viru, iz katerega povzemajo. Ostaja pa vprašanje, kako ravnati z ljudmi, o katerih govorim zgoraj. Gre ne le za vprašanje jezika, temveč tudi identitete oziroma do pravice do neokrnjene rabe osebnega imena teh ljudi. Tako kot meni, ne le da mi ni ljubo, če vidim zapisano »Franc Jamnik« namesto »France Jamnik«, temveč prvega zapisa niti ne razberem kot svoje osebno ime, ker je tako po pisni kot po zvočni podobi drugačno od mojega, enako ne bo ljubo niti Viktoriyi niti Zhanni, če jo bom – po njenem – preimenoval v Viktorijo ali Žano.

Ali je pravilno pisati predstavnik lionsev ali predstavnik Lionsev?

Kako je pravilno pisati: Jean-Jacques Rousseau, Jean - Jacques Rousseau ali Jean Jacques Rousseau?

Zanima me, zakaj se deležniki na -č nekaterih glagolov končajo na -eč in ne na -oč, čeprav glasovi c, č, ž, š, j običajno preglasijo končnice (npr. klicati – kličoč in ne kličeč, pisati – pišoč itd.) Zakaj ima pri drugih glagolih deležnik na -č končnico -eč (npr. kričati – kričeč, molčati – molčeč itd.)? Gre pri slednjih za preglas ali kakšno drugo pravilo? In ali torej obstaja neko splošno pravilo za tvorjenje deležnikov na -č z -eč ali -oč? Zakaj ima glagol klicati deležnik na -čkličoč in ne klicajoč kot npr. glagol naricati – naricajoč?

Pozdravljeni. Vedno sem bil prepričan, da glagolov misliti in zmagati ne moremo uporabljati v tranzitivni obliki (z akuzativom), temveč samo v obliki mislim, da… , mislim na nekaj oz. premišljujem o nečem, zmagali smo na tekmi oz. premagali smo neko moštvo ipd. Vendar pa opažam, da zlasti filozofi in literarni kritiki v svojih tekstih glagol misliti redno uporabljajo tudi v zvezah, kot so kako misliti ljubezen, kako misliti partizansko poezijo ipd. (v smislu 'premišljevati', 'analizirati nekaj'), uspešni športniki pa v svojih izjavah pogosto govorijo o tem, kako so zmagali nasprotnika (namesto premagalinasprotnika) ali kako so zmagali tekmo (namesto dobilitekmo ali zmagali na tekmi). V starejši izdaji slovenskega pravopisa, ki jo imam doma, je za glagol zmagati tranzitivnost sicer predvidena (npr. pijača ga je zmagala), medtem ko pri glagolu misliti možnost tranzitivnosti ni omenjena. Zanima me torej, če je takšna raba obeh glagolov v skladu z veljavnim slovenskim pravopisom.

V soglasju z izdajateljem prevajam pravila namizne igre Kellia. V napotkih za prevajanje so avtorji priporočili, da se grška beseda kellion (pl. kellia) ohranja tudi v prevodu.

Zastavilo se je vprašanje, ali naj kellion, pl. kellia, obravnavamo kot:

• samostalnik moškega spola (kellion, kelliona, pl. kellioni, kellionov...),
• samostalnik ženskega spola (kellion, kellione, kellioni, ..., pl. kellione, kellion,...),
• ali pa celo, da bi edninska oblika kellion, ki bi jo v ednini sklanjali po moški sklanjatvi (po zgledu stadion), v množinski obliki spremenila spol v ž.: kellia, kellij.

Zanima me, kako bi bilo najbolj ustrezno zapisati prevod angleške kratice TERF (trans-exclusionary radical feminist), ki označuje radikalnega feminista oz. feministko, ki iz svojega boja za spolno enakopravnost izključuje transspolne ljudi. Radikalen in feminist nista problematična, kako pa bi pravopisno ustrezno prevedli trans-exclusionary:

• transizključujoč,
• trans-izključujoč ali
• trans izključujoč?

Pozdravljeni, zanima nas, kakšno je priporočilo glede prevzemanja lastnih imen iz azerbajdžanščine, saj je to jezik, za katerega se uporabljata tako cirilica in od osamosvojitve od Sovjetske zveze uradno latinica. Pri tem mislimo na azerbajdžanščino v Azerbajdžanu, ne pa v Iranu ali Rusiji. Če za latinične pisave načeloma velja, da vse posebne znake obdržimo in se držimo izvirnega zapisa, bi morali torej pustiti izvirni azerbajdžanski latinični zapis, kljub tradiciji prečrkovanja iz oziroma prek cirilice? Potencialno problematičen se v tem primeru zdi aktualni predsednik Alijev, azerbajdžansko Əliyev, čigar priimek se je zaradi njegovega očeta že ustalil v podomačeni obliki. Je smiselno torej ali uporabljati izvirni zapis v latinici za vsa imena; ali v azerbajdžanski latinici pisati le "novejša" neustaljena imena; ali se še naprej držati prečrkovanja iz cirilice, čeprav je uradna pisava od 1991 latinica?

Lektorji Radia Študent

Ali se pravilno reče iški ali ižanski? V rabi sem zasledil oba.

Spoštovani, sem Senovčanka in nas so učili, da je pravilna pridevniška izpeljanka iz zemljepisnega imena Senovo -ski: senovski, npr: senovski premog, Senovski potok ... Za nepravilno (t. i. popačeno) končnico -ški smo dobili v OŠ slabo oceno in zato smo si zelo dobro zapomnili, kako moramo pisati in govoriti. V krajevnih zapisih se zadnja leta pojavlja občasno zapis senovški -a -o, kar starejšo generacijo »občutljivih domorodcev« precej moti. Po pregledu Krajevnega leksikona (2009) smo začudeni ugotovili, da je končnica -ški tudi tam. Marsikomu je Krajevni leksikon norma, pravilo. Ali dejansko je? Kako bi vi obravnavali naš problem? Hvala za vaš čas in trud.

Sprašujem se o pravilnem zapisu besedne zveze "anti-HER2 zdravila". Kontekst je takšen: rak dojke je HER2-pozitiven, če so prekomerno izraženi receptorji, ki se imenujejo HER2. Večina bolnic s HER2-pozitivnim tumorjem prejme torej zdravila, ki zavirajo te receptorje, za katera pa ne vem, kako naj jih 'oblikujem'. Anti-HER2-zdravila? Zdravila anti-HER2 menda ne gre, ker to ni njihovo ime, ampak opis. Mi lahko svetujete?

