Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

bŕk -a m (ȓ) nav. mn.
1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk
● brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno
2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki
♦ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
izčesáti -čéšem tudi sčesáti sčéšem dov., izčêši izčešíte tudi ščêši ščešíte; izčêsal tudi sčêsal (á ẹ́)
1. s česanjem odstraniti: izčesati prah iz las / izčesati angorskim kuncem dlako
// urediti, pogladiti z glavnikom; počesati: izčesati lase / izčesati s krtačo
2. tekst. z orodjem ali s strojem odstraniti iz prediva kratka, skodrana vlakna: izčesati predivo, volno
lášček -čka m (ā)
nav. mn. lasek: pogladiti otroka po laščkih; kodrasti laščki
očesáti očéšem dov., očêši očešíte; očêsal (á ẹ́)
1. z orodjem ali strojem uravnati, pogladiti: očesati slamo
2. zastar. počesati: očesati lase
počesáti -čéšem dov., počêši počešíte; počêsal (á ẹ́)
1. urediti, pogladiti z glavnikom: počesati otroke; preoblekla se je in počesala; počesati si brado / s prsti si je počesal lase; pren., ekspr. veter je počesal travne bilke
// (strokovno) urediti lase: katera frizerka te je danes počesala / počesati na prečo; nazaj počesati lase usmeriti jih od čela proti tilniku
2. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: enota je dobila povelje, da počeše vse okoliške gozdove
3. knjiž., ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom počesal, da si boš za vedno zapomnil
● nar. prav po mešetarsko ga je počesal ogoljufal, prevaral; ekspr. temeljito počesati rokopis popraviti
pogláditi -im dov., tudi pogladíla; poglájen tudi poglajèn (á ȃ)
premakniti roko po čem: v zadregi je pogladil brado; pogladil se je po laseh in spregovoril / pogladila mu je lase s čela / pogladiti s krtačo
// ljubkujoče premakniti roko po čem; pobožati: z roko je pogladil konja po vratu; nežno je pogladila otroka po licu
pokrtáčiti -im dov. (á ȃ)
očistiti, pogladiti s krtačo: čevlje še malo pokrtači / pokrtačiti lase na čelo usmeriti jih
poščétkati -am dov. (ẹ̑)
očistiti, pogladiti s ščetko: skrbno si je poščetkal brado; poščetkati lase / poščetkati čevlje, obleko pokrtačiti

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

očesáti očéšem dov. očesánje; drugo gl. česati (á ẹ́) kaj ~ slamo |poravnati, pogladiti|; redk. ~ lase počesati
po.. [poudarjeno pò] predp.; variante pó..2 (pógrad), pó..3 (pójdem), pô.. (pôtok) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'povrhnost' pobrísati, pokríti, pomazáti
2. 'majhnost' pocúkati, podrs(áv)ati, poplesáti, pošalíti se
3. 'umanjkanje' pogláditi, pomléti
4. 'nastop stanja, pridobitev lastnosti' poameričániti, poapnéti, pobledéti, počlovéčiti, podivjáti, porumenéti
5. 'naknadnost' podelávati, podrhtévati, pokuhávati
II. izpredložna imenska pobítek, pobóčje, pobóžen, pocésten, podólje, podôlž, pogozdèn, poiménski, pokáj, ponočeváti, Posávje, povŕšen
III. izpodstavna poapnênje, pobég, pokrítje, poledenèl, posávski, potŕjen, povít
pogláditi -im dov. -il -ila tudi -íla; poglájen -a tudi poglajèn -êna; poglájenje tudi poglajênje (á ȃ) kaj ~ lase s čela; pogladiti koga/kaj po čem ~ otroka po licu
strníšče -a s (í) preorati ~; poud. z roko se pogladiti po ~u |po neobriti bradi|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

počesáti -čéšem dov.
kaj z glavnikom urediti, pogladiti
SINONIMI:
knj.izroč. izčesati, knj.izroč. očesati, knj.izroč. pričesati
GLEJ ŠE SINONIM: natepsti, ogoljufati, popraviti, prečesati
pogláditi -im dov.
GLEJ SINONIM: pobožati
pokrtáčiti -im dov.
kaj očistiti, pogladiti s krtačo
SINONIMI:
štrlèč -éča -e prid.
ki je, stoji v položaju pravokotno na podlago, stran od česa
SINONIMI:
star. strčeč, knj.izroč. stršeč

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

gláditi glȃdim nedov.
stláti stẹ́ljem nedov.

