cerkev -kvi/-kve ž cerkev: hisha je bila kakor ena zerku im. ed. ǀ Cèrku im. ed. je predalezh ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana Cerku im. ed. ratala ǀ nuznishi meſtu sa molituo je Zirku im. ed. hisha boshia ǀ ena velika Cirku im. ed. je bila ſisydana ǀ ona vſame kluzhe od zerkui rod. ed. ǀ predereta syd te Zerkui rod. ed. ǀ 24. urr nei is Zerkui rod. ed. shal ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi rod. ed. ǀ ſe je shpot dellal is Zerkvi rod. ed. ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi rod. ed. ǀ ga je bil poſtavil na laihter taiſte Cerkvi rod. ed. ǀ Bug je perſilen s'Cerkvi rod. ed. bejshat ǀ je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila, inu s'Cerqui rod. ed. tekla ǀ Ta kateri bò pomagal grunt te Zerkue rod. ed. koppat ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve rod. ed. pomagal kopat ǀ grè s' Zerkue rod. ed. ble smersla, kakor je bila poprei ǀ is Zerkve rod. ed. grè ǀ s proceſſio od Cerkue rod. ed., dò Cerkue rod. ed. ǀ danas ſe obhaia Shegnajne te Boshje Zirkue rod. ed. ǀ nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi rod. ed. ǀ greſte pruti tej Zerkui daj. ed. ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj k' moj Zerkui daj. ed. ǀ ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi daj. ed. S. Medarda ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi daj. ed. pomagali ǀ gre tudi pruti Zerkvi daj. ed. ǀ grè pruti Cerkvi daj. ed. ǀ vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku tož. ed. puſtila ſidat ǀ je kupu apnu sa leto Zerku tož. ed. ǀ ſo bily eno Cerku tož. ed., inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat ǀ v'Cerku tož. ed. njega truplu neſsò ǀ ner poprej ſo v'zerku tož. ed. shli ǀ ſesazhne chrishat, inu v'Cerkvu tož. ed. bejshat ǀ Mashnik Cerkvu tož. ed. odpre ǀ de bi en sgon kupu s'eno cerqvu tož. ed. ǀ perzajtu ſo v'cerqvu tož. ed. prishli ǀ v'Cèrku tož. ed. nej mogla pojti ǀ v'Zirku tož. ed. shal ǀ prezej pojte s'vasho drushbo vzerku +tož. ed. G. Boga sahvalit ǀ v' zhaſſih ſi molil, ali v' zherku tož. ed. shal ǀ edn je bil shal v' Zirku tož. ed. molit ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui mest. ed. ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite v' Zerkui mest. ed. ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ ona v' Zerkvi mest. ed. je molila ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ v'Cerkvi mest. ed. ſtoysh, inu molish ǀ Nemate drugiga miſlit, inu dellat v'Cerkui mest. ed., ampak G: Boga hualit ǀ V'Cerkuvi mest. ed., kir ſi bil hudizhu odpovedal ǀ sdaj v'Cerqui mest. ed., sdaj v'hishi ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi mest. ed. prebivat ne puſtite ǀ je po Zirkui mest. ed. hodil ǀ V moj Cirkvi mest. ed. vy nemate drugiga dellat, ampak molit ǀ ony imaio v' Zirkvi mest. ed. Svete misly ǀ ſtole v'zirqui mest. ed. je rad popravlal ǀ ga zhaka pred zerkvio or. ed. ǀ pred Cerkuio or. ed. je ſvojo Ceſsarko Crono, inu mezh puſtil ǀ Tempelni nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi im. mn. ǀ nove Zerkve im. mn. ſe ſidaio ǀ veliku zerkui rod. mn. Bogu, Divizi Marij, inu Svetem Apoſtelnom h' zhaſti je puſtil ſydat ǀ u' poshlushainu boshie beſſede, u'obiſkajnu teh Cerkui rod. mn. ǀ Leta velik nuz, kateri pride od ſidajna teh Zerku rod. mn. ǀ Morebiti mislite sapuſtit sa vasho dusho Zerkuam daj. mn. ǀ Vſe krivizhnu blagu naſai poverne, inu kar nej vejdil komu shlishi da Zerkuam daj. mn., inu petlerjom ǀ velike almoshne Zerkuam daj. mn., inu shpetalam dati ǀ zerkvam daj. mn. ſta offrala ǀ sapuſtj veliku blaga Cerkvom daj. mn., inu petlerjom ǀ vſe Rimske Cerkvi tož. mn. obijskal ǀ ſvete Zerkvi tož. mn. pojti obiskati ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal, inu ſvete zerkui tož. mn. obiskati hodil ǀ Zerkue tož. mn. ſidamo ǀ Caribertus Franski Krajl je taku malu Zerkve tož. mn. shtimal ǀ kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve tož. mn. ǀ on, inu tudi njegou brat Gallus ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve tož. mn., inu Altarje ǀ Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue tož. mn., ter yh posvezhil ǀ andohtlivu nje Svete Zerke tož. mn. obyszheio ǀ koku ſe imaio v' Zerkuah mest. mn. sadarshati ǀ v' tréh zerkuah mest. mn. ǀ teh Lublanskih Zerkvah mest. mn. ſim vidil ǀ folk je s' proceſſio po zerquah mest. mn. hodil ǀ v'nashih Cerkvah mest. mn. G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva ǀ pojte takrat po Cerquah mest. mn. ǀ koku imamo v' Zirkuah mest. mn. ſe sadarshati ǀ v' Zirkvah mest. mn. ſe potſtopio preusetnu govorit ← germ. *kīrka ← srgr. κυρική za gr. κυριακή (οἰκία) ‛gospodova (hiša)’
kvantati nedov. kvantati: v' Zerkvi ſe nespodobi ſmejati, inu quantati nedol. (IV, 261) ǀ sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat, inu quantat nedol. (V, 475) ǀ pred nym bi ſe ſmeiali, inu quantali del. mn. m (IV, 261) Verjetno tvorjeno iz izposojenke iz nar. nem. Quant ‛šaljivec, burkač’.