Ali je oblika poimenovanja Mašera-Spasićeva ulica ustrezna?

Gre za ulico, imenovano po dveh osebah, ki se imenujeta Sergej Mašera, Milan Spasić.

Upam si ubesediti pomislek ...

Ali je v primeru vodja tabora Rožle Krajnc treba pred imenom Rožle pisati vejico (kot pristavek)? Če dam vejico, po pravopisu to pomeni, da naslovniku ime vodje tabora ni samoumevno. Vendar me bega pomenski vidik, saj potemtakem enačim vodjo tabora z Rožletom Krajncem. Jasno pa je, da ni vsak vodja tabora Rožle Krajnc. Ali ni v teh primerih bolje pisati brez vejice? Ne moremo zveze Rožle Krajnc razumeti kot ujemalni desni prilastek in pisati brez vejice? Prosim za obrazložitev čl. 303 SP 2001.

Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?

Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?

Zanima me, kako je z ločili v primerih, ko imamo na isti prosojnici povedi, ki vsebujejo osebno glagolsko obliko, in take brez (kjer gre v bistvu le za daljšo besedno zvezo). Ali mora biti povsod na koncu pika ali samo pri tistih z osebno glagolsko obliko?

Na primer:

Stroški se priznajo v velikosti 50 %. Stroški pogostitve, zabave in daril ob poslovnih stikih Stroški reprezentance se razlikujejo od stroškov reklame.

Imam pripombo glede imena vasi Nabrežina v SP, ki ga dobimo v Franu. Menim, da je pri tem prisotna napaka, načeloma naj bi bilo ime vezano s predlogom v – v Nabrežini, in ne na Nabrežini, kot je zapisano na portalu, dvom je potrdila tudi slovenistka Vera Tuta.

Bi mi lahko svetovali, kako dalje, kako naj bi ukrepali, če obstaja možnost kake "uradne pripombe" ali podobnega? Čeprav je vas izven slovenskih meja, tu živi veliko Slovencev, ki gojijo slovenski jezik, in bi bilo primerno to popraviti, oz. izbiro oblike na Nabrežini utemeljiti.

Prosim za pomoč pri oblikovanju povedi, kjer mi težave delata predloga iz in z. Gre za primere, kot je ta: Gostje so bili iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije. Je dovolj ta en iz, ali bi morala pred vsako državo pisati predlog? Če bi bile to le države, v katere gremo, ne bi bilo dileme; ker pa gremo na Madžarsko* in na Hrvaško, nisem prepričana. Bi bilo torej bolje: Gostje so bili iz Italije, z Madžarske, s Hrvaške in iz Nemčije?

Katero ločilo je pravilno med obema besednima zvezama v tem pregovoru? V rabi opažam predvsem vejico in pomišljaj, redkeje pa tudi vezaj. Kaj menite?

Zanima me, kakšna je razlika med rabo nedoločnika in glagolnika/gerundija.

Jaz bi rad vedel, kako pišemo reference, ki vsebujejo številke poglavij in verzov. Na primer reference v Svetem pismu in Koranu se nanašajo na poglavje in verz. Opazil sem različne načine pisati tistih referenc, na primer ...

• 15,7
• 15: 7
• 15:7

Kateri način je pravilen?

Jaz bi rad vedel, kako pišemo reference, ki vsebujejo številke poglavij in verzov. Na primer reference v Svetem pismu in Koranu se nanašajo na poglavje in verz. Opazil sem različne načine pisati tistih referenc, na primer ...

• 15,7
• 15: 7
• 15:7

Kateri način je pravilen?

Imamo Beneško republiko, imamo Južnoafriško republiko, imamo pa tudi Republiko Francijo (uradni francoski naziv je Francoska republika), Republiko Slovenijo. Zanima me, kdaj je primerna pridevniška, kdaj pa samostalniška raba, ko gre za poimenovanje države, ki je po obliki vladavine republika? Oziroma, zakaj se slovenska država imenuje Republika Slovenija in ne Slovenska republika?

Podobno: imamo Slovenski etnografski muzej, Dolenjski muzej, Britanski muzej, pa tudi Mestni muzej Ljubljana (in ne morda Ljubljanski mestni muzej). Gotovo ima ustaljena raba svojo težo, zanima pa me, kakšnemu poimenovanju bi dala prednost slovnica. Bi bilo npr. danes neko akademsko ustanovo bolj ustrezno poimenovati Akademija Kranj ali Kranjska akademija, muzejsko Muzej Kranj ali Kranjski muzej itd.?

Vljudno vas prosim za odgovor, ali se S/schengeneski informacijski sistem pravilno piše z veliko ali z malo.

Izraz se prvič pojavi v členu 92(1) konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, kjer je zapisan z malo (v več ostalih evropskih jezikih, tudi tistih, ki močno težijo k rabi male začetnice, je zapisan z veliko): »Pogodbenice vzpostavijo in vzdržujejo skupni informacijski sistem, v nadaljevanju "schengenski informacijski sistem", ki obsega nacionalni del v vsaki pogodbenici in tehnični podporni del.«

V kasneje sprejeti zakonodaji raba niha, velika začetnica je uporabljena v zakonodaji sprejeti pred pristopom EU, mala v zakonodaji, sprejeti po letu 2004:

• Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 4.).
• Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 1).
• Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).
• Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

Zapis z malo začetnico sloni na Smernicah za rabo velike in male začetnice, ki so jih potrdile jezikovne službe institucij EU, z utemeljitvijo, da gre za občni samostalnik, ki označuje vrsto (enako je z malo utemeljen zapis vizumski informacijski sistem).

Zanima me naslednje:

• ali ni poimenovanje informacijskega sistema lastno ime, ki bi po sedaj veljavnih pravopisnih pravilih, spadal v kategorijo "imena, naslovi stvaritev", in bi ga bilo treba zato pisati z veliko začetnico? Če to ne drži, v katero kategorijo spadajo poimenovanja informacijskih sistemov?
• ali je malo začetnico v konvenciji, ki informacijski sistem uvaja, mogoče upravičiti s pravilom, da gre pri tem za opisno, občno ime, kot v primeru sodnega sveta? In je potem velika začetnica upravičena šele v uredbah/sklepih o vzpostavitvi tega informacijskega sistema (ki so navedeni zgoraj), kot v primeru sorodnih poimenovanj mehanizmov/skladov ipd.?
• ali se strinjate, da bi bilo treba veliko začetnico uporabiti tudi v podobnem primeru V/vizumskega informacijskega sistema, ustanovljenega z odločbo 2004/512/ES?