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

božati

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

pogláditi, -glȃdim, vb. pf. glatt machen, glätten; glatt kämmen, Mur.; ne utegnem se počesati, le malo pogladila se bom, jvzhŠt.; p. britev, das Rasiermesser abziehen, Cig.; — streicheln: p. žival z roko; p. otroka po licu.
poglájati, -am, vb. impf. ad pogladiti, = gladiti, Cig.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

oglàditi -im dov. pogladiti: i z-rokôv nyemi vrôcsno cselo ogladila AIP 1876, br. 4, 6
poglàditi -gládim dov. pogladiti: Pallérozni; pogláditi KOJ 1833, 168; Pogládi nyemi z-rôkicov lice AI 1875, kaz. br. 7; on je tiszto z-negrbanim cselom pogledno, z-rokouv poglado KOJ 1845, 7

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

poglajen deležnik

PRIMERJAJ: pogladiti

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

gladiti nedov., F15, blandiri, ſe radovati, eniga gladiti, tudi milovati, ſe perliṡovati; circummulcere, lipú ſnaṡhnu gladiti, ſhtrikati; delaevare, gladiti; demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati; laevigare, laevare, gladiti, gladku, inu ravnu délati; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati; palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati; permulcere, pogladiti, gladiti; polire, gladiti, palirati, gladku délati; pumex, -cis, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; pumicare, s'takeſhnim kamenam gladiti; remulcere, ṡupèt gladiti, inu ſe rodovati, ſe ṡupèt perliṡovati; titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi, máh od ſukna
očistiti dov., F12, collustrare, oſvitleti, palirati, ozhiſtiti, ſvitlu ſturiti, okuli gledati; depurare, ozhiſtiti; diluere, oprati, ozhiſtiti; diruncire, opleiti, ozhiſtiti; excuſsoria cribra, reṡheta ṡa oplati, ali ozhiſtiti; expiare, ozhiſtiti, poṡhègnati, ṡmyriti; extergere, ṡbriſſati, ottréti, ozhiſtiti; illutibilis, -le, kar ſe ne more oprati, ali ozhiſtiti; lustrare, vzhiſtiti, ozhiſtiti. Num:32; mundare, ozhiſtiti, poſnaṡhiti; purificare, ozhiſtiti, oſnaṡhiti; repolire, ṡupèt ozhiſtiti, pogladiti, palirati
pogladiti dov., F4, commulcere, pogladiti, vtolaṡhiti, ẛmyriti; permulcere, pogladiti, gladiti; repolire, ṡupèt ozhiſtiti, pogladiti, palirati; repumicare, ṡupèt, ali vezhkrát s'lahkim kamenam pogladiti
polirati nedov., F4, collustrare, oſvitleti, palirati, ozhiſtiti, ſvitlu ſturiti, okuli gledati; polire, gladiti, palirati, gladku délati; pumex, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; repolire, ṡupèt ozhiſtiti, pogladiti, palirati
zmiriti dov., F12, complacare, ẛmyriti, vtolaṡhiti; commulcere, pogladiti, vtolaṡhiti, ẛmyriti; conciliare, ſpraviti, ẛmyriti; concordare, ſe ẛglihati, ſe v'kúp raimati, glihati, pogoditi, ẛmyriti, ẛloṡhiti; delenire, vtolaṡhiti, inu s'lubeṡnivimi beſſédami ẛmyriti; expiare, ozhiſtiti, poṡhègnati, ṡmyriti; pacificare, vmyriti, vtolaṡhiti, potihniti, reṡmyriti, ẛmyriti, ſpokoiti; pactor, -oris, kateri tá folk hrupezhi vtolaṡhi, inu ṡmyry; perpacare, cilú ṡmyriti, inu vtolaṡhiti; placare, vtolaṡhiti, ṡmyriti, potolaṡhiti, potihniti; propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado ṡkaṡati; sedare, tolaṡhiti, potihiniti, ṡmyriti, potolaṡhiti, gaſſiti

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

izčesati ► isˈčeːsat -ˈčẹːšen dov.
očesati ► ȯˈčeːsat ȯˈčẹːšen dov.
počesati ► pȯˈčeːsat -ˈčẹːšen dov.
pogladiti ► pȯgˈlaːdėt -ėn dov.

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Izvor priimka »Poglajen«

Prosim za etimološko razlago priimka Poglajen.

Število zadetkov: 34