norčija -e ž norčija, norost: Paulus je djal, de modruſt tiga ſvejta, je norzhia im. ed. pred Bugam ǀ vekshi nepameti, inu norzhje rod. ed. na ſvejtu nemore biti ǀ kateri ſe nepoverneio k' norzhii daj. ed. ǀ k' tej pervi norzhy daj. ed., inu hudobnoſti ſe ſo povernili ǀ Nikar nedopernashaj tajſto norzhio tož. ed. ǀ v'shali, v'glumi, v'ſmehi, inu v'norzhij mest. ed. tu S. Ime v'vſta vſame ǀ naſhe norzhie im. mn., inu lushti nam ſo preshle ǀ Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati, inu norzhie tož. mn. tribat ǀ obena jesa, obena shalost, obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije tož. mn. neperpravi, kakor lubesan ǀ raiſhi norzhje tož. mn., inu fabale, kakor to Boshjo resnizo poshlushaio ǀ nespodobnu, s' ſmeiham, s' norzhiamy or. mn., pres pohleunoſti, inu andohti v' Zirkuah, per porceſſiah ſe dershè → norec
smejati se -am se/-ejem se nedov. smejati se: Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati nedol., inu norzhie tribat ǀ Liſiza ſe sazhne ſmeiati nedol. ǀ sdaj je zhaſs ſe jokat, nikar ſmejat nedol. ǀ ſe ſazhna ſmeiat nedol. shpot dellat ǀ negremo ſe jokat, ampak ſe ſmejat nedol. ǀ v' Zirkvah ſe potſtopio preusetnu govorit, ſmeati nedol., okuli oſerat ǀ ſe ſazhneo v' njega ſmiati nedol. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat namen., pogovariat ǀ ſe she ſmeiash 2. ed., inu veſſelish ǀ kadar eden tuojga pſa vudari, ſe ſmejash 2. ed. ǀ temu ſe ſmejesh 2. ed., s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh ǀ Pred Goſpudam semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali, inu she ti ſe ſmeiesh 2. ed. ǀ vſe kar je shiviga, taku rekozh ſe ſmeia 3. ed., inu troshta ǀ zhe ſe ſmeja 3. ed., taku tudi shpegal ſe pruti ſmeja 3. ed. ǀ sdrashbe della v' ſoſeski, ter ſe smeja 3. ed. ǀ Se v'tebe s'ustimi ſmeje 3. ed., ali Kadar bi bilu mogozha s'ozhmij bi tebe prestrelil ǀ pred Samo S: Troyzo, inu vſo drushbo Nebeſhko ſe ſmeiate 2. mn., shfazate okuli ſe oserate ǀ vasha dusha je Boga sgubila, k'temu ſe she ſmejate 2. mn. ǀ pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio 3. mn., pò Cerkui oſeraio ǀ pod S. Maſho ſe ſmejeio 3. mn. ǀ Angeli ſe ſmejejo 3. mn. ǀ ſmeiaiteſe vel. 2. mn. kulikajn hozhete ǀ je vidil eniga mladiga, de ſe je ſmeial del. ed. m, inu lushten bil ǀ cell dan je po oshtariah hodel fable poshlushal, inu pravil, fatal, inu ſe ſmejal del. ed. m ǀ yszhe Arzata, de bi shnym ſe jegral, ſmeial del. ed. m inu troshtal, de nebò umerl ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel del. ed. m ǀ on pak ſe je h' timu ſmial del. ed. m ǀ na vaſs glaſs ſe je ſmejala del. ed. ž ǀ sdaj veniga, sdaj v'tiga drugiga ſe je ſmeiala del. ed. ž, inu ſvoie nage bele perſij kasala ǀ nihdar ſe nej ſmiala del. ed. ž ǀ pred nym bi ſe ſmeiali del. mn. m, inu quantali ǀ hudizhi ſo po ny skakali, inu ſe ſmejali del. mn. m ǀ Ludje ſe ſo njemu ſmiali del. mn. m ǀ nekatere bi ſe ſmeiale del. mn. ž