Ali ste imeli kdaj v obravnavi zvezo Silicijeva dolina glede začetnice? V rabi prevladuje velika začetnica, je pa zaznati tudi neke pomenske prenose.

V stavku, ki sem ga našla na spletu je pisalo:

Katoličani morajo spoznati, da so bili zadnji protesti bistveno drugačni od drugih vstajah na Bližnjem Vzhodu.

Ali ne bi moralo pisati »drugih vstaj«?

Kot vidite, sta obe imeni krajev sestavljeni iz dveh delov, ki ju ločuje nestični vezaj. Kolikor vem, se pri imenih krajev sestavljenih iz dveh naselbinskih imen (npr. Šmarje - Sap) sklanja oba dela. Npr.: Živim v Šmarju - Sapu.

Kako pa je v zgornjih dveh primerih, kjer drugi del imena kraja (Loški Potok, Struge) predstavlja nenaselbinsko lastno ime? Ali se prav tako sklanja oba dela ali zgolj prvega? Primera:

• Prometna nesreča se je zgodila pri Hribu - Loškem Potoku.
• Prometna nesreča se je zgodila pri Hribu - Loški Potok.

Kateri primer je torej pravilen? Prvi ali drugi?

Pišem vam iz vasi Zgornje Gameljne, kjer se je vnela zanimiva debata glede sklanjanje besede Gameljne. Domačini vztrajajo na "iz Gamelj", priseljenci poudarjamo, da Word popravi to na "iz Gameljn".

Ali lahko rešite to debato in nam napišete vse sklone besede "Gameljne"?

Jaz sumim, da bi bil mogoče zadnji "n" v "iz Gameljn" tihi. Če je to res, bi prosila še za izgovorjavo napisanih sklonov.

Med lektoriranjem sem naletel na težavo, kako sklanjati imena španskih romarskih poti v Santiago de Compostela. Zanima me, ali se Camino Ignaciano, Camino Frances, Camino Vasco ... sklanjajo v obeh sestavinah ali obravnavamo Ignaciano, Frances, Vasco ... kot nesklonljivi prilastek. Torej:

• Camino Ignaciano se v Baskiji v majhnem delu prekrije s Caminom Vascom. ali
• Camino Ignaciano se v Baskiji v majhnem delu prekrije s Caminom Vasco.

Kako sklanjam lastno ime »Osho«?

Po pregibniku Besana se priimek Ovsenek sklanja Ovsenek, Ovsenka, Ovsenku ... Zakaj ne Ovseneka, Ovseneku? Vem, da »po občutku« ni merodajen argument, pa vseeno ...

Kako se pravilno sklanja ime angleškega kraja Southend-on-Sea?

Zanima me, če pridevnik v odvisniku ohrani obliko iz glavnega stavka ali, ker stoji sam, spremeni sklon?

Primer: V skalah in tudi v naših gorah smo v krasni naravi našli drug svet, svoboden in pravičen, bili smo med ljudmi, ki smo jim lahko zaupali in kjer ni bilo mogoče dajati prednosti manj sposobnim.

Ali bi moralo pisati: ... v krasni naravi našli drug svet, svobodnega in pravičnega, bili smo ...?

Zanima me, kako se pravilno po slovensko napiše ime 14. dalajlame? V slovenskih virih se pojavlja vse mogoče, od citatnega Tenzin Gyatso pa vse do popolnoma poslovenjenega Tenzin Gjaco. Zanima me tudi, kako se pregiba priimek - se o ohrani ali ne?

Zanima me tudi, kako je s poimenovanji zemljepisnih enot v Himalaji. Opažam, da denimo nekatere vrhove povsem slovenimo (npr. Gašerbrum, Kangčendzenga), druge pa malo manj ali sploh ne (Lhotse (po zgledu iz SP: Lhasa), Lotse (Slovenski eksonimi)).

Ali je pravilen zapis socialno-tržna ekonomija ali socialno tržna ekonomija? Prav tako me zanima, kako pišemo npr. agroekonomija in besede s predpono eko (ekodan/eko dan, ekoizdelki/eko izdelki). Hvala.

Zavedam se, da ste o veliki/mali začetnici razvojnih/statističnih regij že pisali. Zanima me, če je pri *pisanju razvojnih regij z veliko začetnico nujno dodati tudi besedo »razvojna«, torej ali mora pisati npr. Zasavska razvojna regija ali lahko pišemo tudi Zasavska regija, ko imamo v mislih ali ko lahko iz konteksta razberemo, da gre za razvojno regijo? Druga specifična dilema pri tem je naslednja: po zgornji logiki pišemo Razvojni svet Zasavske regije, kjer je očitno, da gre za razvojno regijo. Pomisleke imam pri pisanju Svet zasavske/Zasavske regije. Zakaj? Sveta regije ne sestavljajo župani statističnih regij, ampak župani razvojnih regij, kar pa včasih ni popolnoma samoumevno. Se torej v tem primeru »zasavske« piše z malo ali z veliko začetnico?

Kljub jasnemu odgovoru na omenjeno temo (Kitajski zid, Berlinski zid) se poraja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno velike začetnice pisati pri PRVI sestavini poimenovanja, namreč Veliki kitajski zid. Ta besedna zveza (torej s pridevnikom veliki) je nadvse pogosta in menim, da ne gre za lastnostno poimenovanje ("velik" Kitajski zid), temveč za del lastnega poimenovanja. Ne vidim smisla v zapisu veliki Kitajski zid (saj vsi vemo, da je velik, zakaj bi torej to sploh zapisali – razen seveda kot del lastnega poimenovanja). Kaj menite o tem?

Kako je z rabo besede starš? Jo je dovoljeno uporabljati? Prevajalec namreč vztraja pri edninski obliki, ki je v SP 2001 označena s kvalifikatorjem neknj. pog. Res pa se ta oblika danes že pogosto pojavlja v časopisih, knjigah, na radiu itd. Zveza eden od staršev je podana v SP 2001, a se mi zdi, da v nekaterih primerih deluje okorno, tudi prevajalec je noče sprejeti.

Kako torej pisati vezaj v zapisu dvojnih priimkov – stično ali nestično? Sonja Hercegova-Baškir ali Sonja Hercegova - Baškir? Pravila določajo nestičnost (s sicer nelogično posebnostjo), vendar opažam, da se jezikoslovci čedalje pogosteje odločajo za stičnost. Ali naj vseeno vztrajam pri normi ali naj se zlijem z večino?

