ABS -- in -a [abeès in abẹès -êsa] m (ȅ ȇ) krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: Vozniki, ki imajo avtomobile z ABS, so zmotno prepričani, da je njihova zavorna pot krajša E agl. ABS, kratica za a(nti-lock) b(raking) s(ystem) 'protiblokirni zavorni sistem'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ABS- [abeès in abẹès] prvi del zloženk (ȅ)
ki se nanaša na zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: ABS-sistem in sistem ABS; ABS-zavore in zavore ABS E ABS

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

abstinénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr.
stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

aeróbični -a -o prid. (ọ̄)
ki je v zvezi s kondicijskim treningom, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobična telovadba; aerobična vaja; Iz osnovnih aerobičnih elementov se postopoma gradi sestava, ki mora biti občutena E (↑)aeróbika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

aêrosnémanje -a s (ȇ-ẹ̑)
snemanje iz zraka: pridobivati podatke z aerosnemanjem; Zakon prepoveduje uporabo helikopterjev oziroma povzročiteljev hrupa razen ob opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri aerosnemanju v okviru geodetskih del E (↑)aero... + (↑)snémanje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

agíliti -ja in agility -ja cit. [agíliti] m (ȋ)
šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: strokovna komisija za agiliti; Najbolj priljubljen pasji šport je agiliti, tekmovanje in zabava na šestih nogah E agl. agility, prvotno 'gibčnost, okretnost', iz (↑)agílen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

aikido -a cit. [ajkído] m (ȋ)
šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; Tekmovanja v aikidu so redka E agl. aikidojap. aikidō, prvotno 'pot harmonije duha', iz ai 'harmonija' + ki 'duh, življenjska energija' + 'pot, način'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

airbag -a cit. [êrbeg-] m (ȇ)
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna blazina, varnostni meh, zračna blazina: Na srečo se je sprožil airbag, ki me je rešil E agl. airbag iz air 'zrak' + bag 'vreča'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ)
telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + fítnes

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

akvizitêrstvo -a s (ȇ)
ponujanje, prodaja izdelkov, storitev po domovih in zbiranje naročil: Ni pretiranega zanimanja za akviziterstvo in prodajo knjig prek telefona, saj je delo plačano po učinku, pridobitev zaupanja pri kupcih pa zahteva veliko časa in potrpežljivosti E (↑)akvizitêr

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

alergíjski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na alergijo: alergijska reakcija; alergijsko vnetje nosne sluznice; Pri zdravljenju alergijskih bolezni je najpomembnejši ukrep izogibanje alergenu, na katerega smo preobčutljivi E (↑)alergíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

alzheimerjeva bolézen -e -zni in Alzheimerjeva bolézen -e -zni cit. [álchajmerjeva] ž (ȃ, ẹ̑) med.
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimer: zboleti za alzheimerjevo boleznijo; nastanek alzheimerjeve bolezni; bolnik z alzheimerjevo boleznijo; Pri nekaterih boleznih, denimo pri alzheimerjevi bolezni ali po možganski kapi, je pomoč svojcev dragocena in neizogibna E po nemškem nevrologu in nevropatologu Aloisu Alzheimerju (1864–1915)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

amêriškiSSKJ -a -o prid. (ȇ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

amfetamín -a m (ȋ)
močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina; tablete amfetamina; Natančnejših podatkov o tem, koliko mladih pri nas redno ali občasno jemlje amfetamine, ni mogoče dobiti E agl. amphetamine, nem. Amphetamin, skrajšano iz a(lfa-)m(etil)fe(ne)t(il)amin

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ámniocentéza -e [amnijocenteza] ž (ȃ-ẹ̑) med.
postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov: izvesti amniocentezo; V večini držav je vsem starejšim materam na razpolago (ali je celo obvezna) amniocenteza, s katero je mogoče preveriti, ali ima plod Downov sindrom E nlat. amniocentesis iz gr. amníon 'jajčni ovoj' + kéntesis 'zbadanje, prebadanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

analóg -a m (ọ̑)
1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil
2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več
2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave
3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E nem. analog iz (↑)analogíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ándropávza -e ž (ȃ-ȃ)
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

angiológ -a [angijolog-] m, člov. (ọ̑) med.
zdravnik specialist za žile in žilne bolezni: pregled pri angiologu; Ko družinski zdravnik ugotovi kronično vensko popuščanje, bolnika napoti k specialistu, bodisi k dermatologu bodisi k angiologu E nem. Angiologe iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

anksióznost -i [anksijoznost] ž (ọ̑)
1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta
2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: Obšla ga je anksioznost E anksiózen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
1. ki ne povzroča alergijske reakcije; protialergijski (1): antialergijska posteljnina; antialergijsko sredstvo; Bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi, ki jih že izkoriščajo na primer pri posteljnem perilu
2. ki deluje proti alergiji; protialergijski (2): antialergijska zdravila; Če antihistaminiki ne pomagajo, lahko pri hujših težavah s srbenjem oči predpišejo antialergijske kapljice za oči E po zgledu agl. antiallergic iz (↑)anti... + (↑)alergíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ántioksidántni -a -o prid. (ȃ-ā) kem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo druge snovi; antioksidativni: antioksidantna snov; antioksidantna zaščita; antioksidantno delovanje; Pri ljudeh, ki jedo veliko jagod, borovnic in malin, je obolevnost za različnimi oblikami raka manjša, kar najbrž izvira iz velike količine antioksidantnega vitamina C v jagodičevju E ántioksidánt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ántirevmátik -a m (ȃ-á) farm.
zdravilo proti revmatizmu: Pri jemanju klasičnih nesteroidnih antirevmatikov jim je bilo treba predpisati še posebno zdravilo za varovanje sluznice želodca in dvanajstnika E nlat. antirheumaticum iz (↑)anti... + tvor. iz (↑)revmátičen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

arborístika -e ž (í) bot.
veda, ki se ukvarja z gojenjem lesnatih rastlin v urbaniziranem okolju: Arboristika, ki se je začela v ZDA razvijati že pred več kot tridesetimi leti, je pri nas še vedno v povojih E agl. arboristics iz lat. arbor 'drevo'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

artróza -e ž (ọ̑) med.
degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici: imeti artrozo; sekundarna artroza kot posledica poškodbe ali bolezni; artroza kolena; Najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka je artroza E nlat. arthrosis iz gr. árthron 'sklep'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

asána -e in ásana -e ž (ȃ)
vsaka od telesnih vaj pri jogi za razvijanje telesnih sposobnosti in doseganje popolne miselne zbranosti: Asane umirijo um in omogočijo večjo zbranost in disciplino E agl. asana, nem. Asanastind. āsana 'sedenje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

astrológinja -e ž, člov. (ọ̑)
ženska, ki se ukvarja z astrologijo: Prijateljica astrologinja mi je zadnjič omenila, da se je pri njej oglasilo kar nekaj strank, ki jih nikoli ne bi pričakovala E (↑)astrológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ástromedicína -e ž (ȃ-ȋ)
alternativna medicina, ki temelji na spoznanjih astrologije: Astromedicina je usmerjena v preventivo in lahko predstavlja dopolnilo pri zdravljenju E agl. astromedicine, nem. Astromedizin iz (↑)astro... + (↑)medicína

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

au pair -- -- cit. [ọ pêr] m (ȇ)
1. člov. oseba, navadno mlajša, ki v tujini za začasno bivališče, hrano in žepnino pomaga pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok: najeti au pair; delati kot au pair; To delo opravljajo au pair
2. dejavnost take osebe: program au pair; Majhni stroški so glavni razlog, zakaj je au pair v Veliki Britaniji tako razširjen E agl. au pairfrc. au pair iz (↑)pár

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ávkcijski -a -o in avkcíjski -a -o prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na avkcijo: avkcijska prodaja; avkcijsko trgovanje E (↑)ávkcija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ávtocitát -a m (ȃ-ȃ)
sklic na lastno besedilo: Avtocitati pri evalvaciji avtorja ne štejejo E (↑)avto…2  + (↑)citát

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ávtotransfúzija -e in ávtotransfuzíja -e ž (ȃ-ú; á-ȋ) med.
nadomeščanje izgube krvi z lastno: Pri nekaterih vnaprej predvidenih operacijah, zlasti ortopedskih, je mogoča avtotransfuzija, kar pomeni, da bolniku naprej odvzamejo kri in mu jo ob posegu vrnejo E nlat. autotransfusio iz (↑)avto…2  + (↑)transfuzíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bahájec -jca m, člov. (ȃ)
pripadnik bahaizma: Več kot dve tretjini svetovnega prebivalstva, od kristjanov, muslimanov, budistov do hinduistov, bahajcev in drugih, pri verskih obredih uporablja moleke, priprave iz kroglic, nanizanih na vrvico E nem. Bahai ← nperz. bahá'í iz arab. bahá 'slava, veličina'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bándži skòk -- skôka in skóka m (ȃ, ȍ ó; ọ́)
skok v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; skok z elastiko: Obnaša se kot frkolin, ki se pred tovarišijo postavi z bandži skokom, ko se privezan na elastično vrv vrže z mostu v globel E bungee (jumping) in (↑)skòk

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bankomátski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na bankomat; bankomatni: bankomatsko omrežje; bankomatsko poslovanje; Bojazen, da bi zlorabe nastale tudi na bankomatih NLB, ni tako majhna, saj ima banka največjo bankomatsko mrežo pri nas E (↑)bankomát

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bebop -a cit. [bíbop] m (ȋ)
stil v džezu po drugi svetovni vojni, za katerega so značilne drzne harmonske disonance in močno poudarjen ritem v osemosminskem taktu: Bebop je razbil harmonične in ritmične forme starejših oblik džeza in vnašal disonance, nepravilne ritme, nenavadne harmonije, fragmentarnost in improvizacijo E amer. agl. bebop, medmet pri petju jazza

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bencínec -nca m, živ. (ȋ) pog.
avtomobil na bencinski pogon; bencinar: Nekateri dizli se lahko brez zadrege primerjajo z najmočnejšimi bencinci, povrhu pa so velikokrat prožnejši, skromnejši pri porabi in prijaznejši do okolja E (↑)bencín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

besédenje -a s (ẹ̑)
izmenjevanje mnenja, misli z govorjenjem; besedovanjeSSKJ, pogovarjanjeSSKJ: Debatiranje ima pri nas šele nekajletno tradicijo; nekateri ga imajo zaradi slabih zgledov posameznih politikov še vedno za besedenje v prazno E (↑)beséditi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

besedílniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bíblioterapíja -e [biblijoterapija] ž (ȋ-ȋ) med.
zdravljenje, zlasti čustvenih težav, z branjem ustreznih knjig: Razvojna interaktivna biblioterapija pomeni uporabo literature, pogovor o njej in kreativno pisanje kot pomoč pri rasti in razvoju pa tudi kot preventivo za mentalno zdravje E agl. bibliotherapy iz gr. biblíon 'knjiga' + (↑)terapíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bilirubín -a m (ȋ) biokem.
žolčno barvilo rdečkastorumene barve: Povečana vsebnost bilirubina v krvi je običajna pri zlatenici novorojencev, bilirubin pa je normalen produkt razkroja rdečih krvnih celic, ki se odstrani iz telesa s pomočjo jeter E nlat. bilirubin iz bilis 'žolč' + tvor. od rubēre 'rdečeti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bío -- [bijo] prid. (ȋ)
ki se pri pridelavi hrane nanaša na uporabo samo naravnih, organskih snovi; organski (2): bio vrt; bio hrana; bio kmetija; V bio pridelavi svetujejo le gnojenje s kompostom – glej tudi bío... E nem., frc. bio iz (↑)bio(lóški)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bíodiverzitéta -e [bijodiverziteta] ž (ȋ-ẹ̑) biol.
pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost: raziskava biodiverzitete; varstvo biodiverzitete; Stari gozdovi so pomembni za celotno življenjsko skupnost in so pri tem odločilen dejavnik za ohranjanje biodiverzitete E nem. Biodiversität, agl. biodiversity iz bío… + diverzitéta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bíoenergétičarka -e [bijoenergetičarka] ž, člov. (ȋ-ẹ́)
ženska, ki zdravi z bioenergijo: Po več obiskih pri bioenergetičarki je hčerka začela spati brez prebujanja in tudi njeno obnašanje je bolj umirjeno E bíoenergétik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bíoenergíjski -a -o [bijoenergijski] prid. (ȋ-ȋ)
ki se nanaša na bioenergijo: bioenergijski center; bioenergijsko zdravljenje; Na temelju bogatih izkušenj ugotavlja, da pri bioenergijskem zdravljenju ni nobenega pravila E (↑)bíoenergíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bíofílm -a [bijofilm in bijofiləm] m (ȋ-í)
plast mikroorganizmov in njihovih razkrojkov na kaki površini: Danes ocenjujejo, da so bakterijski biofilmi udeleženi pri več kot polovici bakterijskih okužb E agl. biofilm iz bío… + (↑)fílm2 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bíogenétika -e [bijogenetika] ž (ȋ-ẹ́)
genetika, ki se ukvarja s tehnologijo za preurejanje in spreminjanje genov: Biogenetika je prišla do stopnje, kjer se zdi mogoče, da bo v nekaj letih mogoče uporabiti celice zarodkov pri zdravljenju nekaterih do zdaj neozdravljivih bolezni E agl. biogenetics, nem. Biogenetik iz bío… + (↑)genétika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

biometríjaSSKJ -e [bijometrija] ž (ȋ)
tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrika: Biometrija preverja identiteto na tistih delih telesa, ki niso enaki niti pri dveh ljudeh, denimo prstnih blazinicah, roženici in dlani E po zgledu agl. biometrics, nem. Biometrie iz bío… + tvor. od (↑)méter

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bíométrika -e [bijometrika] ž (ȋ-ẹ́)
tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrija: Biometrika bo povečala varnost pri uporabi bančnih avtomatov, pametnih kartic in osebnih računalnikov E agl. biometrics iz bío… + (↑)métrika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bíooróžje -a [bijoorožje] s (ȋ-ọ̑)
orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; biološko orožje: Iste iznajdbe in napredek v mikrobiološki genomiki, ki bi jih zlorabili za bioorožje, lahko uporabimo tudi za protiukrepe E bío… + (↑)oróžje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bíoplín -a [bijoplin] m (ȋ-ȋ)
plin, ki nastane pri razgradnji organskih snovi in se lahko uporablja kot vir energije: proizvodnja bioplina; elektrarna na bioplin; Bioplin, ki bo nastajal pri vrenju živalskih iztrebkov, bo zagotavljal do dva megavata električne energije, elektrarna pa bo skrbela tudi za ogrevanje vode in zalagala okoliške kmete s kakovostnim gnojilom E bío… + (↑)plín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bíopolítika -e [bijopolitika] ž (ȋ-í)
upravljanje različnih področij človeškega življenja in razpolaganje z življenjem celih populacij: V zadnjih letih se vse več dokumentarcev ukvarja z vsebinami, ki zadevajo biopolitiko, in s posledicami globalizacije
//
veda o tem: bioetika in biopolitika; študij biopolitike; Docent politologije na FDV se pri predmetu biopolitike s študenti posveča raziskovanju dela, razumevanju zaposlitve
E agl. biopolitics iz bío… + (↑)polítika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bíotehnolóški -a -o [bijotehnološki] prid. (ȋ-ọ̑)
ki se nanaša na biotehnologijo: biotehnološke družbe; biotehnološka industrija; biotehnološka podjetja; Pri upoštevanju obojega, tako obetov kot problematičnih možnosti, ki jih ponuja biotehnološka revolucija, se zastavlja vprašanje, kaj je v tej zvezi sploh mogoče storiti E bíotehnológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bíoterorízem -zma [bijoterorizəm] m (ȋ-ī)
terorizem, pri katerem se uporablja biološko orožje: boj proti bioterorizmu; strah pred bioterorizmom; Bioterorizem je grožnja sodobnega časa in zaradi globalizacije z njim ni prizaneseno tudi Sloveniji E agl. bioterrorism iz bío… + (↑)terorízem

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bío…SSKJ [bijo] prvi del zloženk (ȋ)
1. ki se pri pridelavi hrane nanaša na uporabo samo naravnih, organskih snovi: biokmet; biosod; biovrt
2. ki izraža, da je kdo ali kaj v kakršnem koli odnosu z živo naravo: bioklimatski; biomehanika; biotehnologija – glej tudi bío E bío

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

birdie -ja cit. [bə̀rdi] m (ə̏) šport., pri golfu
udarec pod standardnim številom udarcev: Pri vsaki jamici sva morala igrati napadalno in poskušati doseči birdie E agl. birdie iz bird 'ptica'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bíseksuálnost -i ž (ȋ-ȃ)
spolna nagnjenost do oseb moškega in ženskega spola: Biseksualnost je spolna usmerjenost, pri kateri lahko enako intenzivno ljubiš moškega ali žensko E (↑)bíseksuálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

biválnik -a m (ȃ)
premični zabojnik, opremljen z najnujnejšimi pripomočki za bivanje: Bivalnik za ekipo, ki dežura pri plazu, bodo morali v dolino prepeljati s helikopterjem E biválni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

blokátor -ja m (ȃ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; antagonist, zaviralec (1): blokatorji kalcijevih kanalov; Alfa blokatorji hkrati znižujejo krvni tlak, zato jih uspešno uporabljamo predvsem pri moških, ki imajo poleg težav s povečano prostato tudi arterijsko hipertenzijo E (↑)blokírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

blokêr -ja m, člov. (ȇ) šport.
igralec, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralcev: reprezentančni bloker; srednji bloker; Evropsko prvenstvo je zaključil kot najuspešnejši bloker na tekmah, po povratku domov pa se je moral preko noči privaditi na klubski režim dela E agl. blocker iz (↑)blokírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

blokêrka -e ž, člov. (ȇ) šport.
igralka, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralk: reprezentančna blokerka; Novi trener je bil lahko zadovoljen z igro obeh blokerk E blokêr

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

body art1 -- -a cit. [bôdi árt] in bôdiárt -a m (ȏ, ȃ)
umetnostna smer, ki je nastala v drugi polovici 20. stoletja in uporablja telo kot sestavni del umetniškega dela: Z razstavo želijo pokazati različna dela mladih likovnih umetnikov, ki uporabljajo jezik in poetičnost alternativnih, opozicijskih kultur, kot so stripi, prebadanje telesa, body art, tetoviranje in grafiti | Umetnika pri svojem zvočno-vizualnem performansu uporabljata izbrane prvine likovne umetnosti, izrazila filmske in videoumetnosti ter šokantnost in sporočilnost sodobnega bodiarta E agl. body art iz body 'telo' + art 'umetnost'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bolníškooskŕbni -a -o [bou̯niškooskərbni] prid. (ȋ-ȓ)
ki se nanaša na bolniško oskrbo: Bolniškooskrbni dan ne odseva vedno realnih stroškov: ti so za bolnika z zahtevno operacijo lahko tudi desetkrat višji kot pri enostavnejši, pa čeprav bolnika enako dolgo ostaneta v bolnišnici E iz bolníška oskŕba

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bórdanje -a s (ọ̑) pog.
šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskanje (2), snowboard (2), snowboarding: Bordanje je čedalje bolj priljubljeno, snega pa je vse manj E bórd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bórdati -am nedov. (ọ̑) pog.
ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; deskati (2): Letos pozimi sem veliko bordal E bórd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bóterSSKJ -tra m, člov. (ọ́)
kdor tujemu otroku, znanemu ali neznanemu, gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: Boter enkrat na leto prejme poročilo, kako je bil njegov denar porabljen E stvnem. (gi)fatera iz fater 'oče'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bótoks -a m (ọ̑)
zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin tipa A in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botulin (2): injekcija botoksa; Čeprav je botoks postal sinonim za sredstvo, ki za določen čas odpravi gube, to snov že dolgo uporabljajo pri zdravljenju bolezenske mišične napetosti ali krčev
//
tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub: Vbrizgavanje botoksa, pripravka, s katerim je mogoče neboleče zgladiti gube, je postalo razširjeno
E po imenu izdelka Botox® ameriškega podjetja Allergan iz bo(tulín) + (↑)toks(ín)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

botrovánec -nca m, člov. (á)
otrok v odnosu do botra, človeka, ki mu gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: V zahvalo botrovanec neznancu le tuintam napiše pismo, ki ga naslovi na mariborsko škofijsko Karitas, od koder potuje na pravi naslov E (↑)botrováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

botulín -a m (ȋ)
1. strup bakterije Clostridium botulinum, ki ob zaužitju povzroča botulizem: Pred leti so našli nekaj strupenega v majonezi, pred časom pa so v premazu za tiramisu odkrili botulin, ki menda povzroča huda obolenja
2. farm. strup bakterije Clostridium botulinum, ki je v majhnih odmerkih rabljen kot zdravilo pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botoks: Na spletnih klepetalnicah ugledna zdravniška imena svetujejo odstranjevanje lojnih žlez ali vsaj vbrizgavanje botulina, ki bo za določen čas – običajno tri mesece – omrtvičil žleze E po bakteriji Clostridium botulinum