takovšen -šna zaim. takšen: takushen im. ed. m je konz tiga shivenia ǀ bo en takushin im. ed. m potreſs de semla bo Kakor shiba ſe trèſla ǀ en tatushen im. ed. m bi tardeshi ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ takushna im. ed. ž shlahta malu bo mogla pomagat ǀ takushniga rod. ed. m poſla ene ure per hishi bi nedarshali ǀ takuſhniga rod. ed. m offra n'hozhe imeti ǀ nihdar takushne rod. ed. ž neſrezhe nej ſmo zhakali ǀ Kadar bo Kai takushniga rod. ed. s imel ǀ takushen tož. ed. m trosht ſo pozhutili ǀ taiſta shena ſvimu moſſu en takushin tož. ed. m shpot je ſturila ǀ obena ſtuar nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen tož. ed. m ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ drivu, Kateru en takushn tož. ed. m hud ſad perneſse ǀ takushniga tož. ed. m ži. hudobniga ſynu imaio s'kamejnom poſſuti ǀ Kadar bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga tož. ed. m ži. Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta ǀ Gdu je bil dall takushno tož. ed. ž muzh temu mladimu Sampſonu ǀ vſvojh uſtah takuſhno tož. ed. ž ſlatkust je pozhutil ǀ ſama ſebe, inu naſs v'takushna tož. ed. ž revo perpravi ǀ kei bo nashal takushnu tož. ed. s tardu oblazhilu ǀ kej bo nashal tukushnu tož. ed. s oroshje ǀ vy ob takushnim mest. ed. m reunim zhaſsu ſe morite ſmejati ǀ v' takushni mest. ed. ž vishi zhast, inu hualo ſi sashlushil ǀ ſe ij perkashe v'takushni mest. ed. ž gardi podobi ǀ ſe v'takuſhni mest. ed. ž vishi lubio de edn timu drugimu gnado Boshjo, inu tu Isvelizhejne voshio ǀ vtakushni +mest. ed. ž vishi nikar Boga, temuzh hudizha hualite ǀ v'taKushnim mest. ed. s terpleniu ǀ s'takushnim or. ed. m shpotam je mogla s'hishe pojti ǀ obarnaſs G. Bug pred takushno or. ed. ž nepokorshino ǀ obeden nej s'takushno or. ed. ž zhastiò v'Nebu prishal ǀ stakushno +or. ed. ž molitvo ſe nesashlushi Nebu ǀ Takushni im. mn. m Prasniki meni ne dopadeio ǀ takuſhni im. mn. m nebodo polonani ǀ Oh nesrezheni, inu preprosti takshni im. mn. m ludje ǀ takushne im. mn. ž dushe ſo ſmerdezhe ǀ takushna im. mn. s della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha ǀ kulikain takushnih rod. mn. ſe naide, kateri cellidan per misi sydè ǀ kulikain ſe takushneh rod. mn. ludij najde ǀ malu takuſhnih rod. mn. ſe najde ǀ huala Bogu, takusnih rod. mn. neurednih MashniKu v'naſhi desheli ſe nenajde ǀ takushnim daj. mn. per Misi tu pervu mejstu ſo dali ǀ Tem takushnem daj. mn. ſe bo godilu, kakor Galaoditerjom ǀ ſam G. Bug h'takushnim daj. mn. govorij ǀ G. Bug taKuſhne tož. mn. m ludy, Kateri shpegaio sa timi drugimy n'hozhe imeti ǀ takushne tož. mn. ž pokure naloshj, katere nej mogozhe dopernesti ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne tož. mn. ž norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ona takoshne tož. mn. ž misli ima ǀ Bug ga saguisha de s'kusi njega bo zhudedeſha takushna tož. mn. s delal ǀ V' takushnih mest. mn. velkih grehah ǀ naſs videozh s'takushnimi or. mn. revami obdane Zapisi, ki kažejo na takšen, so nastali po moderni vokalni redukciji iz takušen, slednje pa iz takovšen.