Ustvarjam obrazce za območje z dvema uradnima jezikoma (slovenščina in italijanščina). Ali je poševnica stična ali nestična, ko zapišem izraz v obeh jezikih.

Ali je prav

a) Ime in priimek / Nome e cognome

ali

b) Ime in priimek/Nome e cognome?

In kaj, če že sam izraz vsebuje poševnico npr.:

c) Ime/priimek / nome/cognome

Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.

Zanima me, ali lahko v naslednjih primerih pišem imeni Občina in Sklad z veliko. Lahko pišem besedo občina z veliko, kadar gre za »poslovnega partnerja«? Tudi pri imenih društev sem v dilemi, kdaj pisati z veliko in kdaj z malo.

PRIMER: Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno so skupaj z drugimi tremi partnerji v projektu, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik in Skladom za razvoj podeželja, uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa.

Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?

Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.

»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.

Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav. Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:

• kolesarji Adrie Mobila (klub Adria Mobil),
• rokometašice Krima Mercatorja (klub Krim Mercator),
• vodstvo Hisensa Gorenja (podjetje Hisense Gorenje),
• prodaja Droge Kolinske (podjetje Droga Kolinska),
• izdelki Jate Emone (podjetje Jata Emona),
• nogometaši Reala Sociedada (klub Real Sociedad je iz San Sebastiana) … Ob prostorski umeščenosti jedrne besede pa:
• Pivovarna Laško Pivovarne Laško,
• Atletico Madrid: trener Atletica Madrid oziroma Atletica iz Madrida …

Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne? Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost. V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:

• Alta Badia – rabi se v Alta Badii in Alti Badii;
• Santa Caterina – v Santa Caterini in Santi Caterini;
• Santa Barbara – v Santa Barbari in Santi Barbari …

Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).

Zanima me, kako je zapisovanjem zaporednih številk členov zakonov, uredb ipd. na začetku povedi. Ali v tem primeru zamenjamo besedni red in zapišemo npr. Člen 76 zakona ... ali upoštevamo nomotehične smernice in uporabljamo zapis v obliki zaporedne številke + člen (torej 76. člen zakona ...)?

Ali je v kazalih pri številkah poglavij bolj smiselno/pravilno pisati pike ali kar brez? npr. 1. Oblikoslovje

Če se odločimo za pike, jih moramo potem pisati tudi za številkami podpoglavij, kajne? npr. 1.1. Oblike

1.1.1. Samostalniška beseda

Kako pa je z zadnjo piko v temle primeru?

npr. V poglavju 1.1 so obravnavane ... (Sklepam, da tako kot v primeru: v poglavju 1 so obravnavane ...?)

Ali je dopustno tudi pisanje: v poglavju 1.1. so obravnavane?

Pa še zadnje vprašanje:

Ali je ustrezno pisanje

- Glej poglavje 1.1. Oblike in poglavje ...

- Glej poglavje 1.1 z naslovom Oblike in poglavje ...

- Glej poglavje 1.1, Oblike, in 1.2 ...

Najlepša hvala in lep pozdrav

Zanima me, ali je res, da je potrebno v stvarnem lastnem imenu, če je to v aktih lastnika, števnik pisati z besedo. Na primer: Občina Ajdovščina zahteva zapis Dvorana prve slovenske vlade in dovoli Trg 1. slovenske vlade.

Zanima me, ali ima glagol imeti svoj trpnik. Prav tako me zanima, katere pogosteje uporabljene slovenske besede nimajo svojega trpnika.

Že nekaj časa me zanima, kako po abecednem redu razvrstiti kazalo, ki ima črke W, X, Y, Z, Ž, saj določenih črk v slovenski abecedi ni. Tako zaporedje (W, X, Y, Z, Ž) daje Word. Je za slovenščino primerno ali ne?

Če se ime Bosna in Hercegovina znajde v stavku v vlogi osebka, v katerem številu je treba pisati povedek?

Zanima me, če je naslednji stavek v celoti pravilen: Uprava za varno hrano je po razkritju, da slovenski branjevci kupujejo sadje in zelenjavo na tržaški veletržnici ter jo v Sloveniji prodajajo kot domačo, v soboto opravila 12 pregledov.

Zmotil me je tale del: ... ter jo prodajajo kot domačo (jaz bi napisala JU, če sta sadje in zelenjava, vendar potem ne vem, če je prav kot domačo, ker se to nanaša le na zelenjavo). Res prosim za napotek, kako pisati v takih primerih, ko imamo samostalnika različnih spolov (sadje in zelenjava), ker me bega vezava.

Podobno je še pri dveh stavkih:

... razširili na prodajo doma pridelane zelenjave in sadja.

... že več kot pol leta ponujajo svežo sezonsko zelenjavo in sadje svojih članov.

Je to prav ali bi moral napisati doma pridelanih zelenjave in sadja, čeprav se sliši čudno? Ali je to mogoče že hiperkorektura?

Najlepša hvala za odgovor!

Zanima me, kako pisati v tem primeru: Oseba je zaposlena pri/na/v Obrtniško-podjetniški zbornici.

Kateri predlog je najbolj ustrezen?

Vljudno vas prosim, če mi lahko odgovorite, uporaba katerega časa (preteklega ali sedanjega) je pravilna pri pisanju zapisnikov raznih sestankov, sej uprav, nadzornih svetov, odborov, komisij, …

Nekaj primerov: »Uprava se seznani z …« ali »Uprava se je seznanila z …« »Nadzorni svet nalaga upravi, da …« ali »Nadzorni svet je naložil upravi, da …« »Komisija soglaša z …« ali »Komisija je soglašala z …« »Odbor zavrača predlog, s katerim …« ali »Odbor je zavrnil predlog, s katerim …«

Zanima me, če je uporaba trpnika v poslovnem besedilo možna? Da/ne in utemeljitev.

Delni odgovor na vprašanje uporabe velike/male začetnice in ločil pri naštevanju po alinejah sem na vaši spletni strani sicer našla, vseeno pa bi vas prosila še za malce širši odgovor. Nekje sem namreč zasledila, da sta pri naštevanju po alinejah možni dve varianti:

• Stavek v alinejah se začne pisati z veliko začetnico in konča s piko
• Stavek v alinejah se začne pisati z malo začetnico in konča s podpičjem. Zadnja alineja se v tem primeru končna s piko.

Ali je to pravilno oz. kakšna so »pravila« v tem primeru?

