absolúten -tna -o (ȗ) ~a disciplina brezpogojna; ~a premoč nesporna; ~a prepoved popolna, vsestranska
absolútni -a -o (ȗ) ~ vladar; ~a večina |več kot polovična|; ~a vrednost števila
absolútno -ega s, pojm. (ȗ) svet ~ega
absolútnost -i ž, pojm. (ȗ)
àmpak2 del drugega dela prir. vez. (ȁ)
1. protiv. ne — ampak Ne jaz, ~ on je postal samotar
2. stopnj. ne samo/le — ampak tudi ne samo industrijsko, ~ tudi kulturno razvit svet; Pričakoval je ne le kritiko, ~ tudi pohvalne besede
Ásnoj -a tudi ÁSNOJ ÁSNOJ-a m z -em (ȃ) Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije
astrálen -lna -o (ȃ) izobr. ~o bitje breztelesno, nesnovno
astrálni -a -o (ȃ) ~ svet
astrálnost -i ž, pojm. (ȃ) breztelesnost, nesnovnost
Ávnoj -a tudi ÁVNOJ ÁVNOJ-a m z -em (ȃ) |Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije|
baréd -a m (ẹ̑) pokr. zah. (neobdelan) svet
bivajóče -ega s, pojm. (ọ́) svet ~ega
bívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bívanje (í) Verjame, da sreča v resnici ~a |obstaja, je|; pešaj. ~ doma, na deželi prebivati, živeti; neobč. bivati kaj ~ svet |živeti spojen v eno s svetom|
bŕdast -a -o; bolj ~ (ŕ) ~ svet |z brdi, vzpetinami|
bregovít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ svet
bregovítost -i ž, pojm. (ȋ)
bréžen -žna -o (ẹ́; ẹ̑) redk. ~e skale obrežne; pokr. severovzh. ~ svet nagnjen, strm
bréžno -ega s (ẹ́; ẹ̑) pokr. severovzh. nagnjen, strm svet: imeti njive na, v ~em
bréžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
celôtnosten -tna -o; bolj ~ (ó) ~ pogled na svet
čarôbno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) ~ lep svet
čustvováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čustvovánje; (-àt) (á ȗ) z/s kom Vsi ~ujemo z bolnikom; neobč. čustvovati kaj ~ svet okoli sebe |čustveno doživljati|
deziluzionístičen -čna -o [ijo]; bolj ~ (í) neobč. ~ pogled na svet
deziluzionístičnost -i [ijo] ž, pojm. (ȋ) neobč.
DíS DíS-a m (ȋ) Dom in svet
dívan2 -a tudi diván -a m (ȋ; ȃ) zgod. |turški državni svet|
dolína -e ž (í) rodovitna ~; zem. (kraška) ~ vrtača; poud. Ta svet je solzna ~ |kraj trpljenja, težav|; iron. ~ šentflorjanska |Slovenija|; star. priti čez hribe in ~e od daleč
dolínast -a -o; bolj ~ (í) ~ svet
Dóm in svét -a ~ -a m, stvar. i. (ọ̑ ẹ̑) |slovenska revija|
Dóminsvétov -a -o (ọ̑ẹ̑) ~ sodelavec
dominsvétovec -vca m z -em člov. (ẹ̑) |sodelavec revije Dom in svet|
dominsvétovka -e ž, člov. (ẹ̑)
dominsvétovčev -a -o (ẹ̑)
domišljíjski -a -o (ȋ) ~ svet
domišljíjskost -i ž, pojm. (ȋ)
doživljájski -a -o (ȃ) otrokov ~ svet
doživljájskost -i ž, pojm. (ȃ)
drévnat -a -o; bolj ~ (ẹ̑) star. drevesnat: ~ svet
drnàt -áta -o; bolj (ȁ á á) star. zarasel, neobdelan: ~ svet
drugáčiti -im nedov. -en -ena; drugáčenje (á ȃ) spreminjati, preoblikovati: koga/kaj ~ svet
emotíven -vna -o; bolj ~ (ȋ) neobč. čustven: biti zelo ~
emotívni -a -o (ȋ) človekov ~ svet
emotívnost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. čustvenost
fantazíjski -a -o (ȋ) domišljijski: ~ svet
fantazíjskost -i ž, pojm. (ȋ) domišljijskost
fantazmagóričen -čna -o (ọ́)
fantazmagórični -a -o (ọ́) ~ svet človeka
fantazmagóričnost -i ž, pojm. (ọ́)
fenomenálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) poud.: ~ igralec |izredno dober|; ~ uspeh |izreden, pomemben|
fenomenálni -a -o (ȃ) redk. ~ svet pojavni svet
fenomenálnost -i ž, pojm. (ȃ)
fenomenalízem -zma m, pojm. (í) filoz. |omejitev spoznavanja na pojavni svet|
fenoménski -a -o (ẹ̑) pojaven: ~ svet
fízičen -čna -o (í) čutiti ~ odpor do koga |telesen|
fízični -a -o (í) ~ dražljaj; ~ napor telesni napor; ~ svet stvarni, predmetni svet; ~a geografija; redk. ~a ljubezen čutna, spolna ljubezen; ~o delo; olepš. ~o obračunavanje |pretep|