upati -am dvovid. upati, zaupati: zhlovek samore verovat, vpat nedol., lubit, inu ſe spokorit ǀ rad inu volnu muvupash +2. ed. taistu ſeknu, kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili upati si/se 1. upati si: s'kusi lepoto Sidoniterskih shenn, ſi vupam 1. ed. tudi Antona premagat ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri Goſpody ſi uppa 3. ed. kuhat ǀ letu je enu ſvetu mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu, satorai ſi nevupam +1. ed. letukaj s'mojo veliko drushbo prebivat ǀ sa volo moje velike bolesni, inu slabuſti ſi neupam +1. ed. kjekaj priti ǀ jeſt ſi nevpam +1. ed. h' temu hudobnimu Saurashniku tvojga Svetiga Imena pojti, sakaj on bo mene per prizhi vbil ǀ Hodi tedaj ti verna dusha po tem poti te lubesni, katira ſi neupash +2. ed. hodit po tem kryvavem poti te pokure ǀ nihdar vezh ſe nevupa +3. ed. pred tuoio hisho priti ǀ s'pohleunosti ſi nevupaio +3. mn. v'letu S. Rèshnu Telu pogledat ǀ Taiſti katiri ſi neupaio +3. mn. sa volo nyh slabe nature skuſi krishe, terpleine ǀ try dny ſi nej vpal del. ed. m s' hishe pojti ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom vudarjen ſe nej vupal del. ed. m Christuſa proſsit ǀ obedn ſi nej vppal spet pod letu meſtu priti 2. moči: v' kambro ſvoih shazu ga pele, inu oblaſt da, de nej vſame kulikajn ſi upa 3. ed. neſt ǀ ſa tiga volo hudizh ſe pofliſſa shene na ſvoj tall perpravit, de potle one druge ſapeleio, katere ſam hudizh ſi neupa +3. ed. ſapelat ǀ Ah koku zartliua je ratala ta Navesta! de ſi nevupa +3. ed. s'postele gori vſtati, inu supet ſe oblèzhi ǀ vij ſi vppate 2. mn. pres greha vrre, inu vrre vaſsovati, ſmejati, pleſsati … Terbej tedaj, de ſi vezh vppate 2. mn., kakor svetniki ǀ de ſi lih vſy Dohtary okuli njega hodio, inu osdravit ſe pofliſſaio, vener od ſmerti reshit ſe ga neupaio +3. mn. ǀ poprej bi ſi jeſt upal del. ed. m ſvejſde na Nebeſsyh sishteti, kakor zhuda od S. Antona doperneſſene
ura -e ž ura, tj. 1. časovna enota: ta menih 300. lejt je poshlushal to tizhizo, ter njemu ſe je ſdela ena ſama ura im. ed. ǀ en firtilz ure rod. ed. n'hozhesh obernjt, de bi Boshijo gnado vudubil ǀ Masha terpi polli urre rod. ed. ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre rod. ed. na vashom obrasu terpèti ǀ Tiza danas po luffti lejta, zhes eno uro tož. ed. Jagar jo vſtreli ǀ cello urro tož. ed. ſe nei ganil is meiſta ǀ meni k'troshtu nemorite, inu n'hozhete eno ſamo vro tož. ed. s'mano zhuti ǀ koku letu more biti, de veni uri mest. ed. ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ veni urri mest. ed. te ner bogatishi obusha ǀ v eni vri mest. ed. vſy bi pomerli ǀ duej celli urri tož. dv. je v'Nebeſſa gledal ǀ Tvoie leita, inu ure im. mn. ſo pretekle ǀ je bilù ſhteri vre im. mn. Kar je bil vmerl ǀ veliku urr rod. mn. od velike ſlatkusti je bila samaknena ǀ morje 6. ur rod. mn. raſte, 6. ur rod. mn. doli Iamle ǀ Ti kateri bodeſh ure tož. mn., inu ure tož. mn. pred enem zhlovekam gologlauu stal ǀ je viſſil nikar dvej, ali try urre tož. mn., ampak dua cella dny ǀ vij ſi vppate pres greha vrre tož. mn., inu vrre tož. mn. vaſsovati, ſmejati, pleſsati ǀ Shene pak ure tož. mn., inu vre tož. mn. ſe v'shpegu gledaio ǀ v' sheſteh urrah mest. mn. kuga je bila pomorila 70000. pershon ǀ ſtu, in ſeſtdeſset mil je bil ſturil po morij pres zholna, na ſvojm plajshu ſtoyezh v' 6. urah mest. mn. 2. (določen) čas: ura im. ed. pride de ſledni ima na ſvoj dum pojti ǀ kadar ſe je perblishovala njegova sadna ura im. ed. ǀ njegova ſmertna ura im. ed. ſe perblishvie ǀ njega pusledna ura im. ed. ſe je perblishuala ǀ Bo urra im. ed. prishla, de obedua ſe bota kaſſala ǀ vra im. ed. nje poroda ſe perblishuje ǀ nihdar nej ure rod. ed. de bi kaj hudiga ne bilu ǀ neodnashaj do tvoje ſmertne urre rod. ed. ǀ do poſledne vaſhe vre rod. ed. odnashate pokuro ſturiti ǀ kadar je bila h' tej sadni ſmertni uri daj. ed. prishla ǀ S: Thomash Aquinates njega pusledno uro tož. ed. je lete S. beſsede piſsal ǀ kakor ſe njemu godj to pusledno urro tož. ed. ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro tož. ed. potroshtan biti ǀ ob vaſhi ſmertnj uri mest. ed. ǀ vſy Judy ob eni gvishni urri mest. ed. ſo imeli konzani biti ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni vri mest. ed. vKupaj priti 3. priprava za merjenje časa: fliſſik kakor ura im. ed., katera nikuli s'myram neſtoj ǀ kakor je shlishala 11. biti na uri mest. ed. je uſe v' shtihi puſtila, inu damu tekla rekozh ǀ cell dan shlishimo ſgonit, inu ure tož. mn. biti ← srvnem. ūre ← stfrc. (h)ore < lat. hōra ← gr. ὥρα ‛doba, čas, ura’