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bovína spongifórmna encefalopatíja -e -e -e ž (ȋ, ọ̑, ȋ) vet.
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, BSE, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: Potem ko je pri kravi, ki so jo evtanazirali zaradi bolezni, trikrat ponovljeni hitri test pokazal verjetnost, da je bolehala za bovino spongiformno encefalopatijo ali boleznijo norih krav, smo doživeli šok E po zgledu agl. bovine spongiform encephalopathy iz nlat. bovinus 'goveji' in spongiformis 'gobast' in encephalopathia 'možganska bolezen'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bráhiterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med.
radioterapija, pri kateri se majhni viri sevanja vstavijo v tumor ali zelo blizu njega: Z večletnimi analizami smo prišli do ugotovitve, da so rezultati brahiterapije zelo dobri oziroma enako dobri kakor operacije E agl. brachytherapy, frc. brachythérapie iz gr. brakhýs 'kratek, bližnji' + (↑)terapíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

breakdance1 -cea cit. [brêjgdêns] in brêjkdêns -a m (ȇ-ȇ)
živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike: Po izkušnji standardnih plesov, folklore in breakdancea v rodnih Trbovljah se je med študijem na fakulteti za šport leta 1986 pridružil pri nas tedaj edini profesionalni sodobnoplesni skupini | V oddaji, kjer odkrivajo talente, je 72-letni dedek odskakal impresivni brejkdens in navdušil svet E agl. breakdance iz break 'lomiti' + dance 'ples'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

brezvŕvični -a -o prid. (ȓ)
pri katerem radijska zveza nadomešča vrvico med slušalko in telefonom: brezvrvični telefon; Sodelovanje bi bilo koristno za obe podjetji, saj bi lahko skupaj prilagodili svoja omrežja in vlagali v razvoj brezvrvičnih povezav in novih mobilnikov E iz brez vŕvice

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

brizgálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

brizgálnikSSKJ -a m (ȃ)
tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z brizganjem; brizgalni tiskalnik, inkjet1 barvni brizgalnik; izdelovalci brizgalnikov; Na trg bo novi brizgalnik prišel predvidoma še v tem mesecu E (↑)brízgati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bungee jumping -- -a cit. [bándži džámping-] in bándži džámping -- -a m (ȃ, ȃ)
skakanje v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; skakanje z elastiko: V soju luči so vso noč z žerjava, postavljenega na mostu, izvajali tudi bungee jumping E agl. bungee jumping iz bungee 'elastična vrv' in jumping 'skakanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

butler -ja cit. [bátler] in bátler -ja m, člov. (á) v angleškem okolju
služabnik, strežnik v ugledni, premožni hiši: Nekdanji butler waleške princese piše knjigo o pravilih lepega vedenja in umetnosti zabavanja | Batler sprejema goste pri vratih po predhodnih navodilih svojega gospodarja E agl. butlerstfrc. bouteillier iz bouteille 'steklenica'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

bypass1 SSKJ -a cit. [bájpas] in bájpas -a m (ȃ)
1. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; obvod (2), premostitvena operacija: En bypass lahko traja ure in ure | Preživel sem tri bajpase, zamenjali so mi oba kolka
2. kar se naredi, uporablja namesto obstoječega zaradi potrebe ali koristi koga; obvod (3): Zakon je zapisan tako, da predstavlja bypass mimo ustave, da na neki način zlorablja ohlapnost ustavnih določil | Izčrpavanja matičnega podjetja z bajpasom naša pravna praksa ne ocenjuje kot krajo, ker takšnih primerov naša pravna praksa še ne pozna E agl. bypass, prvotno 'obvoz', iz by 'ob, poleg' + pass 'prehod'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

casting -a cit. [kásting-] in kásting -a m (ȃ)
1. izbira igralcev, udeležencev in nastopajočih, zlasti v športu, gledališču in manekenstvu, in razdeljevanje vlog: Napisala sem scenarij, napravila casting in film posnela s študenti igre | Kadar delam, sicer vem, da imam snemanje recimo dva dni, da začnem ob devetih, končam ob šestih ali pa tudi ob devetih, pri kastingih pa nikoli ne veš
2. športni ribolov, pri katerem se z obale, brega meče ribiška vrvica v vodo; ribolov z obale: Najprej je treba povedati, da je casting tekmovalna panoga, ki izhaja iz ribolova, tekmovalne discipline pa potekajo na suhem in ne v vodi | Slovensko zastopstvo v kastingu se je z nedavnega svetovnega prvenstva v Švici domov vrnilo z zlato in srebrno kolajno E agl. casting iz cast 'metati, snuti, zamišljati si'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

celiakíja -e [celijakija] ž (ȋ) med.
kronična bolezen tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti na gluten: bolehati za celiakijo; bolnik s celiakijo; V zadnjih desetletjih ugotavljamo čedalje več celiakije pri starejših otrocih in pri odraslih E nlat. coeliacia iz gr. koiliakós 'črevesni, trebušni' iz koilía 'črevesje, trebuh'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

centrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ciklamát -a m (ȃ) kem.
zelo sladka umetna snov: Ciklamat je potencialno kancerogen in povzroča migrene, poškodbe zarodkov in testisov pri poskusnih živalih E agl. cyclamate, generično ime za natrium cyclohexylsulfamate 'natrijeva sol ciklamne kisline'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

creutzfeldt-jakobova bolézen -e -zni in Creutzfeldt-Jakobova bolézen -e -zni cit. [krôjcfeld-jákobova] ž (ȏ-ȃ, ẹ̑) med.
nalezljiva bolezen, ki se z uživanjem mesa obolelega goveda prenaša na človeka in povzroča demenco, izgubo nadzora nad delovanjem mišic, komo: Pri ljudeh doslej nismo imeli niti enega primera nove variantne oblike creutzfeld-jakobove bolezni, ki naj bi nastala zaradi uživanja mesa obolelih živali E po nemških nevrologih Hansu-Gerhardu Creutzfeldtu (1885–1964) in Alfonsu Marii Jakobu (1884–1931)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

CT1 -- in -ja [cẹté -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat.
1. rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniška tomografija: Pri CT glave prikažejo del, kjer bi utegnil potekati bolezenski proces
2. naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomograf: nakup CT-ja; Zdajšnji CT ni samo tehnološko zastarel, zaradi pogostih okvar je tudi nezanesljiv
3. rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniški tomogram: Poleg običajne slike skeleta bi si želeli še CT E agl. CT, kratica za c(omputer) t(ommography) 'računalniška tomografija'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

člôvek-léto -a s (ó-ẹ́)
enota za količino dela, ki ga pri določenem projektu opravi en človek v enem letu, navadno v rednem delovnem procesu: Izdelava takih programov zahteva več človek-let dela E (↑)člôvek + (↑)léto1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

čútenjski -a -o in čutênjski -a -o prid. (ú; ē)
ki se nanaša na čutenje: Namen terapije je, da si člani skupine med seboj pomagajo z izmenjavo izkušenj, saj naj bi jim to omogočilo prepoznati vedenjske in čutenjske vzorce pri sebi in pri drugih E (↑)čútenje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dárkerski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na darkerje ali darkerstvo: Že dobrih sto kilometrov pred prizoriščem vsakoletnega darkerskega festivala je bilo na avtocesti vse več avtomobilov E (↑)dárker

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dávčniSSKJ -a -o prid. (á)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

debalkanizácija -e ž (á)
odprava neurejenih, zlasti političnih razmer, kakršne so (bile) značilne za Balkan: Pogreša sistem demokratičnih vrednot v naši družbi, v šoli bi bil že čas za debalkanizacijo učnih vsebin, še zlasti pri pouku zgodovine E (↑)debalkanizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

delfiníst -a m, člov. (ȋ)
športnik, ki se ukvarja s prsnim plavanjem, pri katerem se plavalec izmenoma potaplja in dviga na površje: Za ogrevanje je nastopil na 50 m delfin in državni rekord pomaknil pod mejo 24 sekund: 23,64 bi mu zadostovalo tudi za veliki finale delfinistov na nedavnem evropskem prvenstvu E (↑)delfín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

denacionalizácijski -a -o in denacionalizacíjski -a -o [denacijonalizacijski] prid. (á; ȋ)
ki se nanaša na vrnitev nacionaliziranega premoženja prejšnjim lastnikom: denacionalizacijski upravičenec; denacionalizacijska odločba; Pri podrobnejših pogovorih so nekateri kupci ugotovili, da bi bil nakup tega premoženja zaradi nerešenih denacionalizacijskih vprašanj in številnih plomb zanje preveliko tveganje E (↑)denacionalizácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dèskanje -a s (ə̏)
1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; jadranje na deski, surfanje (1), windsurfing: Jezero je dolgo 40 kilometrov, okoli njega pa rastejo turistični bungalovi, ob katerih ponujajo ribarjenje, deskanje in vožnjo s čolni
//
šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; surfanje (1//): deskanje na valovih; Pogrešam deskanje, saj je čudovit občutek drseti po valovih s kakšnimi 80 kilometri na uro

2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, snowboard (2), snowboarding: deskanje na snegu; Deskanje postaja vedno bolj priljubljen zimski šport, poln adrenalina, energije in akcije
3. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, surfanje (2): spletno deskanje; Visoka tehnologija deskanja, videoiger in mobitelefonije večine državljanov na razvitem severu ne osvobaja, temveč jim samo malce hitreje prazni žepe, državi pa omogoča še temeljitejši nadzor nad njimi E (↑)dèskati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dèskarski -a -o prid. (ə̏)
1. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; snowboarderski: slovenska deskarska reprezentanca; Najmlajša deskarska disciplina so skoki
2. ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po vodi stoje na jadralni deski: deskarski jambor in jadro
//
ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Poleg lepo urejene plaže z zlato mivko stoji še mogočna skalnata deskarska plaža, na kateri vsako leto prirejajo mednarodna tekmovanja
E dèskar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dèskatiSSKJ -am nedov. (ə̏)
1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: Večina jadralcev na deski prebiva kar v mali mehiški vasici, kjer živijo odklopljeno, skromno življenje, saj lahko nemoteno deskajo na enem najboljših krajev na Zemlji
//
ukvarjati se s športom, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Če deskamo na valovih po južnih morjih, moramo vedeti, da nas kakšen val utegne pokopati, pa tudi morskim psom se ne moremo povsem izogniti

2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; bordati: naučiti se deskati na snegu; Med zimskim dopustom je šel deskat na sneg
3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, surfati: deskati po spletnem omrežju; deskati po svetovnem spletu; Uporabniki so dolžni deskati po medmrežju skrbno in previdno, saj v celoti odgovarjajo za svojo telekomunikacijsko opremo E (↑)deskà

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

diabétičarka -e [dijabetičarka] ž, člov. (ẹ́)
ženska, ki ima sladkorno bolezen: Pri 48-letni diabetičarki je bilo tveganje za srčni infarkt zelo visoko E (↑)diabétik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

diabetologíja -e [dijabetologija] ž (ȋ) med.
veda o sladkorni bolezni: Na lanskem srečanju so si za glavno temo izbrali motnje hranjenja pri sladkorni bolezni, govorili pa so tudi o novostih s področja diabetologije E diabetológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dialektológinja -e [dijalektologinja] ž, člov. (ọ̑)
strokovnjakinja za dialektologijo; narečjeslovka: V času podiplomskega študija se je izobrazila kot dialektologinja, še posebej specializirana za delo pri lingvističnih atlasih E (↑)dialektológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

digitálec -lca m (ȃ) pog.
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalni fotoaparat, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zrcalnorefleksni digitalec; Fotoaparati z deset- in večkratno optično povečavo so danes med bolj priljubljenimi digitalci E univerbizirano iz digitálni fotográfski aparát

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni
2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E agl. digital iz digit 'števka'lat. digitus 'prst, kazalec'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

digitálnik -a m (ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalni fotografski aparat: Svetloba v digitalniku pade neposredno na optično tipalo E (↑)digitálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

díoksínski -a -o prid. (ȋ-ȋ)
ki se nanaša na dioksin: dioksinski škandal; dioksinska kokoš; dioksinsko tveganje; Pri zaužitju večje količine dioksinskih primesi v hrani se pokažejo značilni znaki zastrupitve: slabost, bruhanje, bolečine v mišicah, med tako imenovanimi lokalnimi znaki pa je še draženje kože, oči in sluznic E díoksín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

disco dance1 -- -cea cit. [dísko dêns] m (ȋ, ȇ)
tekmovalna plesna disciplina, pri kateri se pleše na disko glasbo: V disco danceu in stepu bodo pionirji, mladinci in člani nastopili v kategorijah solo, pari, male skupine in formacije E agl. disco dance iz (↑)dísko in dance 'ples'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dizájner -ja m, člov. (á)
kdor daje predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; oblikovalecSSKJ: grafični dizajner; Po besedah barvnega dizajnerja iz znanega podjetja modni trendi pri avtomobilskih barvah prihajajo v valovih, posamezni barvi v desetih do dvanajstih letih uspe doseči višek priljubljenosti, nato zlagoma zamre E agl. designer iz (↑)dizájn

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dlánčni -a -o prid. (ȃ)
1. ki je v zvezi z dlanjo: zlomiti dlančno kost; Pri pregledu reproduciramo težave s pritiskom na zapestje z dlančne strani
2. ki je v zvezi z majhnim prenosnim računalnikom, ki ga je mogoče držati v dlani: dlančni računalnik; Povezljivost zmogljivih dlančnih naprav z računalniškimi sistemi naj bi zagotovila popolno mobilnost in dostopnost zaposlenih, ki bi tako lahko učinkoviteje delovali tudi zunaj pisarn E (↑)dlán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dôbriSSKJ -a -o prid. (ó)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dojênčica -e ž, člov. (é)
deklica do prvega leta starosti: Mlajša hči si je pri 20. mesecu preprosto odpela pleničko ter jasno in odločno povedala, da pleničk ne bo več nosila, češ da ni več dojenčica E (↑)dojênec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

donírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. podariti, darovati, navadno denar, ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost: donirati sredstva za nakup novega dializatorja; donirati za razvoj športa; Vprašali smo ga, zakaj se je odločil svoja dela donirati prav slovenjgraški galeriji
2. podariti, darovati svoje telesne organe ali spolne celice: donirati jajčne celice; donirati ledvico; Ključ do uspeha pri raziskavi je bila uporaba jajčec, ki so jih donirale mlade ženske E nem. donierenfrc. donner 'dati, podariti' < lat. dōnāre

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dopamín -a m (ȋ) med.
snov, ki prenaša živčne dražljaje med celicami centralnega živčnega sistema: izločanje dopamina; Parkinsonova bolezen je počasi napredujoče stanje, ki se pojavi pri pomanjkanju dopamina v možganih E nem. Dopamin, agl. dopamine iz DOPA, skrajšano iz d(ihydr)o(xy)p(henyl)a(lanine) 'dihidroksifenilalanin', + (↑)amín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dopingíranec -nca m, člov. (ȋ)
kdor jemlje, uživa nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Športnik brez dopinga dokazuje tisto, kar človek zmore po naravni poti, pri dopingirancu pa naj bi šlo predvsem za dokazovanje, kako dobro uporabljena ukana deluje E dopingíran

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

drúžbenicaSSKJ -e ž (ȗ)
ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: večinska družbenica; dogovor o izstopu družbenic; Seja bo pokazala, ali med svetniki obstajata podpora in javni interes, da občina spet vstopi v družbo, iz katere je kot družbenica enkrat že izstopila E (↑)drúžbenik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

državljánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

duálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) šol.
ki temelji na pouku deloma v šoli, deloma pri delodajalcih: Uvedli bomo dualni poklicni sistem, ki bo v naše poklicne šole končno prinesel več praktičnega pouka E (↑)duál

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dúnajec -jca m, živ. (ú) pog.
paniran in ocvrt zrezek; dunajski zrezekSSKJ: Tam nikoli ne veš, kaj bo, pri nas pa naročiš dunajca, pa točno veš, kaj dobiš E univerbizirano iz dúnajski zrézek

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

duty free -- -ja in -- -- cit. [djúti frí] in djútifrí -ja m (ú, ȋ)
prodajalna, v kateri se tuje blago kupuje brez plačila carine; brezcarinska prodajalnaSSKJ: Duty freeji so ponavadi na letališčih | Dunaj je bil na djutifrije že dolgo alergičen, proti njim je protestiral že pri jugoslovanski vladi E agl. duty free shop 'prostocarinska prodajalna' iz duty free 'prost carine, dajatev' (iz duty 'carina, dajatev, obveznost' in free 'prost') in shop 'prodajalna'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

džemát -a m (ȃ) pri muslimanih
osnovna enota v organizaciji islamske verske skupnosti: Po organizacijski plati je džemat primerljiv z župnijo E bos. džèmāttur. cemaatarab. džamā’a 'skupnost'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

EKG -- in -ja [ẹkagé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat.
1. snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici prek elektrod na različnih delih telesa; elektrokardiografija: naprava za EKG; Ko opravite EKG in zdravnik ugotovi, da je ta normalen, obsežne dodatne preiskave navadno niso potrebne
2. naprava za snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici; elektrokardiografSSKJ: Denar bo bolnišnica porabila za nakup EKG za otroke in mladostnike, saj želijo bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok smrti pri odraslih, preprečevati že v zgodnji mladosti
3. grafični prikaz razlik v električnih potencialih v srčni mišici; elektrokardiogramSSKJ: Zdravniki so jo pregledali, posneli EKG in vzeli kri E kratica za (↑)e(léktro)k(ardio)g(rám)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ekológinja -e ž, člov. (ọ̑)
strokovnjakinja za ekologijo: Študirala je v Ameriki in doktorirala iz fizike, pri petdesetih pa je bolj znana kot učiteljica, ekologinja, feministka in – kmetica E (↑)ekológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ekonometríja -e ž (ȋ)
1. veda o uporabi matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Metode, ki jih razvijamo znotraj ekonometrije, niso uporabne zgolj v ekonomiji, temveč jih s pridom uporabljamo pri projektih na drugih področjih, npr. v medicini
2. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Ekonometrija je orodje, ki ga npr. za dobro oceno inflacije ali katere druge makroekonomske kategorije dober makroekonomist mora znati pravilno uporabljati E nem. Ökonometrie iz (↑)ekono(míja) + tvor. od (↑)méter

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ekskluzíva -e ž (ȋ) pog.
1. kar je za izbran, zaključen krog ljudi: To ne bo vsakdanja konfekcija, ampak ekskluziva za prave gospode, za intelektualce, za managerje, za zdravnike, za profesorje
2. izključna pravica: Ekskluziva je po svoje prednost, saj v proizvodnji nisi več le eden izmed treh, po drugi strani pa morda tudi tveganje, zlasti če izdelek na trgu ne bi bil uspešen
3. kar je izjemno, posebno: Agencijski fotoreporterji poskušajo ujeti dnevne dogodke, pri čemer je pomembna ekskluziva E hrv., srb. ekskluzíva iz (↑)ekskluzíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ékstranét -a m (ẹ̑-ẹ̑) rač.
omrežje, ki ga uporabljajo uporabniki v več medsebojno povezanih organizacijah: Ekstraneti bodo odigrali pomembno vlogo pri povezovanju ponudnikov in uporabnikov, saj bodo 40 odstotkov elektronskega trga pomenili ravno ekstraneti E agl. extranet iz (↑)ekstra… + nét

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

eléktroencefalografíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med.
snemanje razlik v električnih potencialih v možganih prek elektrod na površini glave; EEG (1): Po pol stoletja je elektroencefalografija še vedno osnovni pripomoček v diagnostiki epilepsij pri otrocih in mladostnikih E (↑)eléktroencefalográf

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

eléktromagnétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih
2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrón

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

eléktrošóker -ja m (ẹ̑-ọ́) pog.
električna priprava za kratkotrajno paraliziranje človeka ali živali; paralizator, šoker (1): Inštitut je kot možne stranske učinke elektrošokerjev naštel poškodbe pri padcih, nevarnost poškodbe oči in možnost vžiga vnetljivih snovi E agl. electroshocker iz (↑)elektro… + shocker iz (↑)šók

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

enciklopedístika -e ž (í)
1. dejavnost, ki se ukvarja s pripravljanjem, sestavljanjem, pisanjem enciklopedij: Da pri založbi resno mislijo z leksikoni in podobnimi izdajami, priča že zastavljeni oddelek enciklopedistike in leksikografike
2. enciklopedistična dela, enciklopedije: relativnost enciklopedistike E nem. Enzyklopädistik, agl. encyclopaedistics iz (↑)enciklopedíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

enójčekSSKJ -čka m, člov. (ọ̄)
en sam pri enem porodu rojeni otrok: Kot zdravnica sem v zadnjih 20 letih pogosto srečevala novorojenčke in njihove starše, zato lahko zatrdim, da so starši dvojčkov enako prikupno zmedeni kot starši enojčkov E (↑)enój(en)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

enójčni -a -o prid. (ọ̄)
ki je v zvezi z glavnim telefonskim naročniškim aparatom: Cena osnovne naročnine za klasični telefonski priključek se bo dvignila pri enojčnem priključku za devet odstotkov, pri dvojčnem priključku pa za deset odstotkov E (↑)enójec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

enôtniSSKJ -a -o prid. (ó)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

enoúmje -a s (ȗ)
miselnost, usmeritev, ki zahteva razumevanje, ravnanje na en sam način: medijsko enoumje; politično enoumje; V boju za resnično demokracijo moramo prodreti v medijski prostor, da se že enkrat zvedri to zatohlo ozračje enoumja, ki onemogoča razvoj kritičnega čuta pri ljudeh in vse preveč vpliva na njihove odločitve E iz èn úm