Ekipa ZRSZ se ukvarja s preverjanjem prevodov poklicev nove verzije Evropske standardne klasifikacije poklicev iz angleščine v slovenščino. Naleteli smo na več primerov, ko prevajalci uporabijo izraz upravljalec/upravljalka (večinoma še vedno upravljavec/upravljavka). Spodaj izpostavljamo dva takšna primera:

• upravljalec/upravljalka priprave mesa http://distribution.cc-app-service.com/concepts/6b73f82c-2543-4a72-a86 d-e988869df5ca/browse/7e33b166-4a6d-40f3-8048-83b3a9d3ef49

• upravljalec/upravljalka stružnice http://prerelease.escoportal.eu/concepts/6b73f82c-2543-4a72-a86d-e9888 69df5ca/browse/63042e8f-dd59-47fe-87f3-3b2ce21f196a

Postavlja se nam vprašanje, ali sta izraza upravljalec/upravljalka slovnično pravilna in ali je dopustno, da se pri prevodih poklicev uporablja nekonsistentna raba terminov upravljavec/upravljalec.

Brskala sem po SSKJ2 in pri geslu razbijati našla primer strokovnjaki se že dolgo razbijajo glave s tem problemom. Mislim, da bi moralo pisati razbijati si glavo (v ednini) – kot v frazeološkem slovarju. Lahko to v SSKJ2 popravite?

Ali se v spodnjih primerih za namreč, torej in tj. piše vejica ali pa je mogoče tudi brez?

• Povedali so, da se strinjajo, namreč da tudi oni mislijo ...
• Povedali so, da bo predstava v dvorani samo ob zelo slabem vremenu, torej če bo ...
• To pomeni, da uporabniki nimajo nobene druge možnosti več, tj. da so preverili že vse ...

Ali je med besedama torej ko vejica?

To se je očitno zgodilo že pred tem, torej ko so ...

Zanima me, kako pisati zato ker v naslednjih primerih. Z vejico ali brez?

• Zakaj sprašuješ? –Zato, ker ne vem. ali Zato ker ne vem.

• Zakaj se skrivaš? –Zato, ker nočem, da me vidijo. ali Zato ker nočem, da me vidijo.

Menim, da z vejico, a želela bi še vašo potrditev.

Imela pa bi še eno vprašanje: ali besedi hvala vedno sledi da ali lahko tudi ker? Na primer: Hvala, ker ste prišli.

Lepo prosim za pomoč pri razrešitvi zagate glede stave vejice. Nikakor se ne dokopljem do odgovora, ki bi mi dal nekaj gotovosti. Sprašujem se (tudi kolegice v šoli), kdaj je pred ZAKAJ vejica in kdaj je ni. Izpisala sem si nekaj primerov:

• Jan ni razumel(,) zakaj, vendar si je želel soočenja z njim.
• Ni vedela(,) zakaj, toda obraz ji je bil znan.
• Nisi mi všeč. Veš(,) zakaj?
• Mislim, da me direktor ne mara. Ne znam razložiti(,) zakaj, ampak imam tako čuden občutek, ko me gleda.
• Glede zavarovanja imam dober občutek, ampak ne vem(,) zakaj.

Kje se je mogoče o tem še podučiti? Nekaj sem našla v členu 331 (Slovenski pravopis, 2001). Zasledila sem tudi nekaj debat na spletu (o »primeru NLB«: Vem(,) zakaj), a ni kakšnega merodajnega odgovora – mogoče pa sem ga kako spregledala.

Zanima me, ali je vejica med datumom in uro potrebna (npr. program prireditev na vabilu):

16. julija, ob 17.00

Prav tako ne vem, ali ime dogodka pisati v nadaljevanju z veliko ali malo začetnico.

PROGRAM PRIREDITVE

ob 19.30 S/sprejem gostov

ob 20.00 N/nagovor slavnostnega govornika ob 20.30 N/nastop Godalnega kvarteta Mlakar

Zanima me, kako vemo, kdaj je med pridevniki na levi strani samostalnika potrebno pisati vejice? Prim. dolgi, rjavi, kodrasti lasje ali dolgi rjavi kodrasti lasje?

Zanima me, ali bi pred veznikom in v spodnjem primeru morali pisati vejico in zakaj da oz. ne.

Z glasbo si boste lahko ustvarili predvidljivo zvočno kuliso, ki bo prekrila druge, morda bolj vabljive ali vznemirljive zvoke iz okolja in tako pomagala k večji osredotočenosti na vašo trenutno nalogo.

Zanima me, ali bi v označenem primeru (modrem) treba pisati vejico ali ne. Dodajam tudi primer druge navedbe vira.

Mencinger, J., 1997, Daleč od Evrope, v: Mladina, št. 7, 18. 2. 1997, str. 26–29.;

Tauber, A., 1991, Kam vodi razvoj? v: Delo, št. 14, 18. 1. 1991, str. 9.

ALI

Tauber, A., 1991, Kam vodi razvoj?, v: Delo, št. 14, 18. 1. 1991, str. 9.

Po dolgih letih stalnega pisanja v angleščini se mi nekoliko mešajo štrene glede pisanja vejic pri odvisnih stavkih. V mislih imam take povedi:

• V razdelku Galerija izberite slike, ki jih želite nastaviti za profilne, in kliknite na Izhod'. (VS V razdelku Galerija izberite slike, ki jih želite nastaviti za profilne in kliknite na Izhod'.)

Je za besedo profilne treba pisati vejico? Ne gre namreč za vrinjen element tipa Galerija je, mislim, v drugem razdelku.

Nadalje, če zgornjo poved primerjamo s to povedjo:

• Možnosti, ki so na voljo in ki jih ni mogoče izbrisati.

Ali je vejica tukaj odsotna, čeje to pravilno, ker se oba odvisna stavka nanašata na samostalnik možnosti*?

Logatčani poleg delov kraja, nekoč naselij, ki jih danes uradno zaznamujejo ulice (Čevica, Martinj Hrib, Tabor ...), približno ločimo tudi gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji Logatec. Zedinjeni nismo ne glede oblike pridevnika ne glede geografske meje med tema deloma Logatca, pa tudi ne glede zapisa z malo oziroma veliko začetnico. Zanima me torej, ali je prav gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji ali Gornji/Gorenji/Zgornji in Dolnji/Dolenji/Spodnji Logatec?