vasovati -ujem nedov. vasovati, tj. biti (ponoči) na obisku pri dekletu, imeti (ponoči) na obisku fanta, na samem se družiti z dekletom oz. fantom: Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza hodit, ſnaine dellat, s' Dalilo vaſſovati nedol., potle nezhiſtoſt shnio tribat ǀ vij ſi vppate pres greha vrre, inu vrre vaſsovati nedol., ſmejati, pleſsati ǀ kadar on je bil shal vaſſovati namen. s' to lepo Venus ǀ poshle taiſto klizat h' ſebi, shnio vaſſuje 3. ed. ǀ ure, inu ure uaſsuje 3. ed. ſama s'ſamim ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy shnio vaſuje 3. ed., inu Bug ſam vej kaj s'ene misli, kaj s'ene beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ pokoſili v'tovarſtvu pridemo vaſſujemo 1. mn., inu do polnozhi pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo ǀ ſvoj lubi bi ſemein kupil, inu s'taisto vaſsoval del. ed. m, ter bi posabil na opravilu njemu sapovedanu ǀ Ti kateri en zevu teden bi vaſsual del. ed. m, inu ſe pogovarjal s'taisto Pershono tebi lubo ǀ Adam nej bugal temuzh nenuznu je zhaſs dopernashal, s'Euo po paradishi prangal, inu vaſouol del. ed. m ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika, inu pameti nima, n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat, uſe s'kuſi bi norzhvala, fatala, inu vaſsuvala del. ed. ž ǀ leta ſe je bil ſnan ſturil s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala del. dv. m, de ona je bila shroka ratala ǀ gorje vam, katiri celo nuzh ſte klafali, vaſſovali del. mn. m, inu pyanzhvali ǀ radè ſò vaſſouale del. mn. ž, ſe ſo lepotizhile
vaš -a zaim. vaš: aku Bug bode vash im. ed. m priatel, obeden vam nebode mogal shkodit ǀ s'dreviom ſe guantate kakor vaſh im. ed. m ozha Adam ǀ vidite de vaſs im. ed. m blishni je v'jamo tiga bushtva padil ǀ moi Ozha Nebeſhki bo vaſsozha im. ed. m+ ǀ nezh vam nej pomagala vasha im. ed. ž martra ǀ taku bode vaſha im. ed. ž dusha shivela ǀ vashe im. ed. s terpleine je kakor terplejne teh Puszhaunikou ǀ vaſhe im. ed. s isvelizhejne ſe vgmera ǀ vſe vaſse im. ed. s dellu, inu skerb je sebstojn ǀ zhaſtite nedolshnoſt vashiga rod. ed. m Patrona S. Sebaſtiana ǀ zhe ſe n'hozhete shonat vaſhiga rod. ed. m blishniga ǀ krish pride s'roke vaſiga rod. ed. m vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ od voshiga rod. ed. m blishniga ǀ sa isvelizhenje vashe rod. ed. ž boge dushe ǀ vſe letu faleinje vidi sapjſsanu v'Bokvoh vaſhe rod. ed. ž vejſti ǀ poſsoda vashiga rod. ed. s serza je umadeshena ǀ je ſam sadosti bogat, inu nepotrebuje vaſhiga rod. ed. s blaga ǀ s'kuſi skushnave, inu ſlabuſt vaſſiha rod. ed. s meſsa ǀ ſte tudi dolshni vashimu daj. ed. m duhounimu Paſteriu pokorni biti ǀ bote della vaſhimu daj. ed. m ſtanu potrebna doperneſli ǀ Vy nejſte pokorni Bogu uoshimu daj. ed. m Nebeskimu Ozhetu ǀ Berite k'vashimu daj. ed. m shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Tezite vſe greshne sgrevane dushe k'vaſhimu daj. ed. m G. Bogu ǀ aku shelite vashi daj. ed. ž dolshnusti sadosti ſturiti ǀ nepameti vaſhi daj. ed. ž ſe nemore prezhudit ǀ G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi daj. ed. ž pomozhi, inu vshesha k'vashi daj. ed. ž proshni imel ǀ obene pomozhi vashimu daj. ed. s ubushtvi nenajdete ǀ britko martro taushenkrat ſte ponovili, inu k'vashimu daj. ed. s tovarshtvu djali ǀ kadaj bote vash tož. ed. m dolg plazhali ǀ vsimite vaſh tož. ed. m fazonetel ǀ Vejm de ſposnate ſamy de ſte vaſſ tož. ed. m jeſik greshnu nuzali ǀ Kadar v'ſpuvidi bi rash tož. ed. m greh samulzhali ǀ gledajte v'vash tož. ed. m arshat ǀ jokajte ſe zhes vashiga tož. ed. m ži. blishniga ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga tož. ed. m ži. Gospuda ozheta ǀ obena spisha nepride na vasho tož. ed. ž miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ vaſho tož. ed. ž miſsu v'Nebu polsdignite ǀ kadar bi eden v'vasho tož. ed. ž shtalo prishal ǀ de vejter nebò v'uasho tož. ed. ž kambro prishal ǀ sa vashe tož. ed. s telu ǀ nezhista miſal na vaſhe tož. ed. s ſerce ſede ǀ pobulshajte per zajtu vaſse tož. ed. s greshnu shiveine ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe tož. ed. s ſerze perpustili ǀ morebiti de v' vashim mest. ed. m nej ſtrup ǀ aku bote shiveli po vaſhim mest. ed. m stanu ǀ v' uaſhem mest. ed. m nepekoju, inu ſupernoſti ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom mest. ed. m