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ergométer -tra m (ẹ́)
1. priprava za merjenje telesne zmogljivosti, zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika v stanju povečane telesne aktivnosti: specialni ergometer za laboratorijske meritve; Veslači so te dni opravljali teste maksimalne porabe kisika na ergometrih pri izbranem strokovnjaku na Inštitutu za šport FŠ
2. rekreacijska naprava, opremljena s tako pripravo: Po tridnevni intenzivni fizioterapiji lahko športnik nogo spet premika, zdravniki pa pričakujejo, da bo v dobrem tednu dni lahko že vrtel pedala na ergometru E nem. Ergometer, agl. ergometer iz gr. érgon 'delo' + (↑)méter

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

eritropoetín -a m (ȋ) med.
hormon, ki se izloča predvsem v ledvicah in uravnava nastajanje rdečih krvnih celic v kostnem mozgu ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: predpisovanje eritropoetina; Pri bolnikih, ki so na dializi, anemijo zdravijo z eritropoetinom, kar je običajno uspešno E nem. Erythropoietin, agl. erythropoietin iz gr. erythrós 'rdeč' + tvor. k póiēsis 'izdelava, delo'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

evangelizácija -e ž (á)
delanje, da kaj postane krščansko z oznanjanjem evangelija; pokristjanjevanjeSSKJ: Zlasti od afriške sinode naprej se uveljavlja načelo, da moramo pri evangelizaciji sprejeti vse elemente lokalne kulture E evangelizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

factoring1 -a cit. [fêktoring-] in fáktoring -a m (ȇ; ȃ)
finančna storitev, pri kateri se z odkupom dolgov, kratkoročnih terjatev drugega podjetja omogoči financiranje, zavarovanje in upravljanje terjatev: Poleg banke imamo še družbo za upravljanje, dve lizinški hiši, družbo za factoring in projektno družbo | Presodili smo, da je faktoring primerna nadgradnja drugih naših storitev v okviru zavarovanj in financiranja izvoznih poslov podjetij E agl. factoring iz factor 'posrednik, agent, poslovodja', prim. (↑)fáktor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

fáksni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi s faksom; faks2 Pri telefoniranju zakasnitev za več sto milisekund v eno smer že lahko onemogoča normalen pogovor, za posredovanje faksnih sporočil pa največkrat ni usodna E fáks1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

falíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Napadalec je falil gol
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Do tod vodijo neštete poti, ki so lepo označene, ne morete faliti
3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: faliti študij; Recept je preprost, ne moreš faliti
4. nedov. biti še potreben do polne mere, do določene meje; manjkatiSSKJ: Do vrha fali samo še nekaj metrov E it. fallire 'zmotiti se, zgrešiti' < lat. fallere 'prevarati; povzročiti, da pade'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

feminizíran -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima, kaže namesto moških veliko mero ženskih značilnosti: feminiziran moški; Tako kot so različne ženske, imamo tudi pri moških močne in šibke, silake in bolj feminizirane moške
2. v katerem prevladujejo ženske: feminiziran poklic; Nekatere fakultete so povsem feminizirane, urad za enake možnosti pa opozarja, da se dekleta koncentrirajo v tistih dejavnostih in poklicih, ki so nižje vrednoteni in manj iskani E (↑)feminizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ferragosto -a cit. [feragósto] in feragósto -a m (ọ̑) v Italiji
kolektivni poletni dopust, ki se začne 15. avgusta: Ferragosto pri nas ne bo povzročil turistično-prometnega šoka, kakršnega so minulo soboto doživeli v Franciji, ko so se dopustniki znašli kar v 800 kilometrov dolgem zastoju | Po pričakovanjih je bila tretjo soboto v avgustu velika selitev narodov v Evropi, saj se je pri naših zahodnih sosedih začel feragosto E it. ferragosto iz lat. fēriae Augusti 'Avgustovi prazniki'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

fíksniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

file -la cit. [fájl] in fájl -a m (ȃ) rač.
urejena skupina podatkov pri (elektronskem) računalniku; datotekaSSKJ, podatkovna zbirkaSSKJ: Nikakor nisem znal skopirati celega fila s kamere | S klikom na miško odprete fajl E agl. file, prvotneje 'kartoteka' < 'vrvica, na kateri so nanizani dokumenti', ← srfrc. fil 'vrv, nit' < lat. fīlum

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

finišírati -am nedov. (ȋ)
1. šport. žarg. v zadnjem, odločilnem delu tekmovanja povečevati hitrost, tempo: Ko je začela finiširati in loviti prvakinjo, je nenadoma zavila s proge
2. pog. v zadnji fazi obdelovati s povečanim prizadevanjem za izdelanost, kvaliteto zaključne podobe: Opremljenost članka ni nujno delo avtorja prispevka, saj imajo končno besedo pri tem drugi, ki finiširajo podobo časnika E (↑)fíniš

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

fintírati -am nedov. (ȋ)
1. pog. z določenim namenom zavajati koga v zmoto; varatiSSKJ: Arthur je svoje viteze dobro fintiral: da se ne bi tepli za stolčke, jih je posedel za okroglo mizo
2. šport. žarg. pri športni igri delati gib, ki naj zmede nasprotnika: Običajno pri strelih z bele točke uspešno fintira vratarja, to pot pa je močno sprožil strel vsaj meter mimo leve vratnice E (↑)fínta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

fítoterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
zdravljenje bolezni in motenj počutja z rastlinami, rastlinskimi deli in njihovimi učinkovinami: Uporabo zdravilnih rastlin tudi moderna medicina vse pogosteje uvaja kot fitoterapijo, predvsem pri zdravljenju kroničnih obolenj E nem. Phytotherapie, agl. phytotherapy iz gr. phytón 'rastlina' + (↑)terapíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

fiziátrinja -e [fizijatrinja] ž, člov. (á) med.
zdravnica specialistka za fiziatrijo: Fiziatrinja je spregovorila o možnih zdravstvenih zapletih pri potapljačih z okvaro hrbtenjače E fiziáter

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

flambírani -a -o prid. (ȋ)
ki je narejen tako, da se pri dokončni pripravi jedi prižge močna in dišeča alkoholna pijača: Postregli so jelenov file s flambiranimi višnjami E flambírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

flambíranje -a s (ȋ)
postopek, pri katerem se pri dokončni pripravi jedi prižge močna in dišeča alkoholna pijača: S flambiranjem dobi jed aromo dodane alkoholne pijače E flambírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

flokíst -a m, člov. (ȋ) navt.
jadralec, ki upravlja vitel floka pri jamboru: Za uspeh je bistveno usklajeno sodelovanje krmarja in flokista E (↑)flók

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

flôp -a m (ȏ)
1. film. žarg. film, ki je bil v javnosti in pri kritiki zelo slabo sprejet: Film je bil kljub ambicijam in pričakovanjem popoln flop
2. pog. velik neuspeh, polom: Zakonodajne spremembe, ki so bile sprejete, so po mojem mnenju flop desetletja E agl. flop 'polom' < 'padec'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

fondí -ja in fondue -ja cit. [fondí] m (ȋ)
1. jed, pripravljena v posebni posodi nad gorilnikom, pri kateri koščke različne hrane pomakamo v omako ali vroče olje: Najprej jim bodo postregli s sirovim fondijem in vročim čajem
2. posoda v obliki manjšega kotlička z gorilnikom in vilicami za pripravo take jedi: Britanci imajo pogosto doma fondi, ki ga nikoli niso vzeli iz škatle E frc. fondue, prvotno 'stopljena', iz fondre 'topiti, taliti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

fónt -a m (ọ̑)
zbirka, nabor znakov: Če ste se pri delu z računalnikom skoraj odvadili pisati na papir, svoje pisave pa ne želite kar pozabiti, lahko ustvarite računalniški font, katerega osnova je vaša pisava E agl. font, prvotno 'odlitek', ← srfrc. fonte iz fondre 'topiti, taliti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

formatírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. rač. spreminjati datotečni sistem, pri čemer se zbrišejo vse obstoječe datoteke: Včasih je treba disk formatirati in programe nanj posneti na novo
2. premišljeno, načrtno ustvarjati, oblikovati podobo, vtis o kom: Tokratno predvolilno kampanjo bosta formatirali predvsem rasno in žensko vprašanje E (↑)formát

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

fótka -e ž (ọ̑) pog.
posnetek za zapis v pomnilniški medij fotoaparata; fotografijaSSKJ, slikaSSKJ: Ko vidim priložnost za dobro fotko, mi je pogosto žal, če pri sebi nimam ustrezne opreme E = hrv., srb. fȍtka, češ. fotka, polj. fotka, skrajšano iz (↑)fotografíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

fótoesêj -a m (ọ̑-ȇ)
oblika umetniškega izražanja, pri kateri objavljena ali javno predstavljena, organizirana razvrstitev fotografij, posnetkov na določeno temo sporoča zgodbo, poanto: Na letošnjem natečaju so mu v kategoriji fotoesej iz življenja ptic podelili nagrado za zgodbo o ljubezni, rojstvu in rasti pingvinov E (↑)foto… + (↑)eséj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

fotofón -a m (ọ̑)
mobilni telefon s fotoaparatom: Posledica majhne leče je slabši zajem svetlobe, zaradi česar s fotofoni posnete fotografije načeloma uspejo zgolj pri res dobri svetlobi, sicer pa dobimo precej zrnate slike E (↑)foto… + (↑)(tele)fón

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

franšízing -a m (ȋ) ekon.
oblika prodaje blaga in opravljanja storitev na podlagi pogodbe med dvema podjetjema, ki zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja: Organizirali bomo mednarodno konferenco o vlogi franšizinga pri razvoju malih in srednje velikih podjetij E agl. franchising iz franšíza

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

fríka -e ž (í)
na maščobi ali zaseki ocvrt nariban sir s krompirjem, navadno z jajci, slanino, salamo, skuto ali klobaso: Posoška frika se v ničemer ne razlikuje od frik pri sosedih čez mejo E it. frico k friggere 'pražiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

frízbi -ja m (ȋ)
1. ploščat, okrogel, upognjen predmet, ki si ga igralci podajajo pri športni igri: metati frizbi; Najprej je bil frizbi le plastična igračka za sprostitev, kasneje pa je metanje frizbija preraslo v profesionalno športno zvrst s posebnimi pravili in progami
2. športna igra, pri kateri si igralci podajajo tak predmet: Mladim bodo ponudili športne igre (badminton, namizni tenis, frizbi, nogomet) E agl. frisbee po okrogli embalaži za pite ameriške firme Frisbie Pie Company, ki so jo uporabljali za metanje po zraku študentje univerze Yale

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

futsal -a cit. [fúcal] m (ȗ)
nogomet, pri katerem igra pet igralcev na manjšem igrišču, navadno v dvorani: V malem nogometu in futsalu se je svojčas preizkušal tudi nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance E špan. futsal iz fút(bol) 'nogomet' in sal(a) 'dvorana'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

gándijevski -a -o prid. (ȃ)
ki je tak kot pri Gandiju: gandijevski odpor; gandijevska drža; Leto pozneje je zaradi vztrajanja pri gandijevski politiki nenasilnega protestiranja in državljanske nepokorščine dobil Nobelovo nagrado za mir E po indijskem politiku in borcu za človekove pravice Mohandasu Karamčandu (Mahatmi) Gandhiju (1869–1948)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

genêričniSSKJ -a -o prid. (é)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

genêrik -a m (é)
1. nepatentirano zdravilo z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem zdravilu, ki se po preteku patenta prodaja pod drugim imenom, navadno po nižji ceni; generično zdravilo: proizvajalci generikov; Generik lahko pride na trg šele, ko poteče patentno varstvo zdravilu originatorja
2. živ. farmacevtska družba, ki izdeluje generična zdravila: originatorji in generiki; Generiki smo si med seboj veliki konkurenti, hkrati pa tudi veliki partnerji E nem. Generikum, prenarejeno iz agl. generic name 'občna blagovna znamka' iz (↑)genêričen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

genétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

génskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

geomantíja -e ž (ȋ)
raziskovanje celostnega prostora z namenom vzpostaviti njegovo optimalno, harmonično energijsko stanje: geomantija in zdravljenje Zemlje; Geomantija je igrala pomembno vlogo pri določanju lokacij za katedrale, cerkve, samostane in mesta E srlat. geōmantiagr. geōmanteía iz (↑)geo... + manteía 'vedeževanje, prerokba'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

gínséng -a m (ȋ-ẹ̑)
zdravilna rastlina z drobnimi rdečimi cveti in razvejenim korenom, ki raste zlasti na Kitajskem; ženšenSSKJ: izvleček ginsenga; korenina ginsenga; Ginseng uporabljajo pri srčnem popuščanju, sladkorni bolezni, za boljše delovanje imunskega sistema, za izboljšanje vitalnosti E agl. ginsengkit. renshen iz ren 'človek' + shen 'ena od zvezdnih konstelacij'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

glásbeniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

glásnostSSKJ -i ž (á)
politično gibanje v Sovjetski zvezi v osemdesetih letih 20. stoletja, ki je zagovarjalo načelo odprtosti, transparentnosti v kulturnem, gospodarskem in političnem življenju: Propagandni oddelek pri centralnem komiteju je odigral ključno vlogo pri promociji politike glasnosti in perestrojke, ki je v Sovjetsko zvezo končno prinesla demokracijo in svobodo E rus. glásnostь, dobesedno 'odprtost', iz (↑)glásen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

glikémični -a -o prid. (ẹ́)
ki je v zvezi s količino sladkorja v krvi, zlasti po zaužitju določenih živil: glikemični nadzor; glikemična obremenitev; Fruktoza iz jabolka pomaga pri uravnavanju glikemične reakcije (dvigovanje in spuščanje ravni sladkorja v krvi) E (↑)glikemíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

glinopór -a m (ọ̑)
glina, ki se ji pri žganju poveča prostornina in ki se uporablja pri gojenju rastlin, za izolacijo, drenažo: Okoli posajenih rastlin lahko potresemo zastirko iz mletega lubja, glinopora, kamenčkov ali česa drugega E (↑)glína + (↑)(stiro)pór

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

glisírati -am nedov. (ȋ)
pluti tako, da se plovilo pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: Ladje morajo pluti najmanj 300 metrov od obale, čolni, ki glisirajo, vsaj 250 metrov od obale E nem. glissierenfrc. glisser 'drseti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

globalístični -a -o prid. (í)
ki je v zvezi z globalisti ali globalizmom: globalistični cilji; globalistični pristop; globalistična politika; Če bodo slovenska gradbena podjetja vztrajala pri samostojnosti in razdrobljenosti, bodo v globalističnih časih prej ali slej izgubila identiteto E globalíst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

globalizacíjski -a -o in globalizácijski -a -o prid. (ȋ; á)
ki se nanaša na globalizacijo: globalizacijski procesi; globalizacijski tokovi; globalizacijska gibanja; Glavni cilji organizacije so povečanje trgovinskih in razvojnih možnosti za države v razvoju, pomoč pri spopadanju z globalizacijskimi izzivi in enakopravno vključevanje v svetovno gospodarstvo E globalizácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

globalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
povzročati, da se kaj širi, pojavlja po vsem svetu: globalizirati poslovanje; Če bomo globalizirali proizvodnjo, bomo morali lokalizirati znanje, sposobnosti in vsesplošno prizadevnost pri delu E agl. globalise iz (↑)globálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

góbicaSSKJ -e ž (ọ́)
1. nav. mn., pog. halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe; nore gobe: Zaradi predoziranja z gobicami, katerih prodaja na Nizozemskem cveti, se je v nekaj mesecih zgodilo več hudih nesreč
2. krajša pričeska, pri kateri so lasje enako dolgi in oblikovani podobno kot klobuk pri gobi: postriči na gobico; pričeska na gobico; Gobica že nekaj let ni moderna E (↑)góba

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

gôrskiSSKJ -a -o prid. (ó)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

gôspelovski -a -o prid. (ȏ)
1. ki se nanaša na gospel: gospelovski napev; gospelovska skupina; Džezovski zbor, ki je lani praznoval 20-letnico obstoja, se trenutno mudi v francoskem Lillu na gospelovskem vokalnem festivalu
2. tak kot pri gospelu: Cerkveni zbor k skladbam prispeva enkraten gospelovski pridih E gôspel1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

grafítar -ja m, člov. (ȋ)
kdor dela, ustvarja grafite: skupina mladih grafitarjev; Nekaterim grafitarjem so bolj pri srcu gladke betonske podlage, za druge so izziv rebrasti zidovi, ki jih uporabijo kot tretjo dimenzijo svoje podobe E grafít

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

gregôrjevo -ega s (ó)
12. marec, ko se po ljudskem izročilu praznuje začetek pomladi: praznovati gregorjevo; na predvečer gregorjevega; Vajenci in pomočniki so nekoč na gregorjevo v potok metali goreče šope slame in tako naznanili, da od tega dne naprej delajo pri dnevni svetlobi E po svetniku, papežu Gregorju Velikem (pribl. 540–604)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

gúmitvíst -a m (ȗ-ȋ)
otroška igra, pri kateri se izmenično preskakuje trakova v obroč zvezane napete elastike: skakati gumitvist; Otroci so klepetali, se igrali ravbarje in žandarje, ristanc in gumitvist E nem. Gummitwist iz Gummi(band) 'elastika' + (↑)tvíst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

halucinogén -a m (ẹ̑) psiht.
snov, ki povzroča halucinacije: uživati halucinogene; LSD je med uživalci drog najpogosteje uporabljani halucinogen, pri tem pa tudi najmočnejši E halucinogéni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

heavymetalni -a -o cit. [hêvimetálni] prid. (ȇ-ȃ)
ki je v zvezi s heavymetalci ali heavy metalom; heavy metal2, heavymetalski, metal2, metalski, težkometalni, težkometalski: heavymetalna glasba; V najstniških letih je v domači Švici prepeval pri heavymetalni skupini Conspiracy E heavy metal1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

hêrpesni -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na herpes; herpetični: Tiste, pri katerih zdravniki ugotovijo herpesno okužbo, opozorijo, da se zelo hitro prenaša na partnerja E (↑)hêrpes

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

hídroizolácija -e ž (ȋ-á)
1. obdajanje, premazovanje s snovjo, materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, vode: Porušili bodo še notranje nenosilne stene, poskrbeli za hidroizolacijo kleti ter začeli s pripravljalnimi deli za namestitev ogrevanja
2. izdelek iz snovi, materiala, ki pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, vode: proizvodnja hidroizolacij; zamenjava hidroizolacije; Tisto popoldne je opravljal krovska dela na strehi, pokriti z zaključnim slojem hidroizolacije E hídroizolírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

híperaktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ)
1. zelo, pretirano aktiven: Iz ZDA prihaja generacija hiperaktivnih modnih ustvarjalcev, ki predstavlja zelo izvirno izbrano modo
2. ki kaže nenormalno zvečano aktivnost, zlasti telesno: hiperaktiven otrok; hiperaktivna motnja; hiperaktivno vedenje; Ščitnica je hiperaktivna pri približno dveh odstotkih žensk in 0,2 odstotka moških E (↑)hiper… + (↑)aktíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

híperaktívnost -i ž (ȋ-ȋ)
1. visoka, pretirana aktivnost: Njegova hiperaktivnost, nenavadna žilavost in vse izrazitejša dejavnost v političnem in javnem življenju so ga spremenile v državnega funkcionarja, o katerem se največ govori in piše
2. nenormalno zvečana aktivnost, zlasti telesna: otrok s pomanjkljivo pozornostjo in hiperaktivnostjo; Škodljive kemikalije povzročajo nepravilnosti v razvoju možganov pri milijonih otrok, kar se kaže v številnih boleznih, kot so avtizem, hiperaktivnost in tudi mentalna zaostalost E híperaktívnost

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

hípertékstni -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
ki se nanaša na hipertekst: Neveljavne povezave lahko avtorji dokumentov nadomestijo z veljavnimi, hkrati pa odpravijo tudi tipkarske napake pri pisanju hipertekstnih povezav E hípertékst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

hípnoterapévt -a m, člov. (ȋ-ẹ̑)
strokovnjak za hipnoterapijo: Že s samo enim obiskom pri hipnoterapevtu imate enake možnosti, da prenehate s kajenjem, kot nekdo, ki se počasi odvaja že šest mesecev E po zgledu agl. hypnotherapist iz (↑)hipno(tizírati) + (↑)terapévt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

hípoterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
zdravljenje, pri katerem se uporablja konj, ježa na konju: Predsednik koprskega odbora je društvu predal konja, ki ga bodo v društvu uporabljali za že uveljavljeno terapevtsko metodo – hipoterapijo E nem. Hippotherapie iz (↑)hipo… + (↑)terapíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

hodúljaSSKJ -e ž (ú) nav. mn.
oporna priprava na štirih nogah za pomoč invalidom, starejšim ljudem pri hoji; hojica (2): Imam pripomoček, hoduljo, ki jo pri daljši hoji moram imeti pri sebi, ker dobesedno mi kar noge odpovedo in ne morem nikamor E (↑)hodíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

hójica -e ž (ọ̄)
1. priprava na kolescih, ki omogoča otroku, ki še ne hodi, gibanje po stanovanju: Ali je hojica koristna za otrokov razvoj ali mu v resnici škodi?
2. oporna priprava na štirih nogah za pomoč invalidom, starejšim ljudem pri hoji; hodulja: Čeprav smo bile vse tri na berglah, sama pa sem prve dni hodila s hojico, so nam namenili najbolj oddaljeno mizo v jedilnici E (↑)hójca