Iz zgodovinskih knjig, ki omenjajo Logatec (rimsko Longaticum, srednjeveško: Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), lahko povzamemo, da so imeni Dolenji in Gorenji (ne dolnji in gornji ali spodnji in zgornji) Logatec začeli uporabljati v 16. stoletju. Logatec pa je danes manjše mesto, ki spada v Občino Logatec in je nastalo po drugi svetovni vojni z združitvijo nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca ter več okoliških krajev (uradno torej gornjega in dolnjega Logatca ne poznamo več, ločimo ju le prebivalci, pa še to le približno, saj ne gre za geografsko ali kako drugače natančno ločeni naselji, za kateri bi vedeli, kje poteka meja). Kraja Gornji Logatec in Dolnji Logatec tako uradno ne obstajata več - ni ulic s takima imenoma, ni krajevnih tabel, ničesar, niti že desetletja nista navedena na nobenem zemljevidu, poleg tega se tako ne imenujeta niti krajevni skupnosti (dolnji Logatec bi sicer lahko bila Krajevna skupnost Naklo, gornji Logatec pa Krajevna skupnost Tabor).

Po pravilih Slovenskega pravopisa je jasno, da v naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico. Ampak pri gornjem/dolnjem Logatcu ne gre za npr. Gornji Grad, temveč za nenatančno vrstno oznako, ki je ostala iz zgodovine. Verjetno torej za zapis gornji/dolnji Logatec velja opomba (http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf: stran 14, razdelek 71), da se razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom pišejo z malo začetnico.

Temu nekako pritrjuje tudi pojasnilo o zemljepisnih imenih pokrajin in označevanju lege znotraj celin dr. Draga Kladnika, ki je že objavljeno kot odgovor v Jezikovni svetvalnici: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-označevanje-lege-znotraj-celin.

Zanima me, ali imena različnih indeksov in lestvic pišemo z veliko ali malo začetnico? Npr. indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), lestvica osnovnih psiholoških potreb, teorija samodeterminacije, indeks človekovega razvoja, svetovni indeks sreče ...

Kadar se v besedilih naš naziv pojavlja večkrat, uporabljamo krajšo različico našega uradnega naziva. Prosimo za nasvet, ali naj se krajša verzija piše z veliko ali malo začetnico. Naš polni naziv: Komisija za preprečevanje korupcije Krajša verzija: Komisija ali komisija

Zanima me, ali se ime znaka kakovosti, npr. zeleni znak kakovosti, piše z malo ali veliko začetnico? Na spletnih straneh je pisan z veliko, jaz pa se sprašujem, ali ne gre pri tem za poimenovanja priznanja, ki pomeni kakovost, in se torej piše z malo.

Ali bi se moralo v stavku globoko v zajčji luknji youtubaYoutube pisati z veliko začetnico?

Zanima me, ali se piše homški hrib ali Homški hrib. Mislim, da se vzpetina sredi mengeškega polja imenuje Homec, vendar, ker je to poimenovanje prevzelo naselje, ki leži na južni strani vzpetine, se je za hrib s cerkvijo uveljavilo ime, Homški hrib.

Prav tako imam pogosto težavo, kdaj pisati občina in kdaj Občina, kot npr. Občina Domžale, kot ime naslovnika

Kako se pravilno zapisuje velika začetnica pri hišnih imenih? Je z veliko tudi "Pri" ali samo drugi del: Pri Bleku/pri Bleku, Pri Mežnarju/pri Mežnarju?

Zanima me, zakaj se pri Črna gora gora piše z malo začetnico, pri Burkina Faso pa je Faso pisano z veliko začetnico.

Imena cest, vasi, mest ipd. vedno pišemo z veliko začetnico; to je jasno. Po isti logiki bi morali pisati z veliko začetnico tudi imena geografskih oz. upravnih enot, imenovanih okraji, npr.: v Prvem okraju na Dunaju; okraj Logatec oz. Logaški okraj; okraj Velikovec oz. Velikovški okraj.

prosim vas za dodatno pojasnilo v zvezi z vprašanjem, na katerega ste v Jezikovni svetovalnici že odgovarjali.

Ali se strinjate, da se uradna imena skladov, mehanizmov in drugi instrumentov (v pomenu sklada po SSKJ: denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen), ki so bili ustanovljeni/vzpostavljeni s pravnim aktom, pišejo z veliko začetnico?

V skladu s pravilom § 92, po katerem se z veliko začetnico pišejo: – imena/naslovi skladov: Mednarodni denarni skład, Nobelova ustanova, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenski odškodninski sklad

In da bi imoral biti v skladu s tem npr. Evropski instrument za demokracijo in človekove pravicev uredbi, s katero je bil vzpostavljen, zapisan z veliko začetnico:

Ta uredba uvaja evropski ALI Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, s katerim Skupnost zagotavlja pomoč v okviru politike Skupnosti glede razvojnega sodelovanja ter gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, ki prispeva k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je v skladu z zunanjo politiko Evropske unije kot celoto.

Pozdravljeni, pisem iz revije Joker, kjer se ukvarjamo s sodobnim, 'digitalnim' vsakdanom. Vprašanje gre na rovaš začetnic za imena izdelkov. Pravopis sicer veli, da se avto 'clio' oziroma 'renault clio' piše z malo začetnico. Iz tega izhaja, da se pise z malo tudi 'pentium', 'ipod' in 'playstation'. A po drugi plati pa je ime programa Windows z veliko, pri čemer prihaja do neskladja, ko se v istem stavku pojavita dva izdelka: intel pentium in MicrosoftWindows. (Kos hardvera z malo in kos softvera z veliko, pri čemer sta oboje registrirani in ne splošni imeni.) Še huje je, ko dodamo novodobne servise tipa 'iTunes' ali 'Playstation Store' in številne druge neotipljivosti, recimo (zaščitena) imena tehnologij 'DirectX', 'SmartTV'. Kakšno je vaše mnenje glede tega?

Prosim, da odgovorite na naslednje vprašanje: je pravilno zapisati Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine (ali občine) Lendava? Glede na to, da pišemo župan Občine Lendava, saj gre za stvarno lastno ime, bi po mojem morali pisati besedo 'občine' v prvem primeru tudi z veliko začetnico, kajne?

Kako pišemo, s kakšno začetnico, za dvopičjem?

OZN - Organizacija združenih narodov ali Organizacija združenih narodov - OZN

Zanima me, ali se piše niti-niti, niti - niti, niti–niti, niti – niti (stični oziroma nestični vezaj ali pomišljaj).

Kako pisati ločila v spodnjih primerih, predvsem vejic znotraj stavkov za citiranimi deli in pred narekovaji?