obrasu terpèti ǀ koku ſte v'vashim mest. ed. m duhounim ſtanu shiveli ǀ shivèti po vashi mest. ed. ž hudi naturi ǀ nej bodi po vaſhi mest. ed. ž voli ǀ obeniga madeſha na vaſshi mest. ed. ž dushi nebote imeli ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi mest. ed. ž hishi neterpite ǀ Morebiti de shelite myr v'vaſhi mest. ed. ž hishi imeti ǀ v'uashi mest. ed. ž pak hishi vſy ſo sdravi ǀ vſy v' vashim mest. ed. s ſerzi ſte veſſeli ǀ v'vashim mest. ed. s teleſſi ſnoſite fantizhe, inu dekelze ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe mu bote v'vaſhim mest. ed. s ſerzu perpravili ǀ de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem mest. ed. s ſerzu ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim mest. ed. s ſerzu imèite ǀ de bi ſe nad vashim or. ed. m grehom pohushali ǀ jeſt s' vashem or. ed. m Predicantem hozhmo v' ogin pojti ǀ bote pred vaſhom or. ed. m podvershenom folkom mogli rajtingo dati ǀ s'vaſhim or. ed. m offertnim, inu nezhistim guantom ǀ na morij ste s'veliko vasho or. ed. ž muio nenuznu ribe lovili ǀ s' vaſho or. ed. ž miſlio ǀ prezej pojte s'vasho or. ed. ž drushbo vzerku G. Boga sahvalit ǀ zhe vy dua s' vashim or. ed. s blagam bote eno Zerku puſtila ſidat ǀ G. Boga s'vaſhim or. ed. s greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ de s'vashim or. ed. s truplom nebote drugim pohushajna dale ǀ Kadar vashi im. mn. m hlapzi, inu dekle, vaſhi im. mn. m delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ vaſhi im. mn. m Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ vaſhij im. mn. m Glavary sdaj morio od vaſhiga veliziga prehodiſha rajtingo dati ǀ vashe im. mn. ž ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka ǀ aku n'hozhete, de vaſhe im. mn. ž strele is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile ǀ vasha im. mn. s della ſo drevia, inu vy ſte ſemla is katere rasteio ǀ sa volo vashih rod. mn. nasramnih, inu Klafarskih beſsedij ǀ odpushajne vaſhih rod. mn. grehou bodete doſegli ǀ sa odpushajne vaſhyh rod. mn. grehou ǀ po shelah hudih vashijh rod. mn. pozhutku ǀ shenin vaſhijh rod. mn. dush nebode sa letu vedal ǀ sa nuz vasheh rod. mn. dush ǀ jokajne vaſhih rod. mn. ſtarisyh, ſolſe vash rod. mn. shenih, inu otrouk ǀ nihdar ene riſnizhne beſsede s'vaſhih rod. mn. vſt nej bilu shlishat ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim daj. mn. starishim ǀ hozhte vashijm daj. mn. hudim shelom ſe super postavit ǀ vſe vashe tož. mn. m ſaurashnike s'poterpeshlivostio bote premagali ǀ bote lahku premagali vaſhe tož. mn. m skriune ſaurashnike ǀ kadar bi eden vaſse tož. mn. m vuoly v'ſvoj uſs vpregil ǀ uashe tož. mn. m otroke uſeſkuſi hudizhu ysdaiete ǀ vashe tož. mn. ž dushe pogobiti ǀ Obriſhite vaſhe tož. mn. ž ozhij ǀ uashe tož. mn. ž duſhe bo hudizhom zhes dal ǀ Dokler ſte v'grehoh vaſhe tož. mn. ž/s lejta dokonzhali ǀ timu h'zhasti offrajte vſe vasha tož. mn. s della ǀ nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. s dopasti ǀ po vashih mest. mn. sheljah, inu nori glavi ǀ po vaſhih mest. mn. Kratkih zhaſsoh hodite ǀ v' vashyh mest. mn. bolesnah ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh mest. mn. reuah ǀ shiher uſijh uashyh mest. mn. skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ morete gorezha ſvetila v'vashih mest. mn. rokah derſhati ǀ v'vaſhih mest. mn. potrebah ſturite Kakor David ǀ v'vaſhyh mest. mn. potrebah vam pomagaio ǀ Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati, inu norzhie tribat, ſturite v'uashih mest. mn. hishah ǀ neponovite vezh s' vashimi or. mn. grehy to vojsko ǀ s' vashmi or. mn. grehi ſte moj pravizhni ſerd resdrashili ǀ imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij or. mn. ozhmy ǀ kakor de bi s' vashmy or. mn. ozhmi vidili ǀ de bi vaſs rèshil prèd vaſhimi or. mn. ſaurashniki ǀ zhe nebote talali s'vashimi or. mn. ſtarishy ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy or. mn. ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy or. mn. Bukuomy rajtingo delate