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

holístični -a -o prid. (í)
ki obravnava človeka celovito, tako da pri zdravljenju bolezni upošteva medsebojno učinkovanje telesnih, duševnih in družbenih dejavnikov: holistični center; holistični pristop; Pri zdravljenju uporablja holistično metodo, ki priznava človekove potrebe na fizičnem, mentalnem, čustvenem in duhovnem področju E agl. holistic iz gr. hólos 'cel'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

homologácija -e ž (á)
1. uradno preverjanje, ali določen proizvod, navadno vozilo ali del vozila, ustreza predpisanim pogojem: postopek homologacije; Po spremembah zakona o davku na motorna vozila bo davek treba plačati pred tehnično analizo oziroma homologacijo vozila
//
uradno preverjanje, ali kaj ustreza predpisanim pogojem sploh: Že dolgo ne pomnimo tolikšne neučakanosti, kakršno so izpričali slovenski avtomobilisti, ko so v nedeljo komajda dočakali konec postopka homologacije novega kombiniranega dirkališča

2. uradno pisno potrdilo o tem, da kaj ustreza predpisanim pogojem: dobiti homologacijo; izdati homologacijo; Na enem izmed štirih pooblaščenih servisov morate pridobiti homologacijo, saj tuja pri nas ne velja E nem. Homologation, agl. homologation, it. omologazione iz gr. homologéō 'strinjam se, potrdim'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

hrúševSSKJ -a -o prid. (ú)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ibogaín -a m (ȋ) med.
alkaloid v afriški rastlini Tabernanthe iboga, ki deluje kot antidepresiv ali stimulans: učinki ibogaina; uživanje ibogaina; zdravljenje z ibogainom; Izkušnje in raziskave so pokazale, da ibogain res prekine zasvojenost, da pa ne zaleže pri vzdrževanju abstinence E agl. ibogaine po rastlini iboga

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ígličar -ja m (ȋ) pog.
1. člov. narkoman, ki si mamilo vbrizgava v žilo: Aids je res tudi zdravstveni problem, toda začel se je kot moralni problem homo- in biseksualnosti ter se nadaljeval z igličarji
2. živ. tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z iglicami, kar omogoča tiskanje več kopij hkrati; iglični tiskalnik: Tiskalnik je precej tih, kolikor je igličar sploh lahko tih E (↑)íglica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

íglični -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

implementíran -a -o prid. (ȋ)
1. pri katerem je kaj zamišljenega, novega postalo stvarnost, dejstvo: v celoti implementiran; Dejstvo je, da je zgolj implementirana zakonodaja resnično koristna zakonodaja
2. rač. ki je uveden kot določena tehnična rešitev v informacijski sistem: Implementirana programska oprema regulira potek celotnega proizvodnega procesa E implementírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

imúnoglobulín -a m (ȗ-ȋ) biol.
beljakovina, ki nastane v organizmu kot imunski odgovor ob stiku z neznanim antigenom: vsebnost imunoglobulinov v mlezivu; V teku evolucije je začel človeški organizem proizvajati različne imunoglobuline, ki pomagajo pri obrambi pred povzročitelji bolezni in tujki E agl. immunoglobulin iz (↑)imún + (↑)globulín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

iniciácijaSSKJ -e [inicijacija] ž (á)
začetek kake dejavnosti, novega obdobja: intelektualna iniciacija; moralna iniciacija; Pri kajenju tobaka je iniciacij manj, prav tako tudi rednih kadilcev, kar je posledica strožje zakonodaje in izobraževanj v šolah E nem. Initiation, agl. initiationlat. initiātio 'uvajanje v skrivno bogoslužje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

iniciácijski -a -o in iniciacíjski -a -o [inicijacijski] prid. (á; ȋ)
1. pri nekaterih prvobitnih ljudstvih ki se nanaša na obredno sprejemanje mladine med odrasle: iniciacijski obred; iniciacijski ples; Če se s predporočno iniciacijo konča iniciacijska veriga, to še ne pomeni, da se s poroko zaključi napredovanje na družbeni lestvici
2. ki se nanaša na začetek kake dejavnosti, novega obdobja: Mesto je pridobilo nov segment kulture, s tem pa se je še dodatno potrdila njegova vloga iniciacijskega prostora novih gibanj E iniciácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

inkjet1 -a cit. [íngdžet] m (ȋ)
tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z brizganjem; brizgalnik, brizgalni tiskalnik: Z inkjetom je natisnil fotografije z izleta E agl. inkjet iz ink 'črnilo' + jet 'brizgati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ìnkontinénca -e ž (ȉ-ẹ̑) med.
nezmožnost zadrževanja seča ali blata: urinska inkontinenca; zdravljenje inkontinence; bolnik z inkontinenco; Nekontrolirano uhajanje vode – strokovno temu rečemo inkontinenca – je pri ženskah pogost problem E nem. Inkontinenz, agl. incontinence(pozno)lat. incontinentia iz in- 'ne-' + continentia 'zadrževanje, vzdržnost'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

inline -- in in-line -- cit. [ínlájn] v prid. rabi (ȋ-ȃ)
ki se nanaša na uporabo rolerjev pri določeni dejavnosti: inline hokej in hokej inline; Na Tednu mladih se boste vsi adrenalina željni lahko udeležili inline slaloma E agl. inline iz in 'v' + line 'črta, linija'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ínteraktívni -a -o prid. (ȋ-ȋ)
1. rač. ki uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: interaktivni mediji; interaktivni video; interaktivna televizija; Značilnost njegovega dela je, da standardno videopodobo in videoinstalacijo nadgrajuje z vključitvami v spletne komunikacije in interaktivna virtualna polja
2. ki se nanaša na aktivno udeležbo uporabnika: interaktivni tečaj za učenje nemškega jezika; interaktivna razstava; interaktivna umetnost; Gre za interaktivno igračko, v bistvu krzneno pošast, ki govori, premika usta in oči in sodeluje v igri z otrokom
3. ki se nanaša na sodelovanje, medsebojno vplivanje: Veselim pa se že, da bom imela več časa za razvijanje podiplomskih programov in bolj interaktivno delo s študenti E agl. interactive iz (↑)inter… + (↑)aktíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ínteraktívnost -i ž (ȋ-ȋ)
1. rač. kar uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: Zelo uporabna lastnost programa je interaktivnost, pri katerih lahko takoj po spremembi podatkov opazujemo spremenjene vrednosti v tabelah in grafikonih
2. aktivna udeležba uporabnika: Povabljeni umetniki se bodo osredotočili na interaktivnost, ki je eden najpomembnejših vidikov sodobne medijske umetnosti
3. sodelovanje, medsebojno vplivanje: Prednosti e-demokracije sta povečanje politične udeležbe državljanov in interaktivnost v političnem dialogu, pa tudi izboljšanje politične kulture E ínteraktívni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

in vivo1 -- -- cit. [in vívo] v prid. rabi (ȋ)
ki poteka znotraj živega organizma: in vivo raziskava in raziskava in vivo; In vivo meritve opravljamo rutinsko pri posebnih tehnikah obsevanja, kot je na primer obsevanje centralnega živčnega sistema ali obsevanje celega telesa pri bolnikih z levkemijo E lat. in vivō 'v živem'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

irokéza -e ž (ẹ̑)
pričeska, pri kateri so lasje ob straneh glave pobriti, na sredi dolgi in oblikovani podobno petelinjemu grebenu: Če hoče igralec povedati, da se v njem skriva pravi bojevnik, si omisli irokezo, če naj bi bil neusmiljen, si glavo obrije E agl. Iroquis (hairstyle) 'irokeška (pričeska)' po frc. imenu indijanskega ljudstva Irokezi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

izbírnik -a m (ȋ)
na zaslonu prikazan seznam možnosti, ki so uporabniku na voljo pri upravljanju elektronskih naprav, navadno računalnika, telefona, televizije; meni: brskati po izbirniku; osnovni izbirnik; slovenski izbirnik; Izbirniki so na voljo v slovenščini in so znani iz drugih sorodnih modelov istega proizvajalca in omogočajo hitro navajanje na telefon E (↑)izbíren

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

izpogájani -a -o prid. (ȃ)
pri katerem je bilo s pogajanjem doseženo soglasje, sporazum glede česa: izpogajana cena; V naši pristojnosti so vsi štirje skladi, iz katerih lahko črpamo izpogajana sredstva za obdobje do leta 2015 E izpogájati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

jackpot -a cit. [džêkpot] m (ȇ)
glavni dobitek pri igrah na srečo ali na tekmovanju: atletski jackpot; To, da je jackpot padel trikrat na treh avtomatih, ki so drug ob drugem, je dalo iskalcem sreče dodobra misliti E agl. jackpot iz jack 'fant (pri kartah)' + pot 'lonec', ker se je višanje vložkov lahko začelo le, če je vsaj en igralec imel v rokah vsaj par fantov

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

jádranjeSSKJ -a s (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

jádratiSSKJ -am nedov. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

jánčarjevski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri slovenskem pisatelju Dragu Jančarju: Čeprav so zgodbe zelo raznorodne, je v njih navzoča neka skupna točka, tipično jančarjevska linija, ki ločuje med individualnim in kolektivnim E po pisatelju Dragu Jančarju (1948–)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

jezikôvniSSKJ -a -o prid. (ō)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

joint venture1 -- -- cit. [džôjnt vênčər] m (ȏ, é)
združitev dveh ali več podjetij pri projektu s skupnim vlaganjem in tveganjem: Nekatera podjetja se odločijo le za joint venture in partnerstvo, če imajo večinski delež E agl. joint venture iz joint 'skupen, združen' in venture 'tvegano dejanje, podvig, komercialna špekulacija'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

jojóbin -a -o prid. (ọ̑)
ki je v zvezi z jojobo: Hladno stisnjeno olivno olje lahko uporabljate tudi pri sončenju, prav tako mandljevo, jojobino in avokadovo olje E jojóba

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

júgoarmáda -e ž (ȗ-ȃ) od leta 1991
oborožene sile nekdanje Jugoslavije; jugovojska: Domačini spoštujejo slovensko osamosvojitev, saj so tudi sami sodelovali pri poskusih preprečevanja prodora tankov in oklepnikov jugoarmade na slovensko ozemlje ob začetku osamosvojitvene vojne E (↑)jugo… 2  + (↑)armáda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kábelskiSSKJ -a -o prid. (á)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kájtanje -a s (ȃ)
šport, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi, snegu: Kadar piha, je idealno za kajtanje in surfanje, kadar ne, je še vedno fino za deskanje E kájtati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kájtati -am nedov. (ȃ)
ukvarjati se s športom, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi, snegu: Poskušala sta napredovati s pomočjo jadra, kajtati po snegu, ko bi ju na smučeh vlekel veter v jadru, vendar jima je to uspevalo le nekaj kilometrov, ker je bil veter prešibak E kájt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kaméniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kanjóning -a m (ọ̑) pog.
šport, pri katerem se spušča po soteskah s pomočjo vrvi in druge zaščitne opreme; soteskanje: Z adrenalinom me napolnijo rafting, kanjoning in vožnja z motorjem E agl. canyoning iz (↑)kánjon

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

karaóke -ók ž mn. (ọ̑)
način zabave, pri katerem posamezniki pojejo znane pesmi na zvočno matrico, besedilo pesmi pa se jim izpisuje na ekranu: lokal za karaoke; Ponavadi pripravimo še karaoke in prepevamo naše tradicionalne pesmi, znane večne melodije E agl. karaokejap. karaoke iz kara 'prazen' + oke 'orkester'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kárijev -a -o in curryjev -a -o cit. [kárijev-] prid. (ȃ)
ki se nanaša na kari, ostro indijsko začimbo, mešanico različnih dišav; kari2 karijeva juha; karijeva omaka; Tri- in štiriletniki najraje jedo karijeve jedi, kar pa ni nič nenavadnega, saj so indijske jedi med najbolj priljubljenimi tudi pri odraslih E kári1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kártični -a -o prid. (ȃ)
1. ki je v zvezi s ploščatim, pravokotnim kosom plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: kartična tehnologija; kartično poslovanje; Potencialni slovenski uporabniki plačilnih kartic lahko izbirajo med lepim številom kartičnih sistemov in še večjim številom izdajateljev kartic
2. teh. ki je v zvezi z napravo ali delom naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: Modem je seveda energijsko zelo varčen, saj ne vpliva drastično na avtonomijo računalnika, kakor se to dogaja pri rabi kartičnih modemov E kártica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kasétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kdóvékatérič prisl. (ọ̄-ẹ́-ẹ̄) pri ponavljanju ali v zapovrstju
izraža nedoločeno ali neznano, navadno veliko število: »Če je kdo zainteresiran, naj dvigne roko,« je glas izklicevalca na dražbi že kdovekaterič zarezal v morečo tišino nezainteresiranih dražiteljev E iz kdóvé katérič

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kengurújček -čka m, živ. (ȗ)
pripomoček za prenašanje dojenčka, manjšega otroka na sprednji strani telesa: Za otroke, ki se rodijo pri 7 ali 8 mesecih, ni dovolj, da jih nosijo naokrog v kengurujčkih, pač pa, da z njimi tudi govorijo E (↑)kengurú

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kfórjevec -vca m, člov. (ọ̑) na Kosovu od leta 1999 dalje
pripadnik mednarodnih mirovnih sil KFOR: Ob nadzornih točkah pri mostu se vijejo vrste, kforjevci so natančni in mnogih meščanov ne pustijo niti do stanovanj E iz agl. kratice KFOR za K(osovo) For(ce) 'vojaške sile na Kosovu'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kíberkavárna -e in kíber kavárna -- -e in cyber kavárna -- -e cit. [sájbər] ž (í-ȃ; á, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kibernetična kavarna, kibernetska kavarna: Pri rabi javnih računalnikov, na primer v kiberkavarnah, je treba biti pazljiv E kíber… + (↑)kavárna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kíbicati -am nedov. (ȋ) pog.
s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori; nagovarjatiSSKJ: Pri dveh fantkih me zdaj kibicajo, da bi se morali potruditi še za kakšno punčko E (↑)kíbic

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kickboxing1 -a cit. [kígbôksing-] in kíkbôksing -a m (ȋ-ȏ)
šport, podoben standardnemu boksu, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi in nogami; kikboks: Imam vse naslove v mlajših kategorijah, dve zlati odličji s članskih SP, najboljša na stari celini sem bila celo v kickboxingu | Nosilec črnega pasu pri kikboksingu, evropski prvak v težki kategoriji te discipline, je nasprotnika ves čas udarjal z desnico v pleksus E agl. kickboxing iz kick 'brcniti' + boxing 'boks'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kíkbôks -a in kickbox -a cit. [kígbôks] m (ȋ-ȏ)
šport, podoben standardnemu boksu, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi in nogami; kickboxing1 trenirati kikboks; evropski prvak v kikboksu; turnir v kikboksu; Na evropskem prvenstvu v kikboksu so slovenski reprezentanti osvojili tri bronaste kolajne E kickboxing1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kiláža -e ž (ȃ) pog.
masa v kilogramih: Trenerji izračunajo, pri kakšni kilaži je bil skakalec najbolje pripravljen in kdaj je imel najboljši počep E (↑)kíla2  + (↑)(ton)áža

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kíropráktik -a m, člov. (ȋ-á)
kdor se ukvarja s kiropraktiko: Vsak bolnik bi moral pred odhodom h kiropraktiku pri svojem zdravniku preveriti, v kakšnem stanju je njegov skelet E kíropráktika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

klíkniti -em dov. (í ȋ)
1. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; poklikati (2): klikniti ikono; Zanimivo je, da na klasični spletni oglas klikne približno 0,5 odstotka ljudi, medtem ko na videooglas na spletni strani klikne tudi do dva odstotka uporabnikov
2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku doživeti nenadno spoznanje, premik v mišljenju; posvetiti seSSKJ: klikniti v glavi; Pri 23-ih letih mi je kliknilo, kar je bilo mojim teniškim kolegom jasno že v mladinski konkurenci: da je čas, da iz svojega teniškega življenja naredim nekaj več E klík

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

klonêr -ja m, člov. (ȇ)
kdor ustvarja identične kopije izvirnega organizma ali stvari: Ocen o tem, koliko so spletni klonerji pri nepoštenem poslu iztržili, še ni E klonírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kloníranje -a s (ȋ)
ustvarjanje identične kopije izvirnega organizma ali stvari: reprodukcijsko kloniranje; kloniranje človeka; Znanstveniki priznavajo, da je stopnja uspešnosti pri kloniranju živali še vedno zelo nizka E klonírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kodírni -a -o prid. (ȋ) rač.
ki je v zvezi s kodiranjem: kodirni ključ; kodirni sistem; kodirna kartica; Kodirni algoritmi, ki se pri tem uporabljajo, so večinoma isti, kakor tisti, s katerimi zaščitimo pošto E (↑)kodírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kodírnik -a m (ȋ) rač.
program, ki kodira podatke, informacije: kodirnik mp3; Pri večji kakovosti je stiskanje počasnejše, saj bo kodirnik posnetek analiziral natančneje E (↑)kodírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kolokácija -e ž (á)
1. jezikosl. zveza dveh ali več besed, ki se v besedilih pogosto pojavljajo skupaj, pri čemer je pomen zveze napovedljiv iz posameznih pomenov besed: Kolokacije s primeri so vzete iz korpusa
2. rač. postavitev strežnika v prostore ponudnika dostopa do interneta: kolokacija strežnika; Gre za to, da se manjšim operaterjem omogoči razvoj na trgu, država pa bo subvencionirala del stroškov operaterjem, ki bodo ponudili kolokacijo E agl. collocation, nem. Kollokationlat. collocātiō 'razporeditev, ureditev' iz collocāre 'razporediti, urediti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kolonoskopíja -e ž (ȋ) med.
preiskava notranjosti danke in debelega črevesja z upogljivim instrumentom, ki omogoči pregledovanje in manjše posege, če so potrebni: virtualna kolonoskopija; pregled s kolonoskopijo; Vsi, pri katerih bodo ugotovili prikrito krvavitev, morajo biti pregledani s kolonoskopijo v enem mesecu E nlat. colonoscopia iz gr. kólon 'debelo črevo' + skopiá 'gledanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

konsekutívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

konsenzuálni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi s konsenzom; soglasniSSKJ, konsenzni: konsenzualna politika; konsenzualna rešitev; konsenzualno odločanje; Konsenzu poslancev pri sprejemanju zakonov ne sledi enako konsenzualno izvajanje v vladi in parlamentu E agl. consensual iz (↑)konsénz

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kontáktniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kontemplatívec -vca m, člov. (ȋ)
kdor poglobljeno razmišlja, razglablja o kaki stvari, zlasti duhovni: Pri vseh pristnih kontemplativcih oziroma mistikih je bistveno, da je človek v razmerju do Boga trpen in ne dejaven E univerbizirano iz kontemplatíven člôvek

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kontinuitétni -a -o prid. (ẹ̑) polit. žarg., od leta 1991
ki je v zvezi z nadaljevanjem predhodnega političnega režima: kontinuitetna politika; Kadar je na oblasti pomladna vlada, potegnejo ven ene, kadar je kontinuitetna vlada, potegnejo ven druge, da bi pri lobiranju dosegli najboljše razmere za svojo organizacijo E kontinuitéta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

korêjec -jca m, živ. (ȇ) pog.
avtomobil korejske znamke: Pri korejcu za svoj denar še zmeraj dobite polno malho dodatne opreme in sedem let garancije E univerbizirano iz koréjski avtomobíl

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

koréktorSSKJ -ja m (ẹ́)
1. kar kaj popravlja, korigira: Vsekakor je študentsko delo tisti velik socialni korektor, ki omogoča študentom, da lahko študirajo
2. ličilo, ki zakrije kožne nepravilnosti, navadno na obrazu: Na temeljito očiščeno kožo najprej nanesemo ustrezno dnevno kremo, nato pa uporabimo korektor
3. člov. šport. igralec pri odbojki, ki zlasti z napadom skrbi, da so posledice napak drugih igralcev njegove ekipe čim manjše: reprezentančni korektor; Na pomladnem pokalu so ga razglasili za najboljšega korektorja na turnirju E nem. Korrektor, agl. correctorlat. corrector iz (↑)korigírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kreatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kríšnovec -vca m, člov. (ȋ)
pripadnik verske skupnosti, ki časti hinduističnega boga Krišno; harekrišnovec: Pri krišnovcih je našel tolažbo in pozornost E po hindujskem bogu Krišni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kunčerêja -e ž (ȇ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo kuncev; kuncerejaSSKJ, kunčjerejaSSKJ: Kmetom je treba pomagati pri kunčereji in reji nojev E (↑)kúnec + (↑)réja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

lambáda -e ž (ȃ)
hiter ples v štiričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalca dotikata z rameni in trebušnim delom, po izvoru iz Brazilije: Skupaj se prijavita na tekmovanje v plesanju lambade E port. lambada iz lambar 'tolči'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

laparoskopíja -e ž (ȋ) med.
poseg, pri katerem se skozi droben rez v trebušnem predelu vstavi instrument, ki omogoči pregledovanje, operacijo trebušnih organov, zlasti v ginekologiji: opraviti laparoskopijo; poseg z laparoskopijo; Laparoskopija omogoča dokončno diagnozo in hkrati tudi kirurški način zdravljenja E nlat. laparoscopia iz gr. lapárā 'mehki del telesa med rebri in boki' + skopía 'opazovanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

latíno -- v prid. rabi (ȋ)
1. ki se nanaša na prebivalce Latinske Amerike ali Združenih držav Amerike, katerih predniki izvirajo iz Latinske Amerike: latino igralec; latino zvezdnik; Latino lepotica se je po rdeči preprogi filmskega festivala v Cannesu sprehodila v dolgi rdeči obleki
2. tak kot pri prebivalcih Latinske Amerike: latino temperament; Priljubljeni hrvaški pevec nam je v pogovoru razkril, od kod izvira njegov latino šarm
3. ki se nanaša na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike; latinskoameriškiSSKJ, latinoameriški (2): latino pop; latino ritmi; latino glasba; V tistem času je bil razglašen za obetavnega latino pevca – glej tudi latíno... E agl. Latino iz latínoamêriški