• Najlepše je začeti iskati izgovore, kot so: »Nimam denarja,« ali »Težko mi je zaslužiti.«
• Imate prav, da je trditev: »Ko bi bil lahko vedno srečen,« pretirana.
• Strokovnjaki vam bodo na primer govorili: »Bodite previdni glede razkuževanja rok,« ali »Ne izpostavljajte se pretirano v družbi drugih,« takšne zadeve.
• Lahko bi torej sklenil: Nisem dovolj dober, ker premalo znam, ali Nisem dovolj dober, ker nisem končal šole.
• Kot pravite, je za prepričanje »lepo je, da sem živ,« najprej narediti v življenju preskok.

Pa še nasvet za uporabo predloga k – je bolje z njim ali brez njega:

• Najpomembnejša dejavnost v življenju je prispevati, zato se je dobro usmeriti na dejavnost prispevka k drugim. V harmoniji lahko živimo v povezavi s prispevkom k drugim.

Zanima me, zakaj v medijih ne razlikujejo med pojmoma volilec in volilni upravičenec in kakšno je vaše mnenje o pomenski razliki med obema.

Zanima me pravilni zapis (velika ali mala začetnica) naslednjih zemljepisnih pojmov:

• Pokrajinski imeni (Z)GORNJA ŠTAJERSKA in SREDNJA ŠTAJERSKA. Pravopis navaja le Spodnjo Štajersko.
• OSREDNJA SLOVENIJA.
• SREDOZEMSKA KOTLINA.
• PANONSKA KOTLINA ter PANONSKI in KARPATSKI BAZEN.
• OBPANONSKE POKRAJINE.
• DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER.

Prosim tudi za utemeljitev zapisov.

Lepo bi prosila za pomoč pri rabi velike in male začetnice. Kako zapisujemo npr. osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto v življenjepisu, npr.:

Obiskovala sem O/osnovno šolo Ledina v Ljubljani, nato sem odšla na G/gimnazijo Moste, pozneje sem se vpisala na F/filozofsko fakulteto v Ljubljani.

Z veliko ali malo?

Imeni osnovna šola in gimnazija bi še sprejela z malo, ker ju občutim kot občni imeni, pri imenu filozofska se mi zatakne. Saj je v Ljubljani le ena F/filozofska fakulteta; utemeljitev, da mislimo na vrsto in ne na ime (člen 104 v SP 2001), se mi ne zdi povsem prepričljiva. To je, seveda, osebno mišljenje. Seveda pa je OŠ Ledina prav tako ena in bi ju morali verjetno pisati z veliko?

Razumem (vsaj mislim) primere:

• Pismo sem poslala na Filozofsko fakulteto v Ljubljano.
• Izbirala sem med filozofsko, pedagoško in medicinsko fakulteto.
• Na razpis se je prijavila tudi Srednja gostinska in turistična šola Izola.
• Najprej sem obiskovala osnovno šolo v domačem kraju, nato sem odšla na gimnazijo v mesto.

Kako pa je z rabo v raznih časopisnih člankih, revijah, leposlovju? So tu kakšni interni dogovori? Raba je namreč zelo raznolika.

Zanima me, kako bi zapisali naslednje skrajšane naslove predpisa, katerega polno uradno ime se glasi:

Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih

• polni uradni naslov brez datuma in subjekta, ki je predpis sprejel: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih

• skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta, številke in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti

• skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in številke: U/uredba (ES) št. 862/2007

• skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti

In še drugi del vprašanja:

Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih, kadar pred njimi stoji kazalni zaimek? Je velika začetnica v naslednjih dveh primerih upravičena?

• Sporazum, sestavljen v 11 uradnih jezikih Evropske unije (španščina, danščina, nemščina, grščina, angleščina, francoščina, italijanščina, nizozemščina, portugalščina, finščina, švedščina) je bil objavljen v UL L 97, 30.3.1998, str. 2. Češka, estonska, latvijska, litovska, madžarska, malteška, poljska, slovaška in slovenska različica so objavljene v tem Uradnem listu Evropske unije.
• Na podlagi [ … ] ZZVZZ in ZUTPG) [ … ] objavlja Zavod v tem Uradnem listu RS javni razpis programa izvajanja šolanja psov vodičev slepih zavarovanih oseb.

Ali se beseda rebro pri besedni zvezi predor Golo rebro piše z veliko ali malo začetnico?

Glede pisanja e-sporočil me zanima, ali je treba začetek besedila v polju "Zadeva" pisati z veliko ali malo začetnico.

Primer 1: Zadeva: v Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu

Ob tem še podvprašanje: ali je razlika, če je v stavku povedek, kot je navedeno v primeru 2?

Primer 2: Zadeva: v Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu

Če pišemo kratice, naj v njih ne bi bilo znakov, ki ničesar ne povedo, ne pomagajo pri izgovarjavi, ni od njih nobene koristi. Zakaj ne zapišemo enostavneje covod19 in sklanjamo covida19?

Če so kratice velike črke, naj bi pred obrazilom bil vezaj, npr. TEŠ6, TEŠ-a6 - brez presledkov med črkami in številko (ali tudi covid-a19).

Če npr. številke s presledkom ločimo od črk, lahko znotraj stavkov kdaj pa kdaj pride do nejasnosti, kam številke spadajo.

Vljudno vas prosim z razrešitev dileme, kako pisati Občina Hoče - Slivnica, namreč s stičnim vezajem kot priredno zloženko ali se upošteva pravilo za pisanje dvojnih imen z nestičnim vezajem.

Pozdravljeni!

Zanima me, kako se pravilno prevaja angleški izraz "early 2000s"? Bi v slovenščini lahko rekli na primer v zgodnjih dvatisočih letih? Ali je bolje pisati na začetku tretjega tisočletja? Hvala za odgovor in lep pozdrav

Pozdravljeni, že nekaj časa se ukvarjam z usklajevanjem azijskih zemljepisnih imen na slovenski Wikipediji, pred kratkim pa sem naletel na zanimivo težavo in sicer otok "Iwo Jima" (angleški zapis).

Kot opažam gre za eno izmed redkih japonskih zemljepisnih imen, ki se v skoraj nobenih publikacijah ne prečrkuje po Pravopisu 2001 v "Ivo Džima". Sicer najde Gigafida 8 zadetkov, kar pa je v primerjavi z nekaj sto zadetki na "Iwo Jima" pljunek v vodo.

Precej jasno je, da je takšen zapis imena otoka dandanes v slovenščini prevladujoč, na kar so nedvomno vplivali mnogi filmi (recimo Pisma z Iwo Jime). S tem sicer ne bi imel nikakršnega problema, ampak je to preprosto narobe in za slovenske bralce zavajujoče, kajti J mi izgovorimo kot J, angleži pa kot Dž, torej [Ivo Džima] in ne [Ivo Jima].