ves vsa zaim. ves: vus im. ed. m je bil reſtargan ǀ S. Paulus ſe je bil vuſs im. ed. m preobernil v' Chriſtuſa ǀ perlin gnade Boshje vezh vela kakor vuſſ im. ed. m volni ſvejt ǀ na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti, inu vuss ſivu im. ed. m je bil ratal ǀ Bug bo poslal eno veliko kugo, de vſa im. ed. ž shivina bo pozerkala ǀ pertezhe niegova ner lubishi Hzhy, vſſa im. ed. ž vjokana ǀ gleda ta stari ozha de suknja je vsa im. ed. ž Krijvava ǀ Vſsa im. ed. ž svetust, inu andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ on je veroval, inu uſa im. ed. ž njegova hisha ǀ Tedaj vſe im. ed. s vaſse dellu, inu skerb je sebstojn ǀ prezej vſe im. ed. s pepel rata ǀ vſeje im. ed. s+ perplaunenu ǀ on je tebe reshalil pres vſiga rod. ed. m urshoha ǀ sa isvelizhaine uſiga rod. ed. m ſveita ǀ Kryvavi put is vuſiga rod. ed. m shivota je potil ǀ vſe rod. ed. ž zhasti, inu lubesni je vreden ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga rod. ed. s nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ strah Boshij je en sverik, inu sazhetik vſiga rod. ed. s dobriga djania ǀ ty greshni, inu hudobni imaio uſiga rod. ed. s obiluu ǀ de ſi lih bi vam vſega rod. ed. s blage nebily odnesli ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus vſimu daj. ed. m folku je bil naredil ǀ ſe imamo odpovedati vſi daj. ed. ž boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom ǀ Jeſt ſe sdaj odpovejm vſimu daj. ed. s timu, katiru je zhes tvojo Sveto volo ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu, inu odpovedalu uſimu daj. ed. s timu, kar ſveit, inu meſſu samorio zhloveku dati ǀ shabe ſo bile vus tož. ed. m Egypt, inu Faraona premagale ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs tož. ed. m shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ na vuſ tož. ed. m glaſſ bi ſe bila sazhela ſmejati ǀ na uus tož. ed. m glaſs je bil sapeil ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ tož. ed. m shivot reſekan, inu reſtargan ǀ taiſtu sapovej na vſs tož. ed. m glaſs brati ǀ valluvi ſo vsh tož. ed. m zholn pokriuali ǀ na vaſs tož. ed. m glaſs ſe je ſmejala ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga tož. ed. m ži. kryvaviga, inu odertiga ǀ poshle kugo, ter vſo tož. ed. ž shivino pomorij ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo tož. ed. ž Egijptarsko deshelo postavil ǀ Jeſt ſim vſſo tož. ed. ž semlo obhodil, inu obgledal ǀ sdaj uſso tož. ed. ž kupzhijo na raishi imam ǀ vſe tož. ed. s nijh vpajnie so k'Christuſu postavili ǀ vſe tož. ed. s kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale ǀ ob uſe tož. ed. s pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ vse tož. ed. s tu nar hushi od tebe rezhe ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe +tož. ed. s letu ſe nej hotela vſtanoviti ǀ po vſim mest. ed. m AEgypti nej bilu garshih ǀ po vſi mest. ed. ž ſili hozhe de ijm ima eniga Malika ſturiti ǀ Pithias po vſy mest. ed. ž ſili je hotel rihtan biti na mejſti ſvojga Priatela Damona ǀ po uſi mest. ed. ž ſilli je taiſto hotel imeti ǀ per vſem mest. ed. s tem veſsela biti ǀ vſem mest. ed. s ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ je na tebe, inu tuoje otroke posabil, kir v'Sijm mest. ed. s pomankajnie imate ǀ de bi rada pred vſem or. ed. m ſvetom tuoj greh ſpovedla ǀ s'vſem or. ed. m fliſſam ſe bom pomujal ǀ ta Tempel bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam, inu pred vſo or. ed. ž neſrezho ǀ Lucifer s'vſo or. ed. ž ſvojo mozhio bi ſe vaſs bal, inu bejshal od vaſs ǀ s'uſo or. ed. ž nasho lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem or. ed. s tem kar je shkodliviga ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem or. ed. s seliszhem ǀ nihdar nebodem nehal tebi pomagat, inu tebe pred vſim or. ed. s tem hudim varvat ǀ kateriga taku obilnu s'vſem or. ed. s potrebnim oſkerbj ǀ aku bom dober, inu pokoren s'vſim or. ed. s me hozhe oſkerbeti ǀ vſy im. mn. m Purgary, inu Gospoda ſo k'nogam sa nimy shli ǀ v'uashi pak hishi vſy im. mn. m ſo sdravi ǀ eno nuzh vſij im. mn. m ti pervu roijeni ſo bilij pomerlij ǀ Vſi im. mn. m studenzi, inu potoki krijvavi ratajo ǀ vsy im. mn. m vashi lushti hitru bodo minili ǀ uſy im. mn. m Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ǀ uſi im. mn. m ukupaj vpijejo ǀ nej v'madeshana Kakor vsi im. mn. m ti drugi Admavi otrozij ǀ uſij im. mn. m glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli ǀ vsij im. mn. m ludje bodò nashe ner skriunishi grehe vidili ǀ kadar bi bili vſii im. mn. m Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ zhes katerige Nebo inu vſu im. mn. m Elementi ſe ſo vſdignili ǀ vſe im. mn. ž gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj ǀ kej tedaj vſe im. mn. ž/s lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio ǀ uſe im. mn. ž zèſte, poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ vse im. mn. ž