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

lêr -a m (ȇ)
1. pog. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, prazni tek (1): Na vsakem križišču, kjer stojim, prestavim v ler
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; prazni tek (2): spraviti iz lera; biti v leru; Zaključil je svoje kaotično obdobje brezdelja in iz lera prestavil v peto prestavo
3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; prazni tek (3): Po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala prvi paket dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti
//
del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; prazni tek (3 //): Filmska slika poganja film v enem kosu od začetka do konca – tudi tam, kjer se sicer zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti prestavi v ler
E nem. Leer(gang) 'prosti tek' iz leer 'prazen' + Gang 'hod'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

levitácija -e ž (á)
samodejni dvig telesa in lebdenje v zraku ne glede na zakon težnosti, zlasti pri zamaknjenjih, hipnozah: Vsi so se neznansko prestrašili, saj bi v trenutku, ko bi levitacija popustila, z vso silo treščil na tla E nem. Levitation, agl. levitationnlat. levitatio iz lat. levitās 'lahkost'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

límfniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

liposúkcija -e ž (ú)
lepotna operacija, pri kateri se odstranjuje, izsesava maščobno tkivo: kirurška liposukcija; ultrazvočna liposukcija; V Evropi je vsak dan opravljenih več kot 1500 liposukcij, kar kaže na velik potencial nove storitve in na hitro rastoči trg E agl. liposuction iz gr. lípos 'maščoba' + lat. sūctiō 'sesanje' iz sūgere 'sesati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

lobístični -a -o prid. (í)
ki je v zvezi z lobisti ali lobiranjem: lobistična akcija; lobistična skupina; Interesni lobistični pritiski prihajajo z vseh strani pri vsakem velikem poslu E lobíst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

lobotomíja -e ž (ȋ)
1. v drugi polovici 20. stoletja opuščena zaradi osebnostnih sprememb, ki jih povzroča operacijska prekinitev povezav med čelno možgansko regijo in talamusom pri hudih psihičnih obolenjih ali bolečinah: frontalna lobotomija; Kako se človek po lobotomiji spremeni, je na svoje oči videla na prijateljici
2. ekspr. povzročitev otopelosti, ležernosti: Hrvaška je v tranzicijskih letih doživela neoliberalno lobotomijo kulturnega prostora E nlat. lobotomia iz gr. lobós 'pljučno krilo, jetrni reženj, uhelj' + tvor. od tomḗ 'rezanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

lôvecSSKJ -vca m (ó)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

lúzer -ja in loser -ja cit. [lúzer] m, člov. (ú) pog.
kdor je neuspešen pri svojem delu, v življenju: totalni luzer; Zakaj bi bil luzer, če si lahko faca E agl. loser iz lose 'izgubiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

máčo -a m, člov. (ȃ) pog.
moški, ki pretirano poudarja svojo možatost: Za družbo je bil mačo, ko je pri petdesetih zapustil ženo zaradi mlajše ženske E agl. machošpan. macho 'moški, samec' < lat. masculus

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

magnétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

makró3 -ja m, člov. (ọ̑) pog.
kdor posreduje pri prostituciji tako, da za plačilo išče stranke; zvodnikSSKJ: Policija ne preganja le pocestnic in makrojev, temveč tudi njihove odjemalce E frc. maquereausrniz. makelâre 'posrednik, mešetar' iz makeln 'trgovati, prekupčevati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

mákro1 -a m (ȃ) rač.
določeno zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom; makroukaz: Ker makre lahko poženemo s poljubno kombinacijo tipk, je postala hitrost iskanja besed v slovarju odvisna v glavnem od hitrosti diska in procesorja in ne toliko od tipkarskih sposobnosti E agl. macro, skrajšano iz macroinstruction iz (↑)makro… + (↑)instrúkcija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

mákrobiótik -a [makrobijotik] m, člov. (ȃ-ọ́)
1. strokovnjak za makrobiotiko: Pri zdravljenju je upošteval navodila znanega japonskega makrobiotika
2. kdor se prehranjuje in živi po načelih makrobiotike: Med vegetarijanci in makrobiotiki je manj debelosti, raka, bolezni srca in ožilja E mákrobiótika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

mákrorégija -e ž (ȃ-ẹ́)
veliko področje, območje s svojimi posebnostmi: evropska makroregija; EU kot okoljsko bolj ozaveščena razvita makroregija sveta mora ohraniti in okrepiti vodilno vlogo pri potrebnem globalnem zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in razvoju novih, inovativnih ekotehnologij E (↑)makro… + (↑)régija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

mákroukàz -áza in mákro ukàz -- -áza m (ȃ-ȁ ȃ-á) rač.
določeno zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom; makro1 Novejše različice pisarniških programov uporabnika vedno opozorijo na prisotnost makroukazov in mu prepustijo odločitev, ali bo dopustil njihovo izvajanje ali ne E mákro1  + (↑)ukàz

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

mákro…SSKJ prvi del zloženk (ȃ) rač.
ki se nanaša na določeno zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom: makronačin; makroukaz – glej tudi mákro 2 E mákro1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

mántra -e ž (ȃ)
1. v hinduizmu in budizmu zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji: tibetanske mantre; Žebrali so svoje mantre in peli iz dna duše
2. kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja: V nekdanjem vzhodnem bloku so dolgo ponavljali mantro o svojih posebnostih, nazadnje pa doživeli upor univerzalnih vrednot gospodarske, politične in verske svobode lačnega ljudstva
3. kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči; vodiloSSKJ: Mantra podjetja je zadovoljiti potrebe potrošnikov E stind. mantra- iz manyate 'misliti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

manuálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

mápaSSKJ -e ž (ȃ)
seznam s podatki o datotekah, navadno shranjen na disku računalnika; folder: mapa z datotekami; Pri še tako vestni organizaciji map postane iskanje določenega dokumenta, programa, slike ali pesmi vse prej kot enostavno opravilo E nem. Mappe 'mapa', prvotneje 'ovoj za zemljevid' < 'zemljevid', ← srlat. mappa < lat. mappa 'tkanina, na kateri je narisan zemljevid' < 'tkanina, robec, prtič'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

márkerSSKJ -ja m (ā)
1. med. kar označuje verjetnost prisotnosti bolezni ali nagnjenosti k določeni bolezni; označevalec: Tumorski markerji so snovi, ki jih tvorijo tumorji in jih s preiskavami najdemo v telesnih tekočinah (npr. krvi) in tkivih
2. polsteno pero z debelejšo konico za označevanje; signir: označiti z markerjem; Dal mi je majhen fotokopiran zemljevid, na katerem je bila neka ulica obkrožena z rumenim markerjem
3. pri paintballu puški podobna priprava, katere kroglice z barvilom ob zadetku počijo in pustijo barvno sled: Rokavice in marker so pozeleneli od na njih usmerjenih kroglic E agl. marker iz mark 'označiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

másters -a m (á)
zaključni športni turnir osmerice najboljših igralcev sezone, zlasti pri tenisu: sklepni masters; teniški masters; zmagovalec mastersa; Za uvrstitev na masters potrebuje igralec še nekaj dobrih rezultatov E agl. masters iz máster1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

mcdonaldizacija -e cit. [məgdonaldizácija] ž (á)
1. širjenje ameriške verige restavracij s hitro prehrano: Mcdonaldizacija je med evropskimi državami še najbolj prizanesla Portugalski
2. ekspr. prevzemanje zahodnega načina življenja in mišljenja v okviru globalizacije, ki ima za posledico poenotenje življenjskih slogov, kulturnih simbolov različnih narodov: To je lep primer mcdonaldizacije umetniških muzejev
3. ekspr. proces birokratizacije in racionalizacije dejavnosti, ki ima za posledico slabšo kakovost izdelkov, storitev: Nekateri govorijo o mcdonaldizaciji visokega šolstva, pri čemer vidijo univerzo kot sodobno samopostrežno izobraževalno institucijo E po mednarodni verigi restavracij, ki sta jo 1940 ustanovila brata Richard in Maurice McDonald v mestu San Bernardino v Kaliforniji

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

mênedžerka -e in managerka -e cit. [mênedžerka] ž, člov. (ȇ)
1. vodilna uslužbenka podjetja: kadrovska menedžerka; uspešna menedžerka; Pri nas menedžerke vlagajo v delo več truda, da dosežejo enako priznanje kot menedžerji
2. poslovna voditeljica moštva, skupine, posameznika v poklicnem športu, popevkarstvu: glasbena menedžerka; kulturna menedžerka; Iz svoje športne kariere je napravil družinsko podjetje: žena je obenem tudi njegova menedžerka E (↑)menedžer

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

meníSSKJ -ja in menuSSKJ -ja cit. [mení] m (ȋ)
na zaslonu prikazan seznam možnosti, ki so uporabniku na voljo pri upravljanju elektronskih naprav, navadno računalnika, telefona, televizije; izbirnik: Priložena je knjižica z navodili o tem, kako zagnati slovar, uporabljati iskalno orodje, si nastavljati različne menije, orodne vrstice, sita in uporabiti različne druge funkcije E (← nem. Menü) ← frc. menu 'jedilnik, jedilni list', prvotno 'majhen, podroben', < lat. minūtus 'majhen'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

menjálničar -ja m, člov. (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja z menjavo ene valute za drugo: menjati denar pri menjalničarju; Zaradi poneverb so aretirali dva menjalničarja E (↑)menjálnica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

mešihát -a m (ȃ) pri muslimanih
1. enota v organizaciji islamske verske skupnosti, ki obsega več džematov: ustanoviti mešihat; Oktobra leta 2001 je v Sloveniji začel delati prvi pravi muftija (do takrat so bili le vršilci dolžnosti), ki vodi mešihat v Sloveniji
2. sedež te enote: prostori mešihata; Odbor islamske verske skupnosti je leta 1981 kupil hišo v Ljubljani in jo preuredil v mešihat, ki je bil edini tovrstni objekt v Sloveniji do leta 1990
3. izvršni organ najvišjega zakonodajnega telesa islamske verske skupnosti: predsednik mešihata; Vse zadeve islamske skupnosti na Hrvaškem ureja mešihat v Zagrebu E bos. mešìhāttur. meşihatarab. mašīẖa

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

metadón -a m (ọ̑)
sintetična snov, ki se uporablja pri zdravljenju odvisnosti od heroina, morfina: jemati metadon; odmerek metadona; Pacienti lahko enkrat ali dvakrat na teden raztopino metadona in soka odnesejo domov E agl. methadone, skrajšano iz (6-di)meth(yl)a(mino-4,4)d(iphenyl-3-heptan)one '6-dimetilamino-5-metil-4,4-difenil-3-heptanon'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

metámfetamín -a m (ȃ-ȋ)
močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo, s hitrejšim in dalj časa trajajočim učinkom kot pri amfetaminu: preprodajalec metamfetamina; Skrb vzbuja vedno večja količina zaseženega metamfetamina E agl. methamphetamine iz (↑)met(il)… + amfetamín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

metúljčekSSKJ -čka m (ū)
1. živ. manjši nož, ki ima rezilo spravljeno med dvema deloma ročaja: Pri enem od navijačev so ob vstopu na štadion našli tudi nož metuljček
2. nav. mn. testenina v obliki metuljih kril: Špageti, svedri, valoviti rezanci, peresniki, metuljčki, polžki se lahko postavljajo z domišljenimi recepti in predvsem sestavinami odlične kakovosti E (↑)metúlj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

míks -a m (ȋ) pog.
1. kar je sestavljeno, pripravljeno iz različnih sestavin; mešanicaSSKJ: Sam ugotavlja, da gre pri njegovih filmih za nekakšen miks avtorskega in žanrskega pristopa
2. glasbeni izdelek, sestavljen iz ločenih posnetkov: Miks mu je naredil eden najbolj znanih snemalcev E agl. mix iz míksati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

milénijski -a -o prid. (ẹ́)
ki se nanaša na milenij: milenijski razvojni cilji; Pred štirimi leti so se svetovni voditelji na milenijskem vrhu zavezali k boju proti revščini, umazani vodi, neznanju in aidsu E (↑)milénij

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

minimalíst -a m, člov. (ȋ)
1. kdor zagovarja, zastopa najmanjše zahteve pri kakem delovanju, prizadevanju: Po naravi sem bil vedno neke vrste minimalist in tudi gledališče je zame minimalistična umetnost
2. predstavnik minimalizma: Minimalisti v neskončnost ponavljajo preproste melodije in ritme ter nad njimi počasi spreminjajo harmonijo E minimalízem

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ministrántka -e ž, člov. (ȃ) v katoliški cerkvi
dekle, ki streže duhovniku pri obredih: Odkar je prejela prvo sveto obhajilo, pomaga pri mašah kot ministrantka E (↑)ministránt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

míselniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

monópoli -ja in monopoly -ja cit. [monópoli] m (ọ̑)
družabna igra na igralni deski s kartami, kockami, pri kateri se kupuje in prodaja nepremičine: Več ur so igrali monopoli, eno najbolj priljubljenih družabnih iger na svetu E po agl. imenu igre Monopoly iz (↑)monopól

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

mréžniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

múdra -e ž (ȗ) rel.
simbolična kretnja rok, ki se izvaja pri hindujskih obredih: Vsaka mudra, gib s prsti, ima poseben pomen, tako kot maske in barve oblačil, in verni himalajski budist med obredom zlahka zdrsne v stanje religiozne zamaknjenosti E stind. mudrā 'pečat, znak'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

múlčitiSSKJ -im nedov. (ū ȗ)
1. agr. z mletjem stiskati, zmanjševati obseg rastlin, rastlinskih delov, zlasti trave: Pri strojni obdelavi pašnikov velja za optimalno rešitev tista, pri kateri se sočasno kosi, mulči in zbira tako nastali material
2. ekspr. mleti, uničevati sploh: Neurje s točo je v treh silovitih napadih s šesturnimi presledki dobesedno mulčilo po goricah, za oreh debela toča je cefrala perje in les trsja E agl. mulch 'prekriti, osuti (korenine)'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nabijálnikSSKJ -a m (ȃ) gradb.
priprava za nabijanje, zbijanje zemlje, betona; nabijačSSKJ, žabaSSKJ: vibracijski nabijalnik; Na koncu cesto ponovno asfaltirajo in še enkrat utrdijo, pri manjših površinah to pogosto naredijo z nabijalnikom E (↑)nabíjati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

náciskín -a m, člov. (ȃ-ȋ) pog.
nacistično, fašistično usmerjen obritoglavec: pohod naciskinov; Med preiskavami so pri naciskinih našli veliko nacističnega propagandnega materiala E it. naziskinagl. naziskinhead iz (↑)náci + skin(head)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nàdpovezáva -e ž (ȁ-ȃ)
element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; link, hiperpovezava, povezava (2): Pri pretvorbi je pomembno, da se ohrani vsa oblika dokumenta, tudi zaznamki in morebitne nadpovezave na druge dokumente E (↑)nad… + povezáva

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nàdstándard -a m (ȁ-ȃ)
standard, ki presega navadno, običajno, ustaljeno raven: zagotavljati nadstandard; cestni nadstandard; nadstandard šole; Pri stanovanjih bi morali obdavčiti nadstandard, da bodo ljudje, ki imajo več stanovanj, plačevali višje davke E (↑)nad… + (↑)stándard

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nàdzavarovánje -a s (ȁ-ȃ)
zavarovalno stanje, ko je zavarovalna vsota višja od vrednosti zavarovane stvari: Pri podzavarovanju je zavarovalna vsota sklenjena na nižjo vrednost, kot je vrednost nepremičnine, pri nadzavarovanju pa je glede na vrednost nepremičnine previsoka E (↑)nad… + (↑)zavarovánje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

naglasoslôvje -a s (ȏ)
veda o naglasu; akcentologijaSSKJ: Ob njegovem strokovnem delu pri slovarju knjižnega jezika so nastale številne razprave s področja dialektologije, zgodovine jezika in naglasoslovja E (↑)naglàs + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nahŕbtnikar -ja m, člov. (ȓ)
popotnik, turist z nahrbtnikom: potovati kot nahrbtnikar; Mafijci pustijo nahrbtnikarje, simbol nizkocenovnega potovanja, pri miru, saj jim tistih nekaj dolarjev, ki bi jih ukradli popotniku, ne bi dosti pomagalo E (↑)nahŕbtnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nánotehnologíja -e ž (ȃ-ȋ)
tehnologija, ki se ukvarja z raziskovanjem, ustvarjanjem miniaturnih predmetov v razsežnostih milijardink metra: razvoj nanotehnologije; industrijska uporaba nanotehnologije; Nanotehnologija pomeni revolucijo pri odkrivanju in zdravljenju bolezni ter je nedvomno znanost za tretje tisočletje E agl. nanotechnology iz (↑)náno… + (↑)tehnologíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

napíhatiSSKJ -am dov. (í) pog.
doseči določeno stopnjo vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku pri preizkusu z alkotestom: Če voznik napiha znatno preveč, ga morajo policisti po zakonu pospremiti v ustrezne prostore za treznjenje E (↑)píhati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

naprédovali -a -o prid. (ẹ̑)
ki se nemoteno razvija, navadno brez možnosti zamejitve: napredovali aids; napredovali rak; lokalno napredovali tumor; Pri napredovali bolezni se pojavijo bolečine v zgornjem delu trebuha, zlatenica, zaprtje in driske E (↑)napredováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nášost -i ž (á)
1. ekspr. privrženost, somišljeništvo: V gospodarstvu se bodo dolgoročni učinki menjav, pri katerih je imela našost prednost pred kvaliteto, šele pokazali
2. kar kdo prepoznava kot svojino, značilnost skupnosti, kateri pripada: Nacionalne identitete kot skupka vsebinskih lastnosti, ki bi zagotavljal našost kulturne produkcije v Sloveniji, ni smiselno iskati E (↑)nàš

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

navídezniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

navigácijaSSKJ -e ž (á)
1. iskanje in izbira določene funkcije v menijih elektronskih naprav: preprosta navigacija; Navigacija po menijih in postavkah na zaslonu je olajšana, saj si pri tem navadno pomagamo z daljinskim upravljalnikom
2. sistem navigacijskih satelitov, postaj in elektronskih navigacijskih pripomočkov, ki omogoča določanje položaja vozil in njihovo vodenje v določeni smeri: Vsak satelit je opremljen z atomsko uro, ki je ključnega pomena za navigacijo E nem. Navigation, agl. navigationlat. nāvigātiō 'plovba' iz nāvis 'ladja'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nècíljni -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki nima cilja: Pri nekaterih avtistih so prisotne nevrološke motnje in motnje gibanja (tiki, nehoteni neciljni sunkoviti gibi) E (↑)nè… + (↑)cíljen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nèimétnik -a m, člov. (ȅ-ẹ̑)
kdor ni imetnik: neimetnik internetnega naslova; neimetniki odgovornosti; Neimetnik letne karte lahko rezervacijo ter plačilo uporabe igrišča in igralnine opravi pri enem od zadolženih predstavnikov kluba E (↑)nè… + (↑)imétnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nèinvazíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) med.
1. ki se nanaša na bolezensko dogajanje, ki ne vdre v obdajajoče tkivo: neinvazivni rak dojk; neinvazivni tumor; Neinvazivne vrste raka so danes že popolnoma ozdravljive
2. ki se nanaša na način preiskovanja, zdravljenja, pri katerem ne pride do prodora v telo z instrumentom: neinvazivna preiskava; neinvazivna terapija; Danes je tehnika prav revolucionarno napredovala, tako da lahko na neinvazivni način gledamo žilo v treh dimenzijah E (↑)nè… + invazíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

néonatálni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) med.
1. ki je v zvezi s prvimi štirimi tedni življenja po rojstvu: neonatalna okužba; neonatalna umrljivost; Velja ocena, da imamo pri nas dobro neonatalno varstvo, to je najzgodnejšo skrb za novorojenčke
2. ki je v zvezi s preprečevanjem, razpoznavanjem in zdravljenjem bolezni pri novorojenčkih: neonatalna ambulanta; študenti neonatalne medicine; Na neonatalnem oddelku splitske bolnišnice so se z otroki, odvisnimi od heroina, prvič srečali pred osmimi leti E agl. neonatal iz (↑)neo… + natallat. nātālis 'rojstni'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

néonatologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med.
preprečevanje, razpoznavanje in zdravljenje bolezni pri novorojenčkih: ultrazvočna diagnostika v neonatologiji; Sodoben inkubator bo nadomestil dotrajanega in zastarelega v službi za neonatologijo
//
veda o tem: Danes na katedri za pediatrijo medicinske fakultete študentom predava izbrana poglavja iz neonatologije
E néonatológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nèravnína -e ž (ȅ-í)
izboklina, vzpetina na ravni, gladki površini: izravnati neravnine; blage neravnine; neravnine kože; Pri vožnji z avtom ne čutimo neravnin, ker so nad kolesi pritrjene vzmeti, nihanje avta pa zadušijo oljni blažilniki, amortizerji E (↑)nè… + (↑)ravnína