fízičnost -i ž, pojm. (í)
geruzíja -e ž (ȋ) zgod. |svet starih v Šparti|
globálen -lna -o (ȃ) ~ pogled na svet celosten; publ. Ta program je samo ~ okviren, splošen
globálni -a -o (ȃ) ~a metoda pri pouku branja celostna metoda
globálnost -i ž, pojm. (ȃ)
goboróden -dna -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑) ~ svet
goboródnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
golíca -e ž (í) ~, pokrita s snegom |s travo porasel svet|; izpolniti ~o |tiskovino|; snov. |pšenica|
goličàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ svet
goličávost -i ž, pojm. (á)
goličávast -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ svet
goràt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ svet; poud. ~i morski valovi
gorátost -i ž, pojm. (á)
gôrski -a -o (ó) ~ svet
gospodársko-sociálen -lna -o (á-ȃ)
gospodársko-sociálni -a -o (á-ȃ) ~ svet
goščávnat -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ svet
goščávnatost -i ž, pojm. (ȃ)
góščnat -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~ svet ob vodi
gozdovít -a -o; bolj ~ (ȋ) star. gozdnat: ~ svet
gramóznat -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~ svet
gramóznatost -i ž, pojm. (ọ̑)
gŕbast -a -o; bolj ~ (ŕ) ~ človek; poud. ~ svet |neraven, valovit|
grbavínast -a -o; bolj ~ (í) redk. grbinast: ~ svet
grbínast -a -o; bolj ~ (í) ~ svet
gričàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ svet
gričévnat -a -o in gríčevnat -a -o; bolj ~ (ẹ̑; í) ~ svet
gričévnatost -i in gríčevnatost -i ž, pojm. (ẹ̑; í)
grížast2 -a -o; bolj ~ (ȋ) pokr. zah. ~ svet |skalnat, kamnit|
grmáčast -a -o; bolj ~ (á) redk. grmovnat, grmovit: ~ svet
grmíčav -a -o; bolj ~ (í) grmičast: ~ svet
grmíčavost -i ž, pojm. (í)
grmíčevnat -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ svet
grmovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ) ~ svet
grmovítost -i ž, pojm. (ȋ)
grmôvjast -a -o; bolj ~ (ȏ) ~ svet
grmôvnat -a -o; bolj ~ (ȏ) ~ svet
grmôvnatost -i ž, pojm. (ȏ)
gróbljast -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~ svet
grúščnat -a -o; bolj ~ (ȗ) ~ svet
grúščnatost -i ž, pojm. (ȗ)
hagio.. [ijo] prvi del podr. zlož. |svet| hagiográf, hagiológija
hagiolóški -a -o [ijo] (ọ̑) izobr. svet, nabožen: ~o čustvovanje
hagiolóškost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑) izobr. svetost, nabožnost
hiero.. [ije] prvi del podr. zlož. |svet; posvečen| hieroglíf, hierománt
hríb -a m (í) priti s ~a v dolino; Vas leži pod ~om; vrh ~a; biti doma iz, s ~ov; hoditi v ~e |v planinski, gorski svet|
hríbovnat -a -o; bolj ~ (í; ȋ) ~ svet
HS -- [həsə̀] m (ə̏) hišni svet
idealístičen -čna -o; bolj ~ (í) preveč ~ pogled na svet
idealístični -a -o (í) ~ svetovni nazor
idealístičnost -i ž, pojm. (í)
ílovnat -a -o; bolj ~ (í) ~ svet
ílovnatost -i ž, pojm. (í)
industrializíran -a -o [ija]; bolj ~ (ȋ) preveč ~i kraji
industrializírani -a -o [ija] (ȋ) sodobni ~ svet; ~a gradnja
industrializíranost -i [ija] ž, pojm. (ȋ)
intímen -mna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ pogovor zaupen; ~ prostor prijeten, domač; preveč ~o darilo osebno; intimen z/s kom biti zelo ~ s sodelavci zaupen, oseben;
intímni -a -o (ȋ) pesnikov ~ svet notranji svet; ~o perilo spodnje perilo; ~o razmerje ljubezensko, spolno razmerje
intímnost -i ž, pojm. (ȋ) ~ pogovora; števn. pripovedovati ~i |zaupne stvari|
introvertíran -a -o; bolj ~ (ȋ) psih. |usmerjen vase, v svoj notranji svet|: biti ~
introvertírani -a -o (ȋ) ~ tip človeka
introvertíranost -i ž, pojm. (ȋ) psih.