Zanima me kakšno je vaše strokovno mnenje glede zapisa imena otoka? Naj se ravnavam po Pravopisu ali je "Iwo Jima" že preveč ustaljeno ime in bi njegovo spreminjanje prineslo le do več zmede?

V naprej hvala in lep pozdrav.

V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?

Zanima me, kdaj je zapis naglasnega znamenja dovoljen/priporočljiv. Sama naglasna znamenja zapisujem samo v primerih, kadar bi besedo brez naglasnega znamenja napačno razumeli. Primer: v méni – kot v menopavzi; v mêni – kot znotraj mene v notranjosti.

Torej, zanima me, kako je z zapisom naglasa v drugih primerih. Primer: Ne upirajte se zlù. Je naglas na u upravičen/dovoljen/priporočljiv?

Pri 100-ih ali pri stotih letih?

Pri 3. mesecih shodi ali pri 3 mesecih shodi?

Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna?

Pri pisanju vodičev se ne moremo zediniti o zapisu trajanja: običajno zapisujemo skrajšan opis trajanja 1 h 30 min, redkeje se uporablja zapis z decimalno vejico, 1,5 h. Na terenu pa je velikokrat najti oznako 1.30h za istih 90 minut – je ta zapis (1.30h za uro in pol) pod kakršnim koli pogojem pravilen?

Pri ročnem zapisu velikih tiskanih črk Z in Ž nekateri zapišejo še črto na sredini. V šoli so nas učili brez te črte. Ali sta pravilni obe možnosti pravilni ali zgolj ena (brez črte)?

Zanima me, kateri zapis naslova je pravilen glede zapisa vrstilnega števnika?

Učenje osnov računalništva v 1. triletju osnovne šole

Učenje osnov računalništva v prvem triletju osnovne šole

Zanima me pravilni zapis bio in eko hiša. Ali je treba zapisati besedi skupaj, npr. biohiša ali narazen (bio hiša). Pomensko na področju gradnje hiš beseda bio vsebinsko označuje hiše, zgrajene iz naravnih materialov, beseda eko pa visokotehnološke hiše (nizkoenergijske, pasivne). V medijih se namreč dosledno zapisuje bio hiše. Kako se pravilno zapiše naslov Gradnja bio in eko hiš. In še, zakaj zapišemo pasivna hiša z dvema besedama, če bi bil vaš odgovor, da zapišemo biohiša skupaj?

Študentski svet Fakultete za farmacijo želi ohranjati slovenski jezik na čim višji ravni, zato nas zanima sledeče.

Na naši članici (UL FFA) smo pri prebiranju različnih aktov, pravilnikov in poslovnikov ter zapisnikov naleteli na neskladje pri zapisu okrajšave za študentski svet. Pojavljata se dve enačici za Študentski svet Univerze v Ljubljani: ŠS UL in ŠSUL. Podobno velja tudi za študentske svete članic: ŠSFFA ali ŠS FFA, ŠS UL MF ali ŠSULMF, ŠSFKKT ali ŠS FKKT itd.

Tukaj se poleg omenjenega zapisa skupaj oz. narazen pojavi še kombinacija z okrajšavo UL oz. Univerza v Ljubljani.

Zanima nas torej dvoje: ali je pravilneje pisati ŠS UL ali ŠSUL; ali je pravilneje ŠSFFA, ŠS FFA, ŠS UL FFA ali kaj drugega.

Zanima me, če obstaja kakšno pravilo za zapisovanje slovenskih večbesednih zemljepisnih imen v angleških tekstih?

Dilema je v tem, ali naj bi se v angleščini drugo besedo npr. dvobesednih slovenskih zemljepisnih imenih pisalo z veliko začetnico (kot je to praksa v angleščini) ali pustiti v izvorniku, kot je pravilno v slovenščini?

Recimo:

- Arja vas

Angleški članek na Wikipediji navaja "Vas" z veliko začetnico: https://en.wikipedia.org/wiki/Arja_Vas

Ali se torej vse besede v takšnih večbesedna imenih v angleščini piše z velikimi začetnicami, ne glede na izvorni zapis v slovenščini, ki drugo besedo navaja z malo začetnico?

Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.

Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.

Kakšno pa je vaše stališče?

Pravopis govori o podrednih zloženkah, v katerih je prva sestavina črka, kratica ali števka: a-kmet, b-razred, C-vitamin, TV-program, PTT-služba, A4-format, 2. b-razred, c-mol, G-dur, druga sestavina pa samostalnik.

Zanima me, kako pisati naslednje besedne zveze, ki vsebujejo kratico (oziroma ali so take zveze sploh mogoče):

- tridimenzionalno tiskani izdelki -> 3D-tiskani,

- ... so jih tridimenzionalno natisnili -> ... 3D-natisnili.

Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?

Imam vprašanje: Kako se (pravo)piše vitamin B 12 (in vsi ostali B-vitamini)? Kočljiva mi je številka. (1) Med črko (B) in številko (12) je presledek. Mar ne? (2) Kaj pa pisava številke? Mora biti po pravopisu podnapisana (subscript) ali je vendarle v isti liniji kot črka B? Torej ali B 12 ali B 12? (V prvem primeru bi celo bilo bolje pisano skupaj, brez presledka B 12). Toda – kaj je prav?

J. K.

Ali je pri zvezah, ki zajemajo več zaporednih enot, pravilno/sprejemljivo pisati točke 2 do 8, priporočila1 do 6, smernice 7 do 15? Ali je (edino) pravilno pisati točke od 2 do 8, priporočila od 1 do 6, smernice od 7 do 15?

V SSKJ je navedeno, da se v primerih, ko imamo dano začetno in končno točko/mejo, predlog do uporablja v zvezi z od. Samo v primeru, ko je do dejansko izražen s pomišljajem, je od fakultativen (naveden v oklepaju). Po drugi strani se za izražanje približne, vmesne mere do samo včasih uporablja v zvezi z od – ali bi to lahko dejansko nakazovalo, da bi se pri zvezi točke 2 do 8 lahko razumelo, da gre za približno izražanje? In tudi zadnji primer, v katerem je samo do, je označen kot publ. – ali to pomeni, da je tak zapis dejansko zaznamovan?

V Slovenskem pravopisu se do kot razmejevalni predlog uporablja samo v zvezi z od.

Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.

Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.