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nèrezidénčni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ima svoje stalno prebivališče, sedež zunaj države, v kateri posluje: nerezidenčni vojaški ataše; nerezidenčni veleposlanik; V ozadju je bojazen, da bi vključitev v sistem avtomatične izmenjave informacij povzročila vračanje prihrankov v države, iz katerih prihajajo nerezidenčni varčevalci E (↑)nè + (↑)rezidénčen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

neštétič prisl. (ẹ̑) ekspr.
pri ponavljanju ali v zapovrstju izraža zelo veliko ponovitev: Medtem ko je srkal sok in si pred očmi neštetič vrtel usodne prizore tekme, ni mogel prikriti razočaranja E (↑)neštét

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nèvládni -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni v zvezi z vlado: zunanja nevladna institucija; nevladna organizacija; Povsod po svetu postajajo čedalje glasnejša vladna in nevladna prizadevanja za sprejem načela previdnosti pri upravljanju z zdravstvenimi tveganji v primeru znanstvene negotovosti E (↑)nè… + (↑)vláden

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nízkopôdni -a -o prid. (ī-ō)
ki pri vstopu nima nobene stopnice: nizkopodni mestni avtobus; nizkopodni tramvaj; nizkopodni vagon; Da bi bila vožnja kar se da udobna tudi za starejše prebivalce in invalide, podjetje že več let kupuje le nizkopodne avtobuse z nagibno tehniko, ki omogočajo lažji vstop in izstop E iz nízki pòd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nízkoprážni -a -o prid. (ī-ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nóni1 -ja m (ọ̑)
1. tropska rastlina ali njen kot jajce velik zeleni sadež: Nekatere spojine v plodovih in koreninah nonija so pri biološkem testiranju pokazale protibakterijsko delovanje, kar se ujema s tradicionalno rabo rastline za zdravljenje okužb
2. sok iz sadeža te rastline: Ob sodobnem hitrem in stresnem življenju je noni lahko koristno dopolnilo k prehrani, s katerim okrepimo imunski sistem E agl. noni, nem. Noni ← havajsko noni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nonšalántnost -i ž (ȃ)
1. sproščenost, neprisiljenost: Poleti nam vročina zamegli estetske pomisleke in iz svojih oblačil stopimo z nonšalantnostjo Venere, ki brez skromnosti pozira na školjki
2. ravnodušnost, brezbrižnost: Ponovno bi želel opozoriti na že kronično nezainteresiranost in nonšalantnost predstavnikov organov izvršilne veje oblasti oz. teh organov samih pri obravnavani problematiki E (↑)nonšalánten

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nórdijskiSSKJ -a -o prid. (ọ́)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nôriSSKJ -a -o prid. (ó)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

notárkaSSKJ -e ž, člov. (ā)
ženska, ki poklicno sestavlja pravne listine z uradno veljavnostjo, izdaja potrdila, overovlja podpise, prepise: overiti podpis pri notarki; urad notarke; Notarka je bila imenovana na podlagi predloga notarske zbornice, ki je od enajstih kandidatov, kolikor se jih je prijavilo na razpis, ministru predlagala v imenovanje tri kandidate E (↑)notár

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nótranjiSSKJ -a -e in notránjiSSKJ -a -e prid. (ọ́; ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

novíčarskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na novičarje ali novice: novičarski portal; novičarska agencija; Pri nas imajo spletne medije registrirane predvsem večje medijske hiše, medtem ko so novičarske strani pogosto zgolj projekti posameznikov E novíčar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

objektívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

obnovljíviSSKJ -a -o prid. (í)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

obporódni -a -o prid. (ọ̑)
ki je v zvezi z zadnjimi dnevi nosečnosti in prvimi dnevi po rojstvu otroka; perinatalni (1): obporodna stiska; Če bi radi, da se pri nas glede lajšanja obporodnih bolečin kmalu kaj spremeni, mislim, da bi se morali v tej smeri izobraževati tudi in predvsem vodje porodniških oddelkov E iz ob poródu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

obramboslôvec -vca m, člov. (ȏ)
strokovnjak za obramboslovje: diplomirani obramboslovec; Na Fakulteti za družbene vede imajo pri iskanju prakse največ težav kulturologi, politologi in obramboslovci E (↑)obramboslóvje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

obvòdSSKJ -óda m (ȍ ọ́)
1. priprava, ki premosti obolelo žilo ali oboleli del drugega votlega organa: Šlo je za vstavitev srčnega obvoda, operacijo pa so opravili na oddelku za bolezni srca na leipziški medicinski fakulteti
2. med. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; bypass1 (1), premostitvena operacija: V zadnjih letih smo dodali vrsto novih dejavnosti: delamo koronarografije, žilne obvode, nove operacije na oddelku za otorinolaringologijo
3. kar se naredi, uporablja namesto obstoječega zaradi potrebe ali koristi koga; bypass1 (2): Zakonodaja takšnega ravnanja sicer ni izrecno prepovedovala, toda logično bi bilo, da si sklad obvoda z javnimi sredstvi ne bi smel privoščiti E iz *obvêsti iz (↑)vêsti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

oddèskati -am dov. (ə̏)
1. odpeljati, oddaljiti se na snežni ali jadralni deski, deski brez jadra: oddeskati naprej po napadu morskega psa; Proti koncu strmine se je v smučarko zaletel deskar, ki je oddeskal naprej, medtem ko je smučarka pri padcu izgubila zavest
2. prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran; odklikati (2), odsurfati: V brskalnik lahko vpišete kateri koli naslov in oddeskate kamor koli
//
priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; odklikati (2//), odsurfati (//): oddeskati na spletno stran; Na www.e-slovenscina.si lahko oddeskajo vsi tuji in domači govorci, ki jih naš jezik vznemirja in v njih prebuja radovednost
E (↑)dèskati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

odhódniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

odklopíti seSSKJ odklópiti seSSKJ -im se dov. (ī; ọ̄ ọ̄) pog.
prekiniti kako dejavnost ali začeti se ukvarjati z nevsakdanjo dejavnostjo z namenom duševne ali telesne sprostitve: Pomaga, če zamenjam okolje in se odklopim, na primer s šivanjem, pleskanjem sten, poslušanjem dobre glasbe E (↑)(pri)klopíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

odtegnítevSSKJ -tve ž (ȋ) med.
ukinitev uživanja zdravila, alkohola, tobaka, mamila pri zasvojencu: sindrom odtegnitve; Odtegnitev droge včasih povzroči hudo reakcijo E odtegníti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

odtegnítiSSKJ odtégnitiSSKJ -em dov. (ī; ẹ́ ẹ́) med.
ukiniti uživanje zdravila, alkohola, tobaka, mamila pri zasvojencu: V ljubljanskem centru za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti so pacientu, ki se je pretepal pred vhodom, odtegnili metadon E (↑)tegníti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

odtegnítveni -a -o prid. (ȋ) med.
ki je v zvezi z odtegnitvijo: odtegnitveni simptomi; odtegnitveni sindrom; Pri nenadni prekinitvi zdravil lahko pride do močnih odtegnitvenih znakov E odtegnítev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ôgnjevka -e ž (ȏ)
bakterijska bolezen nekaterih vrst sadnega drevja in okrasnih grmovnic, pri kateri se poganjki zvijejo in posušijo; hrušev ožig: izbruh ognjevke; zatiranje ognjevke; okužba dreves z ognjevko; Nekateri sadjarji iz držav, ki so se z ognjevko srečale že pred desetletji, menijo, da okužena drevesa, ki ne propadejo, postanejo odporna na bolezen in se pozneje le redko ponovno okužijo E (↑)ôgenj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

olastníniti -im dov. (í ȋ)
1. spremeniti družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastniniti banko; olastniniti podjetje; 64 odstotkov tovarne so olastninili z notranjim odkupom delnic, kar je bila velika motivacija za zaposlene
2. pridobiti kaj s postopkom lastninjenja: olastniniti premoženje; Pri lastninjenju velikih sistemov si ljudje pogosto postavljajo vprašanje, kateri del sistema bodo s svojim certifikatom olastninili E lastníniti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

oligopól -a m (ọ̑)
stanje, ko je na trgu majhno število ponudnikov blaga: Izraziti monopoli in oligopoli obstajajo predvsem pri izdelkih in storitvah, ki jih prodajajo javne gospodarske družbe E agl. oligopoly iz (↑)oligo… + tvor. od gr. pōléō 'prodajam'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ollie -ja cit. [óli] m (ọ̑)
osnovni, nezahtevni skok pri rolkanju ali deskanju: Temelj je ollie, skok, pri katerem desko odlepiš od tal E po ameriškem skejterju Alanu Gelfandu (1968–) z vzdevkom Ollie

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

opredálčkati -am dov. (ȃ) ekspr.
opredeliti: Najnovejši razred avtomobilske serije je še težje opredalčkati kot predhodnega
//
opredeliti se: Kot je običajna praksa pri označbah glasbenih žanrov, je bilo le malo glasbenih skupin, ki so se želele opredalčkati
E predálčkati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

opŕsnica -e ž (ȓ)
1. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnicaSSKJ: Če moški pacient navaja bolečine za oprsnico pri naporu, kar da misliti, da gre za angino pektoris oziroma bolečino srca zaradi motnje v prekrvitvi srčne mišice, takoj opravimo obremenitveno testiranje
2. priprava iz jermenov in zaponk, ki se živali, zlasti psu, namesti okoli vratu in čez prsi, da se jo lahko vodi: Psi, ki vodijo slepe, so označeni z rdečim križem na oprsnici E (↑)opŕsen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

optimalizácija -e ž (á)
delanje, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimizacija: stopnja optimalizacije; Pri načrtovanju proračuna imajo stroški, povezani z svetovanjem, izobraževanjem in optimalizacijo poslovnih procesov, praviloma podrejeno vlogo E agl. optimalisation iz (↑)optimálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

orgánSSKJ -a m (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

orgánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
1. ki se nanaša na naravo, na skladnost, povezanost z naravo: organska pridelava; S ponosom in zanosom so ženske govorile o kilogramih poljščin, ki so jih pridelale z organskim kmetovanjem brez kemikalij, in o sobotnih čistilnih akcijah, v katerih sodeluje vsa vas
2. ki se pri pridelavi hrane nanaša na uporabo samo naravnih, organskih snovi; bio: organski bombaž; organska kozmetika; organsko usnje; Organska hrana, pridelana oziroma vzrejena brez umetnih dodatkov, je porabnikom dokaj nedostopna zaradi visokih cen E po zgledu agl. organic iz (↑)orgán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

originátor -ja m (ȃ)
1. originalno zdravilo: Treba je dokazati, da vsebuje generik enak odmerek učinkovine kot originator, da oba sproščata učinkovino na enak način in da zdravilo v plazmi dosega enake koncentracije
2. farmacevtska družba, ki originalno zdravilo izumi, razvije, klinično preizkusi in patentira: Izdelovalci generikov se tako pri dokazovanju učinkovitosti in varnosti sklicujejo na podatke, ki jih je originator navedel v svoji pri ustreznem ministrstvu vloženi dokumentaciji E agl. originator 'začetnik, osnovalec, tvorec' iz origin 'poreklo, začetek'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

órk -a m, živ. (ọ̑) pri J. R. R. Tolkienu
nasilno, umsko pogosto nekoliko omejeno bitje z grobo zelenkasto ali sivkasto kožo, ki je navadno nesnažno in ne trpi sončne svetlobe: V Gospodarju prstanov nastopajo tudi orki, ki niso nič drugega kot naši ogri, torej velikani ljudožerci; iz tega korena besede izvirajo tudi današnje orke – kiti ubijalci E agl. orc, popularizirano po zgodbah Johna Ronalda Reuela Tolkiena (1892–1973), a že prej znano kot stagl. orcþyrs, orcneas (mn.) 'božanstva smrti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

órtofóto1 -a m (ọ̑-ọ̑)
geometrijsko popravljen fotografski posnetek zemeljskega površja iz zraka: digitalni ortofoto; dober ortofoto; Praktični preizkus uporabnosti ortofota v vseh fazah gradbeniškega načrtovanja nizkih gradenj so pred kratkim izvedli Angleži pri projektiranju železnice E agl. orthophoto iz (↑)orto… + (↑)fóto

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

orwellovski -a -o cit. [órvelou̯ski] prid. (ọ̑)
tak kot pri Orwellu: orwellovska metafora; orwellovska tematika; Na televiziji je moč spremljati dokumentarce o vseh metodah orwellovskega nadzora države E po britanskem pisatelju Ericu Arthurju Blairu z umetniškim imenom George Orwell (1903–1950)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

osamosvojítveni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi z osamosvojitvijo države: osamosvojitveni proces; osamosvojitvene težnje; osamosvojitvena vojna; Tudi nekateri najuglednejši madžarski izobraženci so oklevali pri izražanju svoje naklonjenosti do osamosvojitvenih prizadevanj Slovencev E (↑)osamosvojítev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

osiromášeniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

osteopatíja -e ž (ȋ)
1. med. obolenje kosti: imeti osteopatijo
2. v alternativni medicini zdravljenje različnih bolezni z ročnim mehaničnim delovanjem na okostje, mišičevje: homeopatija in osteopatija; Osteopatija se ukvarja predvsem z boleznimi mišično-skeletnega sistema, pri čemer verjamejo, da bolezni enega sistema porušijo ravnotežje v drugih sistemih E nlat. osteopathia iz gr. ostéon 'kost' + tvor. od páthos 'občutenje, trpljenje, bolezen'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ostranjevánje -a s (ȃ) rač.
razdeljevanje pomnilnika na pomnilniške strani: ostranjevanje in segmentacija; Pri operacijskih sistemih je ostranjevanje (tudi delitev na strani) način upravljanja s pomnilnikom E iz ostranjeváti iz ostraníti iz (↑)strán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

otròkSSKJ -ôka m (ȍ ó)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ouzo -a cit. [úzo] in úzo -a m (ȗ)
grška žgana pijača z aromo janeža: Kozarec ouza je nepogrešljiv pri grškem kosilu | Uzo izdelujejo s stoodstotnim ekstraktom janeža (zakon določa najmanj 20-odstotni ekstrakt) E ngr. ouzo, verjetno ← tur. üzüm 'grozd'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ôvenSSKJ ôvna m, člov. (ó)
kdor je rojen v astrološkem znamenju ovna: Ovni premorejo neizčrpen vir energije in strasti pri vsem, kar počnejo E = stcslov. ovьnъ, hrv., srb. òvan < pslov. *ovьnъ = litov. ãvinas iz ide. *h2ou̯ino- 'pripadajoč ovci' k *h2ou̯i- 'ovca'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ozemljènSSKJ -êna -o prid. (ȅ é é) ekspr.
ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti; stvarenSSKJ, prizemljen: Deluje kot zelo ozemljen praktik in je zato prav zanimivo brati njegove izkušnje E (↑)ozemljíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ozkogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄ ẹ̄)
ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti, navadno zaradi predsodkov, neznanja, nezavedanja česa: ozkogled človek; ozkogledo prepričanje; Samo stopnjevanje pritiska ozaveščene javnosti bo tista prava pot, ki bi lahko pripeljala do spremembe v načinu razmišljanja ozkogledih, v pridobitništvo za vsako ceno zazrtih oblastnikov E (↑)ózek + (↑)glédati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

označeválnik -a m (ȃ)
1. kar kaj označuje: Zbira stare knjige, hkrati z njimi pa hrani številne ekslibrise, avtorske podpise in razne označevalnike; laserski označevalnik priprava za osvetljevanje ciljev pri nočnem obstreljevanju;
2. jezikosl. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na slovnično kategorijo, zvrstnost, stilnost, časnost; kvalifikatorSSKJ: označiti besedo z označevalnikom; oblikoslovni označevalnik; Nekatere besede so v pravopisu označene s čustvenostnim označevalnikom poudarjalno, kar pomeni, da beseda nikakor ne zveni nevtralno E (↑)označeváti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

paintball -a cit. [pêjndbol] m (ȇ)
športna igra, pri kateri se izstreljujejo želatinaste kroglice, ki zadetega igralca označijo z barvo in s tem izločijo iz igre: poligon za paintball; tekmovanje v paintballu; Paintball ni vojaška, temveč športna disciplina E agl. paintball iz paint 'barva' + ball 'žoga'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pámetniSSKJ -a -o prid. (á)
ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj; Nekateri napovedujejo celo, da bomo pametne naprave upravljali kar z našimi mislimi E (↑)pámet

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

parkinsonízem -zma m (ī) med.
nevrološki sindrom z znaki parkinsonove bolezni: Čeprav se parkinsonizem pojavlja na vseh koncih sveta, ga je vendarle precej manj med Azijci in Afričani, pogosto pa je pri belcih E po angleškem lekarnarju Jamesu Parkinsonu (1755–1824), ki je bolezen prvi opisal

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

participatívni -a -o prid. (ȋ)
1. ki je v zvezi s soudeležbo, sodelovanjem zaposlenih ali državljanov pri odločanju: participativni model vodenja; participativna demokracija; Morda ravno zaradi participativnega načina vodenja ne vidijo take potrebe po delničarstvu zaposlenih
2. ki je v zvezi z udeležbo pri dobičku: Prednostne participativne delnice, ki jih ima država, ji prinašajo dividende pred rednimi delnicami, dajejo pa ji tudi pravico do glasovanja pri poslovnih odločitvah in pri imenovanju ter razrešitvi nadzornega sveta E agl. participative iz (↑)participírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pasívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pecljálnik -a m (ȃ)
naprava za trganje jagod s pecljevine, navadno pri grozdju: Prostor je opremljen z najsodobnejšo tehnologijo, z modernim pecljalnikom, ki ločuje peclje od grozdnih jagod in te prečrpa v pnevmatsko stiskalnico E (↑)pecljáti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pédopsihiatríja -e [pedopsihijatrija] ž (ẹ̑-ȋ) med.
veda o duševnem razvoju, duševnih motnjah in duševnih boleznih pri otrocih: Pedopsihiatrija se ukvarja z zdravljenjem duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih E agl. pedopsychiatry, nem. Pädopsychiatrie iz pédopsihiáter

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

péki -- v prid. rabi (ẹ̑) v zvezi peki papir
papir, ki se pri pečenju različnega testa, zlasti peciva, položi v pekač kot podlaga proti sprijemanju: Pekač obložimo s peki papirjem in nanj položimo piškote E nejasno

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pelét -a m (ẹ̑) nav. mn.
1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje; briketSSKJ, stisnjenecSSKJ, peleta (1): lesni peleti; tovarna peletov; Pri ceni goriva lahko rečemo, da so najcenejši sekanci, dražja so polena, najdražji pa peleti
2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje; briketSSKJ, peleta (2): Za prostore, kjer bodo rasle rastline, izberemo kakovostnejšo prst, ki jo obogatimo z dolgodelujočim organskim gnojilom v obliki peletov E peléta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

penzionêr -ja [penzijoner] m, člov. (ȇ) pog.
upokojenec: Če hočete imeti delo pri vaši hiši opravljeno temeljito, najemite izkušenega penzionerja ali pa človeka, ki je tik pred upokojitvijo E nem. Pensionärfrc. pensionnaire iz (↑)pénzija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

permisíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki odločitve glede ravnanja prepušča posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: permisivna družba; Liberalna javnost ni, kot se rado zatrjuje, niti ravnodušna niti permisivna
2. ki ne vztraja pri svoji volji, svojem stališču, ne zahteva upoštevanja določenih pravil, načel: premisiven odziv; permisivna drža; Glede na vzgojni pristop ločimo popustljive ali permisivne starše, avtoritarne starše, starše z avtoriteto in odsotne starše
3. ki temelji na popuščanju in neomejevanju: permisivna metoda; permisivna vzgoja; permisivna zakonodaja; Prav permisivni liberalizem preprečuje vizijo organiziranega urbanističnega načrtovanja E agl. permissivestfrc. permissif iz lat. permissus 'dovoljenje' iz permittere v pomenu 'dopustiti, dovoliti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

permisivízem -zma m (ī)
1. miselnost, nazor, po katerem so odločitve glede ravnanja prepuščene posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: Šolski permisivizem z rušenjem jasno določenih pravil in učiteljeve avtoritete proizvaja ravno nasprotne učinke od želenih
2. nevztrajanje pri svoji volji, svojem stališču, zahtevi, upoštevati določena pravila, načela: Vse polno je simptomov ohlapnega permisivizma brez prave avtoritete, dogovarjanja brez pravega smisla in za vsako ceno, ko vsakdo lahko govori, da nikomur ne bi bilo treba nič povedati E agl. permissivism iz permisíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

permisívnost -i ž (ȋ)
1. permisivni nazori, permisivna miselnost: Današnjo družbo po eni strani zaznamuje totalitarni model, po drugi pa popolna permisivnost
2. lastnost, značilnost permisivnega: Po novem bo širitev koncesionarstva odvisna le od permisivnosti posameznega ministra in zmožnosti zdravnikov, da gredo v ta izziv
3. popuščanje in neomejevanje: Pri nas vlada permisivnost, splošna družbena strpnost do alkohola E permisíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pêrzijec -jca m, živ. (é)
maček perzijske pasme: mešanec med perzijcem in navadnim mačkom; Če je še nedolgo od tega večina felinološko nepoučenih pri nas od pasemskih muc poznala kvečjemu perzijce, je zdaj mogoče videti že prav raznovrstno paleto E univerbizirano iz pêrzijski máček