shivali Adamu, inu sui eno martrvshko vojsko nepovedat ǀ vſse im. mn. ž te druge nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ de bi ſe vſa im. mn. s zhloveska ſerza v'tebe ſalubila ǀ od vſyh rod. mn. sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh mest. mn. stuarienijh rezhij ǀ je sazhetik vſih rod. mn. dobreh del ǀ ſò saperti od vſeh mest. mn. krajou, kakor jetniki ǀ Ti ſi taiſti zholn uſyh rod. mn. gnad Boshijh poln ǀ od vsyh rod. mn. ſapusheni ǀ s. gnade deleshni bote ratali, inu odpushzhajne vsijh rod. mn. grehou doſegli ǀ orly, kadar pozhutio to merho od uſeh rod. mn. kraju ukupaj letio ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH rod. mn. LUBEH SVETNIKOU ǀ je bil zhast vſiih rod. mn. Egijpterski Kron ǀ sa isvelizhaine vſſyh rod. mn. ludy ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih rod. mn. ſapushen ǀ Christus vſig rod. mn. naſs vbogih Sirotiz imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil v'Nebu ǀ vſem daj. mn. napumozh pride ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim daj. mn. sadosti mogal sturiti ǀ vſym daj. mn. tem poſvetnim troshtam je bila odpovedala ǀ kakor vſijm daj. mn. Adamavim otrokom ſe ſgodij ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem daj. mn. Angelom inu Svetnikom perporozhuje ǀ Sjroch vſjm daj. mn. sapovei ǀ kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat, uſym daj. mn. Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ vſe tož. mn. m hribe, inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat uſe tož. mn. m ludij ǀ oshivj truplu, inu vse tož. mn. m naſhe glide ǀ s'tuojm s. Rojstuam ſi na ſveit perneſla vſſe tož. mn. m troshte, inu veſselje ǀ v'vſe tož. mn. m grehe bi bil padal ǀ vſe tož. mn. ž druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ prezej ſo vſe tož. mn. ž/s druge opravila ſapustili ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe tož. mn. ž gnile ǀ vse tož. mn. ž njegove Svete Sapuvidi prelomili ǀ te strashne ſturi ſerzhne, de v ſe tož. mn. ž matre veſselu preneſsò ǀ v'vſe tož. mn. ž nevarnosti ſe poda ǀ kadar bi jest vſa tož. mn. s moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ po vſyh mest. mn. meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè ǀ Sa tiga volo vſyh mest. mn. nashjh potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ na vſijh mest. mn. S: Altariah, nam je perpravil ta s: kruh ǀ k'ſadnimu sklene, de hozhe piſſat po vſih mest. mn. deshelah ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom po vſeh mest. mn. kotah ǀ po vsyh mest. mn. gaſſah, po vſyh mest. mn. hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ Saul v' ſyh mest. mn. vishah yszhe Davida umorit ǀ jest ſim ſe vſijh mest. mn. vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ pomagaj meni vſih mest. mn. moih potrebeh ǀ uſyh mest. mn. vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ shiher uſijh mest. mn. uashyh skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ Bug v'vſijh mest. mn. vishah ga shtrajfa ǀ s'krijvash v'ſijh mest. mn. vishah tuoj greh pred mosham ǀ v'ſih mest. mn. rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar, Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ lasejo po vſijKotah mest. mn.+ ǀ Noeſ v'mej vſimy or. mn. ludmy tiga ſvètà nar vekshi gnado od G: Boga je bil doſegil ǀ je tu ner manshi mej vſemi or. mn. ſemeni ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij or. mn. ſtuarij, katere je Bug ſtuaril ǀ de bi Diviza Maria, s' uſimy or. mn. Svetniki sa njega proſſila ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy or. mn. leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi or. mn. ſvojmi glidmy ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi or. mn. glidamij ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi or. mn. Nunami ǀ Elcana je v' mej vſemij or. mn. drugimi ner ble lubil Anno ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi mirakil v'mei vſemy or. mn. ǀ v' mei uſemi or. mn. molytvami leta je ta ner lublishi ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy or. mn. boshimij arzniami neosdravi ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim s'úſemi or. mn. Duhouni je ny nepruti shal ǀ Ta druga shivina s'vſimij or. mn. shtirimij po ſemli hodi ǀ s'vſimi or. mn. glidamij ſi shlushil hudizham ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij or. mn. svesdamij, inu Planèti O ves čihrn glej → čihrn, o ves voljni glej → voljan