cveteč del., F3, cyprus, -pri, g:fae: en zvitezhi groṡd; floridus, -a, -um, zvitèzh, zvitezhi

cyam (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov)  –, cyam Hyp.333 [pripis pri geslu improperare]

častitost (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, zhaſtitoſt [pripis pri geslu gravitas]

drevesce s, F9, arbuscula, drivesze; cyprus, -pri, g:fae: tudi enu diſhezhe drivèṡze v'Cypri deṡheli; juniperus, brinîovu driveṡze; lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje, ladanum; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe, kateriga driveṡze je vſelei ṡelenu; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni; papyraceus, -a, -um, tú kar je is takega drivesza ſturjenu, popyrnaſt; scammonia, -ae, vel scammonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze v'neṡnanih deṡhelah

frament (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, da framenta [pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]

gabez (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, belladona trihotoma vovzhjek, gabesh. Scop. [Ima ime Gabes v seznamu Nom. Carn., pri opisu rastline Atropa Belladona na str. 287, 288 pa ni nobenega slovenskega imena. Pohlin se je verjetno zmotil in je vzel zapis ne od Scopolija, marveč iz navedene Hacquetove razprave, str. 52: Woolfskirsche, Dollkraut, tötlicher Nachtschatten, u. s. f. krainerisch: Voukzhie, oder Gabes, Atropa Belladona, die sechste Tafel Woukzhie. Wolfskirsche. Atropa belladona.]

gosje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, colchicum authumnale zhmerika Herbstzeitlose ushivz, gosije, gosler Hacquet podlesk impro[?]; glej opombo pri geslu čmerika [Prim. Plet.I., 235: gôsje, n. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), C.(?). Cafov vir je tako preverjen.]

gosler (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, colchicum authumnale zhmerika Herbstzeitlose ushivz, gosije, gosler Hacquet podlesk impro[?]; glej opombo pri geslu čmerika [Prim. Plet.I., 235: goslár,rja, m.4) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Z., Nov.]

grozd m, F14, acinus, -i, jagodiza, pizhki, grosda jagoda, paperki; botrus, groṡd; brisa, ṡtlazhenih grosdou tropine; brisa, -ae, en groſd, kateri je perpravlen ẛa mósht tlazhetnîu; bumamma, grosdi s'debelimi jagodami; cyprus, -pri, g:fae: en zvitezhi groṡd; deacinatus, -a, -um, od gnîlih jagod ta otrébleni groṡd; druppa, grosd, kateri farbast perhaja; pampinarium, -rÿ, tá preṡ groṡda mladiza na vinṡki terti; racematus, -a, -um, kar ima groṡde, ali zheſhule; racemosus, -a, -um, polhin groṡdú, ali zheſſuliz; racemus, -mi, gróṡd, zheſhula, ali zheſſula, groṡda pezil, inu druṡih mladiz; uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl

jadrovati (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., velificare, jadriti, jadruvati; glej opombo pri geslu jadriti

kardoškati (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) nedov., digladiari, kardeshkat, kardoshkat; glej opombo pri geslu kardeškati

kriček (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gryphs, weleſôr, krizhek, qvajs; glej opombo pri geslu belezor

kumina (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, phelandrium kojnska kumena, kojnske marok. Scop.; glej opombo pri geslu konjski

kunica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, martes kuna, kuneza; glej opombo pri geslu kuna

metuljov (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., rhamnus, -ni, metulove jagode Scopoli; glej opombo pri geslu jagoda

morok (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, phelandrium, kojnska kumena, kojnske morok. Scop.; glej opombo pri geslu konjski

muhen (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., amanita mushneze muhne gobe. Scop.; glej opombo pri geslu goba

mušnica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, F2, agaricus, fungus lamellatus mushenze Scopoli [2: Agaricus, Carniol. Muchne gobe, Muſhenze]; amanita mushenze muhne gobe. Scop.; glej opombo pri geslu goba

par... prim. pri... 

per... prim. pri... 

plesnjavke (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., mucor, plesnavke gobe Scopoli; glej opombo pri geslu goba

prepeluca (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, papaver prepeluze Scopoli [314: Papaver. Carniol. Perpeluze; v seznamu Nom. Carn. Perpeluze. – Osnova popačenih imen Perpeluze, prepeluze je pravilno ime purpelica. Pri tem je zanimivo, kar je zapisal zdravnik H. C. Schlegel (1772–1839) v knjigi Reise durch einige Theile vom mittäglichen Deutschland und dem Venetianischen, Erfurt 1798, 393 (Kärnthnische Provinzial=Ausdrücke): Pupelitzen = sehr roth werden, von den Klatschrosen (Flor. papav. rhoead), die hier Pupelitzen gennant werden.]

skladen (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., musica, -ae, skladno glasje. Veranti.; glej opombo pri geslu glasje

sladen (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., volupè est mihi, sladnu slaſnu je Hyp.268; glej opombo pri geslu biti

slasen (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., volupè est mihi, sladnu slaſnu je Hyp.268; glej opombo pri geslu biti

soha (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, patibulo affigi, [obeiſſiti] na sohe; glej opombo pri geslu na

solzena (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, malva, -ae, suſena, zhershen klobuk Scopoli; glej opombo pri geslu čršen [Pravilno ime solzena za Malva L. ima Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 247; Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 238 itd.]

srčan prid., F19, animare, ſerzhniga ſturiti; animosus, ſerzhán, junazhki; ardens, gorèzh, ſerzhán; arrigere aliquem, eniga mozhniga, ſerzhniga, veſſeliga ſturiti; audax, ferbeṡhin, ſerzhán; cardia, -ae, ſerzhna boléẛen, omadleviza, na ẛhlizhizi bolezhina; contritio, prava grevinga, ſtrenîe, ſerzhna ṡhaloſt; cordatus, -a, -um, ſerzhán; cordolium, vel cordilium, ſerzhna boléẛen; dolor cordis, ſerzhna ṡhaloſt; emphasis, lipú, ſerzhnu, dopadajezhe govorjenîe; impavidus, -a, -um, nepreſtraſhen, nevſtraſhen, ſerzhán; imploratio, ſerzhna proſhnîa; ingens animi, ſylnu ſerzhán; intrepidus, -a, -um, netrepezhejozhi, ſerzhán, junazhki; miles triarius, en iṡkuſheni ſarzhni ṡholnèr, ſtari junak; plangor, -oris, ſerzhnu klagovanîe, inu ob tlá metanîe; praecordia, -orum, ṡlizhiza na perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje; viscera misericordiae, ſerzhnu vſmilenîe; prim. pri srčen 

stidost (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, pudor, -oris, ſtid, ſtidoſt; glej opombo pri geslu stid

tačice (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., clavariae ... glive, medvedove tazheze Scop.; glej opombo pri geslu medvedov

ušivec (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, colchicum authumnale zhmerika Herbstzeitlose ushivz, gosije, gosler Hacquet podlesk impro[?]; glej opombo pri geslu čmerika

vovčjek (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, belladona trihotoma vovzhjek, gabesh. Scop.; glej opombo pri geslu gabez

vršina (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, pinaculum vershina, vershak; glej opombo pri geslu vršak