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

petícaSSKJ -e ž (í) pog.
tip francoskega osebnega avtomobila nižjega srednjega razreda znamke Renault; petka: Pri trčenju se je ranil voznik petice E (↑)pét

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

petrólovec -vca m, člov. (ọ̑)
kdor je zaposlen pri podjetju Petrol: Čedalje glasnejše in odločnejše so besede petrolovcev o neprimernem odnosu do podrejenih E po imenu družbe Petrol

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

píár1 -a in -ja [pijar] m (ȋ-ȃ)
1. načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi, piarovstvo, PR, stiki z javnostmi: Razvoj piara kot posebne veje komuniciranja seveda omogoča manipuliranje tistih, ki imajo politično moč in ki posredujejo že vnaprej pripravljene informacije
2. člov. kdor je zadolžen za stike z javnostmi; piarovec: Minister se je sicer nameraval udeležiti seje komisije, je sporočil njegov piar, vendar so to preprečile obveznosti E po agl. izgovoru kratice PR

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

piknikíranje -a s (ȋ) pog.
prirejanje piknikov: Od pomladi do jeseni je pri nas doma piknikiranje del redne prehrane; vsaj dvakrat tedensko pripravljamo kosila na prostem E piknikírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pilátus -a m (ȃ)
lahko letalo švicarske tovarne Pilatus Aircraft: vojaški pilatusi; nakup pilatusov; Edina nevšečnost se je zgodila sredi septembra, ko je nad bazo nepričakovano in nenapovedano priletelo letalo pilatus Slovenske vojske, kar je vzbudilo pri Američanih neprijetne občutke in ogorčenje E po imenu švicarskega proizvajalca Pilatus Aircraft

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

písemskiSSKJ -a -o prid. (ī)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

piščánčjiSSKJ -a -e prid. (á)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pívot -a m (ȋ)
1. člov. šport. igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo; srednji napadalecSSKJ: igra na pivota; Obrambi bo največ preglavic povzročal robustni in okretni pivot, ki morda ne bo zabil prav veliko golov, a bo na črti utrujal celjsko obrambo
2. možnost obračanja, vrtenja zaslona (za 90 stopinj): Ne gre pozabiti tudi na dva priklopa USB s strani in dva s spodnjega dela monitorja, možnosti nastavljanja po višini ter vrtenje (pivot) E frc. pivot 'tečaj, os', nejasnega izvora

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

plák -a m (ȃ)
1. obloga na zobeh, kjer se zadržujejo in razmnožujejo bakterije; zobna oblogaSSKJ: zobni plak; Priporočam mehke ščetine, zlasti zato, ker enako uspešno odstranijo plak z zobnih površin, le da so veliko prijaznejše do dlesni
2. obloga, navadno maščobna, ki se nabira na notranji steni žile in zožuje njen premer: Telesna dejavnost naj bi preprečevala nastanek strdkov in plakov v krvnem obtoku
3. med. ploščata bolezenska sprememba na koži, v tkivu: Zdravilo se, tako kot druga biološka zdravila s to indikacijo, uporablja za zdravljenje zmerne do hude psoriaze s kožnimi plaki pri odraslih, ki se niso odzvali na drugo sistemsko zdravljenje E agl. plaque, nem. Plaquefrc. plaque 'plošča, ploščica', prim. (↑)plakéta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

player -ja cit. [plêjer] in plêjer -ja m (é)
1. elektronska naprava, ki povzroči, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden; predvajalnik: Player ima na kartici tudi vhod za digitalno povezavo z enotami CD-ROM | Vsak heker lahko skopira plošče na medmrežje, s čimer so zastonj na voljo vsakomur, ki ima računalnik, modem in plejer
2. člov. kdor zna dobro predstaviti in uveljaviti svoje znanje, sposobnosti: Ko si tako javno izpostavljen, si stalno v nekakšnem medijskem sunku, si igralec, player, stalno na odru | Vem, da vi niste ključni pri tej zadevi, da ste le orodje v rokah veliko pomembnejših igralcev, plejerjev, bi rekli ta mladi E agl. player iz play 'igrati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

plònk1 plônka m (ȍ ȏ) pog.
1. nedovoljeno prepisovanje pri pisnem preverjanju znanja: Še posebno domiselni so bili člani druge skupine, ki so projekt, kako plonkamo, predstavili skozi namišljeni intervju s strokovnjakom za plonk
2. listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri pisnem preverjanju znanja; plonkec, plonk listek: Vaše početje ni ravno hvalevredno, poleg tega je v nasprotju s prepričanjem, kaj je dober plonk: majhen kos papirja, na katerem je povzeto bistvo neke snovi E (↑)plônkati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

plônkec -kca m (ȏ) pog.
listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri pisnem preverjanju znanja; plonk1 (2), plonk listek: Samo tretjina jih pri izdelovanju plonkca uporablja barvne svinčnike in napiše nanje samo ključne besede E plònk1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

PMS -- in -ja [pəməsə̀] m (ə̏) krat.
skupek simptomov, značilnih za čas pred menstruacijo; predmenstrualni sindrom: sindrom PMS; Če vam nagaja predmenstrualni sindrom (PMS), vas bodo zagotovo razveselili izidi raziskav, ki potrjujejo večplastno delovanje soje pri težavah s PMS E agl. PMS, kratica za p(re)m(enstrual) s(yndrome) 'predmenstrualni sindrom'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

póden -dna m (ọ́) pog.
1. pod, tla: Pri igranju je s peto udarjal ob poden
2. kar je skrajno nekakovostno, slabo, ničvredno: politični poden; poden od podna popoln poden; Ni vse zanič, večina je pod nivojem, ne morem pa reči, da je vse totalen poden E nem. Boden 'tla'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

podjezíčniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

poláganjeSSKJ -a s (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

poligráfski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na poligrafiste ali poligrafijo: poligrafske preiskave; poligrafsko snemanje; poligrafsko testiranje; Uporaba poligrafske metode pri pogojno obsojenih ali pogojno odpuščenih obsojencih se je pokazala kot učinkovit ukrep za preprečevanje nadaljnjih zlorab E poligráf

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

poltergeist -a cit. [póltergájst] m, živ. (ọ́-ȃ)
paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi; ropotajoči duh: Se za nenavadnimi dogajanji morda skriva nagajivi hišni duh oziroma poltergeist? E nem. Poltergeist iz poltern 'ropotati' + Geist 'duh'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pôlvíkanje -a [pou̯vikanje] s (ȏ-ȋ) jezikosl.
vikanje, pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini; pogovorno vikanjeSSKJ, polovično vikanjeSSKJ: Poleg tikanja in vikanja je v rabi tudi polvikanje: Gospa, boste sedla? E (↑)pol… + (↑)víkanje1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pomaránčniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pool -a cit. [púl] m (ȗ)
združenje enakih ali sorodnih podjetij, skupin zaradi skupnih ciljev, koristi: člani smučarskega poola; turistični pool; V našem primeru imamo za to slovenski jedrski pool, v katerem je združenih več zavarovalnic, ki imajo pozavarovanja v podobnih evropskih zavarovalniških poolih E agl. pool, prvotno 'igra s kartami, pri kateri igralci igrajo s skupnim vložkom', ← frc. poule 'kokoš'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

poplačníški -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na plačevanje za nazaj: poplačniški sistem plačevanja cestnin; Za ta namen smo vzpostavili sodobnejšo rešitev obračuna klicev, ki nam omogoča veliko fleksibilnost pri ponudbi predplačniških in poplačniških paketov, lojalnostnih programov, bonusov in kombinacije E iz poplačník iz (↑)plačník

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

poptevêjevec -vca m, člov. (ȇ)
delavec komercialne televizije POP TV: Poptevejevci pri podajanju športnih novic prehitevajo nacionalko za pet minut E po imenu televizijske postaje POP TV

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

populístičen -čna -o prid. (í)
ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev: populistična politika; populistična poteza; populistična stranka; Vlada je pri svojih predlogih vešče populistična, vedno servira korenček in palico, oboje hkrati E populíst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

portfólio1 -a [portfolijo] in portfólijo -a in portfólij -a m (ọ́)
1. fin. skupek vrednostnih papirjev v lasti določene pravne ali fizične osebe; portfelj: Agencija bo upravljala milijardni portfolio, poleg tega bo odločala o strateškem lastništvu države v gospodarstvu
2. mapa z zbranimi deli, dosežki koga: Na natečaj so se lahko prijavili vsi arhitekti, ki so v ocenjevanje predložili svoj referenčni portfolio
//
mapa z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; zbirna mapa (1): osebni portfolio; Pripraviti moraš celoten portfolio in ko te sprejmejo, zaprosiš za štipendijo

3. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih; listovnik, zbirna mapa (2): otrokov portfolio; Pri ocenjevanju učenčevega znanja naj bi v prihodnosti imeli večjo težo tudi njegova motivacija pri posameznem predmetu in podatki iz njegovega portfolia E agl. portfolioit. portafoglio 'denarnica' iz portare 'nositi' + foglio 'list'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

poskenírati -am dov. (ȋ)
z elektronsko napravo pretvoriti napisano ali naslikano na papir v elektronsko obliko: poskenirati knjigo; Pri delu uporabljamo optično prepoznavo znakov, pri kateri računalnik poskenira stran v knjigi in nato prepozna posamezne črke E skenírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

posvojíteljski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na posvojitelje ali posvojitev: posvojiteljski dopust; posvojiteljska družina; posvojiteljsko nadomestilo; Izvajanje postopkov je povsem prepuščeno delavcem v centrih za socialno delo, posvojiteljski pari, ki imajo možnost posvojitve v tujini, naletijo v Sloveniji na težave pri birokraciji glede priznanja posvojitve E (↑)posvojítelj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pošévnicaSSKJ -e ž (ẹ̑)
1. grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v desno, ki se pri pisanju, tisku uporablja med dvema možnostma, deloma besedila, za pisanje ulomkov; sleš: desna poševnica; V zapisanih besedilih je eden od najpogosteje opaženih znakov rabe dvospolnih jezikovnih obrazcev poševnica, to moderno ločilo
2. diagonala zaslona kot osnova za izmero njegove velikosti: Zaslon po poševnici meri 14,1 palca ter premore ločljivost 1440 x 900 točk E (↑)pošéven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pòzavaroválnica -e ž (ȍ-ȃ)
zavarovalnica, pri kateri prevzete obveznosti zavarujejo druge zavarovalnice: dokapitalizacija pozavarovalnic; poslovanje pozavarovalnic; Že čutimo najave tujih pozavarovalnic, da bodo povišale svoje premije E (↑)pòzavarováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pránajáma -e ž (ȃ-ȃ)
tehnika dihanja pri jogi: Dihalne vaje oziroma pranajama pomagajo k dvigu samozavesti in koncentracije pred športnimi tekmovanji E agl. pranayama, nem. Pranayamastind. prāṇāyāma, dobesedno 'zadrževanje dihanja', iz prána + stind. āyāma- 'podaljšanje, raztegnitev'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prázniSSKJ -a -o prid. (á)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

predímek -mka m (ȋ) jezikosl.
nepregibna beseda pred priimkom, zlasti tujim, kot njegov sestavni del: Določeni ljudje iz višjih slojev pogosto uporabljajo predimke de, von E (↑)pred... + (↑)(pri)ímek

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prèdpomnílnik -a m (ȅ-ȋ) rač.
vmesna pomnilniška enota računalnika, ki procesorju omogoča hitro in učinkovito obdelavo trenutno ali pogosto rabljenih podatkov: hiter predpomnilnik; podatkovni predpomnilnik; skupni predpomnilnik; Procesor podatke uporabi pri odločitvah o tem, katere pomnilniške bloke vnesti v predpomnilnik in kam E (↑)pred... + (↑)pomnílnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prèdrákast -a -o prid. (ȅ-á)
ki se nanaša na stanje tkiva, iz katerega se lahko razvije rakasta tvorba; predrakav: predrakasti polipi; predrakaste spremembe; Nedavne raziskave nakazujejo, da je pri otrocih, pri katerih se razvije levkemija, predrakaste celice mogoče odkriti že ob rojstvu E iz pred rákom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

predvajálnik -a m (ȃ)
elektronska naprava, ki povzroči, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden; player (1): digitalni predvajalnik; prenosni predvajalnik; predvajalnik datotek; predvajalnik filmov; V paketu je priložen tudi pašček, s katerim si predvajalnik pritrdimo na nadlahet, tako da nas pri teku ne ovira E (↑)predvájati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prèdvolítve -tev ž mn. (ȅ-ȋ)
predhodne volitve: strankarske predvolitve; sistem predvolitev; Glede organizacije predvolitev tako kot pri drugih pomembnih zadevah države nikoli ne bodo dopustile zveznemu centru, da bi jim dajal ukaze E (↑)pred... + (↑)volítev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prèdzakónec -nca m, člov. (ȅ-ọ̄)
kdor se pripravlja na sklenitev zakonske zveze: Pri predzakoncih se strah najbolj izrazi v pomislekih, ali sem dovolj dober, dovolj privlačen, bom lahko s tabo živel E (↑)pred... + (↑)zakónec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

premostítveniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prenajédanje -a s (ẹ́)
1. čezmerno uživanje hrane; preobjedanje (1), prenažiranje: praznično prenajedanje; Sodobna civilizacija je ustvarila industrijo praznikov, jih spremenila v dneve brezdelja, zabave, prenajedanja in neomejene porabe
2. prehranska motnja, ki se kaže v večkratnem, navadno ponavljajočem se pretiranem jedenju; preobjedanje (2): čustveno prenajedanje; kompulzivno prenajedanje; Značilno je, da se pri poskusih abstiniranja od prenajedanja pojavljajo podobni fizični in psihični abstinenčni pojavi kot pri drugih odvisnostih E prenajédati se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prenajédati se -am se nedov. (ẹ́)
1. pretirano veliko jesti; prenažirati se, preobjedati se (1): Na zabavi se ne prenajedajte!
2. pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje; preobjedati se (2): Pri ekstremnih shujševalnih dietah ali postu lahko ljudje, ki so bili kdaj anoreksični ali so se prenajedali, v kratkem času pridobijo še več kilogramov
3. ekspr. postajati naveličan česa: Politika spregleduje, da se njen vpliv manjša, ker se občinstvo prenajeda ideologije in nerelevantnosti E (↑)prenajésti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prepógnjenka -e ž (ọ̑)
1. zal. tiskano delo iz enega prepognjenega lista: Že pred časom je bila izdana prepognjenka s pomenljivimi informacijami, ki bi jih bilo vredno upoštevati in širiti
2. pica, pri kateri je ena polovica prepognjena čez drugo: mediteranske prepognjenke; pica prepognjenka E (↑)prepogníti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

presejálni -a -o prid. (ȃ) med.
ki je v zvezi s presejanjem; presejevalni: preventivni presejalni pregled; presejalna metoda; Med najpomembnejšimi dejavnostmi društev so redna presejalna merjenja mineralne kostne gostote, ki jih prirejajo nekajkrat na leto E (↑)presejáti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

presêjanje -a s (é) med.
preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih; presejalni test, screening (1): izvesti presejanje; metoda presejanja; Uvedli so program za presejanje raka dojk E iz preséjati iz (↑)presejáti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

présoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
zdravljenje, pri katerem se z zunanjim nadtlakom pospešuje krvni obtok in izvaja limfna drenaža v okončinah: opravljati presoterapijo; presoterapija za noge; Sočasno poteka program zdravstvenih terapij (elektrostimulacija mišic, hidromasaža, presoterapija) in kozmetičnih tehnik E agl. pressotherapy, nem. Pressotherapie iz lat. pressus 'stisnjen' + (↑)terapíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prevajálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prión -a [prijon] m (ọ̑) nav. mn., med.
beljakovinski povzročitelj spongiformne encefalopatije pri sesalcih: okužiti se s prioni; Bolezenski prioni se združujejo v skupke in poškodujejo možgane E agl. prion iz pr(oteinaceous) i(nfectious particle) 'beljakovinski kužni delec' iz (↑)pr(oteín) in (↑)i(nfektíven)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pritléhenSSKJ -hna -o prid. (ẹ̑) ekspr.
ki kaže, odraža nizko moralno stopnjo, duhovno ozkost, omejenost osebe ali njenega ravnanja, dejanja: pritlehna manipulacija; pritlehno dejanje; pritlehno podtikanje; Uradni poročili obeh omenjenih organov sta potrdili, da gre zgolj za podtikanja in pritlehna namigovanja E iz pri tléh

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prizemljítev -tve ž (ȋ) ekspr.
1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljitev (1): prepričljiva prizemljitev poezije; Pri prizemljitvi solidarnosti, polne zaposlenosti in sploh večje socialne pravičnosti se mora Evropa vprašati, do kam je sposobna in pripravljena iti
2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljitev (2): Za ekipo je po prvi zmagi hitro prišla tudi prizemljitev E prizemljíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

próaktíven -vna -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki deluje, ravna spodbudno in odgovorno glede na razpoložljive možnosti: proaktivni tuji kapital; proaktivna metoda; proaktivno delovanje; Nove poslovne strategije ni mogoče izpeljati, če direktor ni proaktiven E agl. proactive iz (↑)pró... + (↑)aktíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prográmskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

progresívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

promócijaSSKJ -e ž (ọ́)
širjenje poznavanja, ugleda koga, česa v javnosti: turistična promocija; Zastavo uporabljajo države pri svoji promociji E nem. Promotionpoznolat. promotio iz promovírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prôstiSSKJ -a -o prid. (ó)
ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; Izraz prosto programje pomeni, da lahko program presnemavate, ga delite s prijatelji in ga spreminjate E = stcslov. prostъ 'preprost, enostaven, kmečki', hrv., srb. prȍst, rus. prostój 'preprost, enostaven', češ. prostý < pslov. *prostъ 'prost, svoboden, nesestavljen' < ide. *prosth2o- iz (↑)pro... + (↑)státi1 

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prótibolečínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki deluje proti bolečini: protibolečinska injekcija; protibolečinske tablete; protibolečinska terapija; Zdravnik pregleda vse izvide pregledov pri drugih specialistih, ki jih je bolnik obiskal, preden so ga napotili k zdravniku v protibolečinski ambulanti E iz próti bolečíni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prótidámping -a in protidumping -a cit. [prótidámping-] m (ọ̑-ȃ)
ukrepi proti dampingu: sporazum o protidampingu; Preprečevati je treba izrabljanje moči in sprenevedanje posameznih članic pri upoštevanju pravil, zlasti ko gre za protidamping E (↑)proti... + (↑)dumping

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prótivnétni -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki deluje proti vnetju: protivnetni učinek; protivnetna snov; protivnetna zdravila; Uporaba pripravkov iz šentjanževke je pri poškodbah in obolenjih kože še zlasti priporočljiva zaradi protivnetnega delovanja E iz próti vnétju

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prstomèt -éta m (ȅ ẹ́)
balinanju podobna družabna igra, pri kateri se namesto krogel uporabljajo plastični okrogli ploščki: Prstomet je športno naravnana igra, v kateri potekajo razna tekmovanja po različnih točkovalnih sistemih E (↑)pŕst + (↑)(nogo)mèt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ráftar -ja m, člov. (ȃ)
kdor rafta: V soboto zgodaj popoldne je na reki Soči pri stari žagi v bližini vasi Koritnica slovenski kajakaš uspešno oživil utapljajočega se tujega raftarja
//
športnik, ki se ukvarja z raftanjem: Po slalomu v Osilnici so tudi drugič slavili raftarji Hrastnika
E ráft

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rágbijski -a -o in rugbyjski -a -o cit. [rágbijski] prid. (ȃ)
ki se nanaša na ragbi: Vročica svetovnega ragbijskega prvenstva se je sicer že zdavnaj ohladila, a nekaj visoke temperature je še ostalo tudi pri slovenskih poveličevalcih te športne igre E (↑)rugby

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rámbo -a m, člov. (ȃ) ekspr.
neustrašen moški, ki s svojo močjo vedno premaga nasprotnika, pri čemer je fizična sila navadno upravičena z bojem za preživetje: Mišičasti in do zob oboroženi rambo je izurjen za posredovanje tudi v najtežjih situacijah E po priimku ameriškega literarnega akcijskega junaka Johna Ramba

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ranljívostSSKJ -i ž (í)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rap1 -a cit. [rêp] m (ȇ)
zvrst popularne glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z navadno družbenokritično vsebino, podano z ritmičnim glasbenim ozadjem: Na splošno je pri rapu jezik verjetno pomembnejši od glasbe E agl. rap, prvotno 'trkanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

raperski -a -o cit. [rêperski] in rêperski -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na raperje: Njegova raperska poezija je prefinjena umetniška analiza, iz katere se luščijo zrna balkanske resničnosti, ki jih sicer mediji in politiki radi spregledajo | Pri prevajanju so poseben izziv zanj predstavljali različni jezikovni registri, ki segajo od visoke do pogovorne angleščine in reperskih komadov E raper

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rave1 -va cit. [rêjv-] in rêjv -a m (ȇ)
1. zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: Kakšno vrednost ima rave, ki je postal ples najširših množic najstnikov? | Kamor koli pogledaš, povsod navdušena množica, ki je ob dnevni svetlobi za en dan pozabila na vsakdanje skrbi in prepire in se zabava v ritmu tehna in rejva
2. glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave party, rave zabava: Kar sem sam hodil na rave, sem se zelo zabaval; v tej glasbi je nekaj, kar odpira vrata ekstatičnosti in sam sem se počutil povezan z ljudmi | Čeprav bi kdo pomislil, da se odpravlja ven, v lajf, kot pravijo mladi, dvaindvajsetletni fant ni odhajal niti v gledališče, niti v gostilno, niti na rejv E agl. rave, prvotno 'besnenje, divjanje, razsajanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

razprševátiSSKJ -újem nedov. (á ȗ)
delati, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot; diverzificirati (2): razprševati premoženje med delnice različnih podjetij; razprševati sredstva vlagateljev; Pri uravnoteženih produktih se naložbe razpršujejo čim bolj optimalno E razpršíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

raztròsSSKJ -ôsa in -ósa m (ȍ ó; ọ́)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rdéčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ready-made1 -- cit. [rêdi-mêjt] m (ȇ-ȇ)
vsakdanji predmet, ki ga umetnik nespremenjenega razglasi za umetniško delo ali uporabi pri njegovi izdelavi: Na steno nasproti vhoda v galerijo je umetnica obesila uokvirjen ready-made, narobe obrnjen prtiček s podobo gradiča E agl. ready-made, prvotno 'narejen, gotov, konfekcijski, tovarniški', iz ready 'pripravljen, gotov' + made 'narejen, izdelan'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rèaktualizácija -e ž (ȅ-á)
ponovna aktualizacija: Reaktualizacija strukturno in vsebinsko tako kompleksnega besedila, kot je Krst pri Savici, ponuja obilo možnosti za analizo teksta z novih, tudi manj znanih vidikov E rèaktualizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

reciklíranje -a s (ȋ)
1. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu: recikliranje odpadnega papirja; stroški recikliranja; Načrtovani regijski centri so osnovni pogoj za izrabo potencialnih možnosti recikliranja, ponovne uporabe odpadkov in uporabe sekundarnih surovin
2. ekspr. ponovna uporaba, oživljanje, reaktualizacija: Incident bi lahko odpravili kot nesrečno epizodo industrije, ki je odkrila veselje do recikliranja starih idej, če ne bi pri njej iskal inspiracije ameriški pravosodni minister E reciklírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

refléksoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ) v alternativni medicini
dopolnilno zdravljenje z masažo refleksnih con: Refleksoterapija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt s pritiskanjem na posamezne cone stopala ali dlani sprosti in harmonizira vse telo, kar blagodejno vpliva na zdravje in počutje E agl. reflexotherapy iz (↑)refléks + (↑)terapíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

registrírnik -a m (ȋ)
naprava, ki omogoča evidentiranje delovnega časa z uporabo brezkontaktnih kartic: Pri sodobnih registrirnikih magnetno kartico le povlečeš skozi režo ali pa jo terminalu samo pokažeš
//
naprava za registriranje česa: Podjetje bo pri projektu sodelovalo s svojimi registrirniki podatkov in precizijskimi števci za štiri 500-kilovoltne transformatorske postaje, ki bodo vitalni del hidroelektrarne
E univerbizirano iz registrírni stròj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

resníčnostniSSKJ -a -o prid. (ī)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

revidíranec -nca m, člov. (ȋ)
pravna oseba, pri kateri se zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni pregledujejo poslovanje, dokumenti: Vlada je sprejela sklepe, s katerimi je naložila revidirancem in drugim organom, kaj vse morajo storiti za odpravo odkritih nepravilnosti E (↑)revidírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ribárjenjeSSKJ -a s (á)
nezakonita pridobitev spletnih gesel in osebnih podatkov, ki se navadno doseže s preusmeritvijo uporabnikov na ponarejene spletne strani; phishing: zaščita pred ribarjenjem; Pri nas smo ribarjenje spoznali ob vzniku ponarejenih servisnih strani enega od ponudnikov spletnega dostopa E po zgledu agl. phishing iz (↑)ribáriti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ribolòvSSKJ -ôva m (ȍ ō)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rigídnost -i ž (ȋ)
1. med. okorelost zaradi povečane napetosti mišic: Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča degenerativna motnja živčevja, ki jo spremljajo tremor v mirovanju, počasno začenjanje gibov, mišična rigidnost in težave pri govoru
2. neprožnost, togost: rigidnost cen; rigidnost sistema; rigidnost trga; Glede na rigidnost delniških tečajev našim vlagateljem ostaja predvsem upanje na visoke dividende E (↑)rigíden

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

robótskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rólanje -a s (ọ̑)
šport, pri katerem se vozi z rolerji: hitrostno rolanje; šola rolanja; Otroci in mladi se lahko udeležijo začetnih in nadaljevalnih tečajev rolanja in plavanja E rólati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rólerSSKJ -ja m (ọ́)
1. obuvalo z nizom koleščkov na podplatih za rolanje; rolarka (2): obuti rolerje; hokej na rolerjih; vožnja z rolerji; Ko je otrok pripravljen za vadbo, mu pregledamo opremo in popravimo morebitne nepravilnosti, kot so: narobe obrnjen ščitnik, slabo zapeta čelada, slabo zavezan roler
2. masažni aparat, sestavljen iz majhnih valjčkov: Danes pri masažah največkrat uporabljamo masažna olja, soli, zeliščne kreme, tudi masažne pripomočke, kot so masažne kroglice, blazinice in rolerji
3. kroglično pisalo s tekočim črnilom, podobno kemičnemu svinčniku: Bila sem brez pisala, zato mi je kolegica ponudila svoj roler E agl. roller iz rólati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rólkanje -a s (ọ̑)
šport, pri katerem se vozi z rolko; skejtanje: hitrostno rolkanje; Počnemo vse mogoče – od rolanja, rolkanja, krosa, kolesarjenja, gorskega teka do plavanja, veslanja, s čimer učinkovito krepimo moč nog in rok E (↑)rólkati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rólkarski -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na rolkarje ali rolkanje; skejterski: rolkarska proga; rolkarska tekma; K prvi generaciji tovarnarjev spada še rolkarski navdušenec, ki je s prijateljem in uslužbencem garažno izdelovanje rolk dopolnil še s snežnimi deskami E (↑)rólkar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

romologíja -e ž (ȋ)
veda o romskem jeziku in kulturi: Romologija kot znanost tudi pri nas obstaja in ima v obliki strokovnih publikacij marsikaj pokazati E romológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rondóSSKJ -ja m (ọ̑)
križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi, v katerem promet poteka v nasprotni smeri urinega kazalca; krožišče, krožno križišče: gradnja rondoja; Zaradi pritožb treh krajanov ne bodo uredili načrtovanega rondoja v nevarnem križišču štirih regionalk E it. rondòfrc. rondeau 'okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot' in 'instrumentalna skladba, pri kateri se glavna tema menjava s stranskimi' iz rond 'okrogel'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ropotajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rótavírus -a m (ọ̑-ȋ) med.
močno kužni virus, ki povzroča okužbo prebavil, zlasti pri otrocih: okužba z rotavirusom; Rotavirus je zelo trdovraten, nalezljiv in nevaren predvsem za male otroke, če se zaradi prebavnih motenj izgubljena telesna tekočina ne nadomesti dovolj hitro in v potrebni količini E nlat. rotavirus iz lat. rota 'kolo' + (↑)vírus

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rumêniSSKJ -a -o prid. (é)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rúšenec -nca m, člov. (ú)
lastnik stavbe, ki je zaradi načrtovanja novih objektov, zlasti avtocest, z uradno odločbo predvidena za rušenje: Zagata je v tem, da je po obstoječi zakonodaji potrebno biti pri rušenjih zelo natančen, treba je razstaviti vsako stvar, rušencu ne smeš povzročiti nobene škode E (↑)rúšiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sálsa1 -e ž (ȃ)
1. ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi dobi, po izvoru iz Latinske Amerike: učitelj salse; Opazovati domačine pri plesu salse, njihovo mimiko in gibe, je svojevrstna predstava
//
skladba za ta ples: Iz lokalov prihajajo zvoki salse, sambe, andske in mehiške glasbe

2. omaka iz različnih vrst zelenjave, navadno pikantna: Mehičani ponudijo salse skoraj k vsaki jedi E špan. salsa, prvotno 'omaka'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sámocenzurírati se -am se nedov. in dov. (ȃ-ȋ)
nadzirati samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, nastopanju v javnosti zaradi težnje po upoštevanju družbenih ali skupnostnih norm, pričakovanj: Opaziti je, da so se nekateri novinarji že samocenzurirali E (↑)samo... + (↑)cenzurírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sámoodkrívanje -a s (ȃ-í)
1. odkrivanje česa pri samem sebi: samoodkrivanje bolezni
2. odkrivanje samega sebe: Samoodkrivanje je dolga in kamnita pot, toliko bolj za homoseksualne kot heteroseksualne najstnike E (↑)samo... + (↑)odkrívanje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sámoplačníštvo -a s (ȃ-ȋ)
dejstvo, da uporabnik neko storitev, zlasti zdravstveno, plača neposredno iz lastnih sredstev: Da se je samoplačništvo najprej dodobra razmahnilo pri zobozdravnikih, ni nobeno naključje, saj je že več kot polovica vseh zobozdravnikov koncesionarjev ali čistih zasebnikov E (↑)sámoplačník

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sámoporjavítveni -a -o prid. (ȃ-ȋ)
ki je namenjen samoporjavitvi: samoporjavitvena krema; Samoporjavitvena sredstva načeloma niso škodljiva, čeprav lahko pri nekaterih preobčutljivih posameznikih povzročijo reakcije E sámoporjavítev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sámopregledovánje -a s (ȃ-ȃ)
pregledovanje lastnega telesa ali dela lastnega telesa zaradi ugotavljanja morebitnih bolezenskih sprememb: samopregledovanje dojk; Z rednim samopregledovanjem kože in obiski pri dermatologu se izognemo neprijetnim presenečenjem E (↑)samo... + (↑)pregledovánje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sámorekláma -e ž (ȃ-ȃ)
reklama samega sebe, svojega dela: Pri svojih uspehih se sklicuje na doživetja v vrtcu, kar pa je treba razumeti kot samoreklamo E (↑)samo... + (↑)rekláma

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sámozdrávljenje -a s (ȃ-á)
1. zdravljenje samega sebe z uporabo zdravil brez recepta, s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: Vsakdo se lahko nauči praktičnih znanj samozdravljenja, slabše telesno in duševno počutje pa lahko izboljšamo z uravnoteženjem energij v telesu
2. zdravljenje samo od sebe: Telo ima izjemno moč samozdravljenja in z različnimi terapijami mu pri tem pomagamo E (↑)samo... + (↑)zdrávljenje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sangria -e cit. [sangríja] in sangríja -e ž (ȋ)
pijača, navadno ohlajena, iz vina, sadja, sadnih sokov in dodatkov: Sangria je bolj priljubljena pri turistih kot pri domačinih | Za poletno osvežitev letos še posebej priporočajo slavno špansko pijačo sangrijo E špan. sangria iz sangre 'kri' < lat. sanguis

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

satelítskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

scientologíja -e [scijentologija] ž (ȋ)
nazor, prepričanje, ki poudarja lastno znanje, inteligenco kot sredstvo za uresničevanje skritih potencialov in dosego popolne svobode duha: Pri scientologiji ne gre za klasično religijo s panteonom božanstev, ima pa svoj mesijanski lik v ustanovitelju E scientológ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

scintigrafíja -e ž (ȋ) med.
preiskava, pri kateri se s posebno kamero naredi slika preiskovanega organa na podlagi šibkega sevanja prej vnesene radioaktivne snovi: Bolniku opravijo rentgensko sliko pljuč, v primeru drugih simptomov pa še druge preiskave, denimo scintigrafijo kosti, če bolnik toži zaradi bolečin v kosteh E agl. scintigraphy, nem. Szintigraphie iz lat. scintillāre 'iskriti se' iz scintilla 'iskra' + (↑)grafíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

scrabble -la cit. [skrêbəl] m (é)
družabna igra na igralni deski, na kateri igralci iz črk na ploščicah, ki jih vlečejo iz skupne vreče, sestavljajo besede kot pri križanki: Presenetilo ga je, da je scrabble v dobi računalniških konzol in drugih elektronskih igric še vedno tako priljubljen E po imenu igre agl. Scrabble® ameriško-kanadskega proizvajalca Hasbro iz scrabble 'čečkati'niz. schrabbelen iz schrabben 'praskati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

screening -a cit. [skríning-] in skríning -a m (ȋ)
1. med. preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih; presejalni test, presejanje: Ker lahko razvoj bolezni prepreči ustrezna prehrana, zdravniki pri nas od leta 1979 izvajajo screening | Skrining za tumor na dojkah je že rutina, za prostato pa ne
2. pregled ustreznosti stanja na določenem področju: Poleg industrijskega onesnaževanja so bili v drugem delu screeninga za okolje obravnavani tudi kakovost zraka, hrup, gensko spremenjeni organizmi in kemikalije | Naši strokovnjaki so se pred kratkim udeležili skrininga, kjer so govorili o prilagajanju naših predpisov na področju prometne varnosti E agl. screening iz screen v pomenu 'presejati', prvotno 'grobo sito, rešeto'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sekvéncer -ja m (ẹ́)
1. naprava za obdelavo in urejanje zvoka, zlasti pri določanju časovnega sosledja dogodkov za večje število zvokov, naprav: Na začetku praktično ni bilo računalnikov in smo delali striktno s sintesajzerji in sekvencerji, ki so imeli interne zvoke
2. računalniški program za tako obdelavo: Sekvencerji so osnova za večino sodobne elektronske plesne glasbe E agl. (music) sequencer iz (↑)sekvénca

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sêronégativen -vna -o prid. (ȇ-ẹ̑)
1. med. ki je glede na test seruma negativen: Seronegativna borelioza je redka, a možna – o njej govorimo, kadar so bila testiranja na protitelesa pri bolniku negativna, bolnik pa je okužen z bakterijo borelijo
2. ki ni okužen z virusom HIV: Deklica se je pred petimi leti rodila seronegativna, čeprav se mati zdravi zaradi aidsa E nlat. seronegativus iz (↑)sêrum + (↑)négativen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sesúvanje -a s (ú) pog.
1. onemogočanje, preprečevanje delovanja: Bolje bi bilo, da se ukvarja s promocijo lastnih projektov, kot da energijo vlaga v sesuvanje tistega, kar šele pripravljajo njegovi kolegi
2. prenehanje delovanja: Zamiki pri prenosu, zasedene zveze na strani ponudnikov storitev in sesuvanje spletnih iskalnikov razkrivajo celotno zgodbo o nepopolnosti sodobne informacijske tehnologije
3. jemanje pomena, veljave, vrednosti: Če se danes kdo junači s sesuvanjem partijskega režima, mu je treba prišepniti, da je že davno mrtev E sesúvati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sfalíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Izstrelek napadalcev je sfalil tarčo
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Pijanec je bil tako nabasan, da je sfalil blok in skoraj vlomil, ker ni mogel odkleniti vrat
3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: sfaliti z naslovom; Poročilo varuha človekovih pravic nas točno opozarja, kje smo sfalili, česa kje nismo naredili
4. zmanjkati do polne mere, do določene meje: Zelo dobri smo bili, sfalil nam je le kanček sreče
//
zmanjkati: sfaliti za plače; Če se bo trend zviševanja porabe nadaljeval, bo nafte sfalilo že čez 10 let
E falíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sfilírati -am dov. (ȋ)
po dolgem razpoloviti ribo in odstraniti hrbtenico: Natakarica je pri sosedih ravnokar v slabi minuti sfilirala veliko ribo E (↑)filírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sformatírati -am dov. (ȋ) rač.
spremeniti datotečni sistem, pri čemer se zbrišejo vse obstoječe datoteke: Disk morate sformatirati, da lahko na novo naložite vse programe E formatírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

shiatsu1 -- in -ja cit. [šijácu] in šiácu -- in -ja [šijacu] m (ȃ)
japonska masažna tehnika, pri kateri se s pritiskanjem na določene točke telesa spodbuja pretok energije v njem: Shiatsu je tradicionalna japonska masažna tehnika, ki ima temelje v tradicionalni kitajski medicini | Po njegovih izkušnjah šiacu učinkovito preprečuje stres in odpravlja njegove škodljive posledice E agl. shiatsu, nem. Shiatsujap. šiatsu(-ryōhō) iz shi 'prst' + atsu 'pritisk' + ryōhō 'terapija, zdravljenje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

skakánjeSSKJ -a in skákanjeSSKJ -a s (ȃ; á)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

skating -a cit. [skêjting-] in skêjting -a m (ȇ)
tehnika teka na smučeh, pri kateri je gibanje podobno drsanju: V prvem krogu skatinga sem še skušala teči z najboljšimi, potem pa sem dojela, da ne morem | Tekaško progo za skejting in ob njej smučino za klasični korak je treba s teptalci vleči vsaj vsak drugi dan E agl. skating iz skêjt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

skêjtanje -a s (ȇ) pog.
šport, pri katerem se vozi z rolko; rolkanje: Rad hodim v hribe in se ukvarjam še z drugimi športi, kot je npr. skejtanje E skêjtati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

skeníranje -a s (ȋ)
1. pretvorba napisanega ali naslikanega na papir v elektronsko obliko z elektronsko napravo: skeniranje knjig; Obdelava podatkov obsega skeniranje in optično prepoznavanje popisnih obrazcev
//
ekspr. hitro branje, pregled: Preletite razprti strani časnika in če vas nič ne pritegne, obrnite stran in nadaljujte s skeniranjem

2. vnos črtne kode v računalnik: Dosledno skeniranje črtne kode bi zmanjšalo napake pri izdaji zdravil
3. pregled stanja: Po končanem skeniranju datoteke se prikaže pogovorno okno s sporočilom o najdenih napakah
//
ekspr. pozorno, kritično opazovanje: Po skeniranju okolice sem ugotovila, da je še vse na istem mestu
E skenírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

skòkSSKJ skôka in skóka m (ȍ ó; ọ́)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sledljív -a -o prid. (ī í í)
ki omogoča sledenje, sprotno seznanjanje: Ustvarjanje pozitivnega odnosa do domače – kakovostne in sledljive – proizvodnje pri porabniku je v nacionalnem interesu E (↑)sledíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

slédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

slêš -a m (ȇ) pog.
grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v desno, ki se pri pisanju, tisku uporablja med dvema možnostma, deloma besedila, za pisanje ulomkov; poševnica (1): Včasih se s sestro smejiva očetu, ko mu po telefonu narekujejo spletni naslov in ne ve, kaj je sleš E agl. slash, prvotno 'zareza, vrez'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

slikôvniSSKJ -a -o prid. (ō)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

snowboard1 -a cit. [snôu̯bórd-] m (ȏ-ọ̑)
1. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; bord, snežna deska (1): Na noge si pripneš snowboard in ko si prepričan, da imaš dobro pripete vezi, se lahko spustiš po hribu
2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, deskanje (2), snowboarding: Snowboard je šport, ki se bo obdržal, čeprav smučanja nikoli ne bo spodrinil E agl. snowboard iz snow 'sneg' + bórd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

snowboarderski -a -o cit. [snôu̯bórderski] prid. (ȏ-ọ́)
ki se nanaša na šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskarski (1): Prodam snowboarderske ženske čevlje E snowboarder

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

snowboarding -a cit. [snôu̯bórding-] m (ȏ-ọ̑)
šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, deskanje (2), snowboard1 (2): Zaradi slabega vremena so organizatorji odpovedovali tekme v alpskem smučanju in snowboardingu E agl. snowboarding iz snowboard

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

solírati -am nedov. (ȋ)
1. peti, igrati sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Od štirih skladb je pri prvih dveh soliral harmonikar, pri drugih dveh saksofonist in pri zadnji vokalistka
//
peti, igrati sam, ne skupaj z drugimi: Priljubljeni frontman znane skupine že 30 let uspešno solira in ustvarja izvirno glasbo na svetovnih odrih

2. pog. delovati brez pomoči, upoštevanja drugih: Če predsednik vlade nima prave avtoritete, to koalicijski partnerji hitro začutijo in začnejo solirati E (↑)sólo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sònarávni -a -o prid. (ȍ-á)
ki poteka vzajemno, skladno, povezano z zakoni narave: sonaravno gospodarjenje; sonaravno kmetovanje; Čedalje več je organizacij in društev, ki spodbujajo sonaravno pridelavo hrane E (↑)sò... + (↑)naráven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sotéskanje -a s (ẹ̑)
šport, pri katerem se spušča po soteskah s pomočjo vrvi in druge zaščitne opreme; kanjoning: Posebno pozornost je pred odhodom na soteskanje treba nameniti vremenski napovedi in vodostaju reke E iz sotéskati iz (↑)sotéska

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 622 zadetkov.