iracionálen -lna -o [ijo]; bolj ~ (ȃ) ~e besede nedoumljive; ~e želje neuresničljive
iracionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~ svet nerazumski, domišljijski svet; mat. ~o število
iracionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ)
IS IS-a tudi IS -- [isə̀] m (ə̏; ə̏) izvršilni svet
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
izdélan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) publ. imeti ~ pogled na svet izoblikovan
izdélani -a -o (ẹ̑) ročno ~ papir
izdélanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
izkústven -a -o (ȗ) |pridobljen z izkušnjo, z izkustvom|
izkústveni -a -o (ȗ) ~ svet; jezikosl. ~ sedanjik
izkústvenost -i ž, pojm. (ȗ) ~ metode; redk. življenjska ~ izkušenost
jámast -a -o; bolj ~ (á) ~ svet
jámnat -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ svet
kámnat -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ svet; star. ~a ograja kamnita
kámnatost -i ž, pojm. (ȃ)
kamnít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ steber; poud. ~o srce |neusmiljeno|; Svet je zelo ~
kamnítost -i ž, pojm. (ȋ)
kamníten -tna -o (ȋ) ~ most; ~ svet kamnit
konkréten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) premalo ~ načrt izdelan, izoblikovan; v ~em primeru v tem, danem; biti zelo ~ pri pojasnjevanju nazoren, jasen
konkrétni -a -o (ẹ̑) ~ svet predmetni, stvarni svet
konkrétno -ega s, pojm. (ẹ̑) izvedeti kaj ~ega
konkrétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
kózmos -a m (ọ̑) vesolje; poud. ~ človekove notranjosti |človekov duhovni svet|
krás2 -a pokr. kràs krása m (ȃ; ȁ á) |svet z značilnimi oblikami zaradi delovanja vode v apnencu|
kráški -a -o (ȃ) ~ svet
ledínski -a -o (ȋ) ~ svet
mákrokózmičen -čna -o (ȃọ́)
mákrokózmični -a -o (ȃọ́) ~ svet
mákrokózmičnost -i ž, pojm. (ȃọ́)
materiálen -lna -o [ija] (ȃ) preveč ~a usmerjenost naše družbe gmotna, pridobitniška
materiálni -a -o [ija] (ȃ) ~ dokaz; ~ svet snovni, tvarni svet; izboljšati svoj ~ položaj gmotni položaj
materiálno -ega [ija] s, pojm. (ȃ) rad bi dobil kaj ~ega
materiálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)
medgórje -a s, skup. (ọ̑) zem. |nižji, prehoden svet med gorami|
mikróben -bna -o (ọ̑)
mikróbni -a -o (ọ̑) ~ svet
míkrokózmos -a m (ȋọ̑) |svet posameznega bitja; svet v malem|: Organizem je ~; poud. ~ modernega človeka
močvárast -a -o; bolj ~ (ȃ) poud. ~ svet |močviren|; ~a megla |močvirska|
močvíren -rna -o; bolj ~ (ȋ) zelo ~ svet
močvírni -a -o (ȋ) ~o rastlinje močvirsko rastlinje
močvírnost -i ž, pojm. (ȋ)
modríti2 -ím nedov. môdri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; modrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Ves čas sem ga modril, pa me ni poslušal
modríti se -ím se (í/ȋ í) Poslal je sina v svet, da bi se modril
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
nàdnaráven -vna -o (ȁá) ~e zmožnosti; poud. ~a lepota |zelo velika, izredna|
nàdnarávni -a -o (ȁá) ~ svet; ~a bitja
nàdnarávnost -i ž, pojm. (ȁá)
nàdreálen -lna -o (ȁȃ) ~ prostor nadresničen
nàdreálni -a -o (ȁȃ) ~ svet
nàdreálnost -i ž, pojm. (ȁȃ) nadresničnost
naj2 vez.
1. v predmetnih odvisnikih Nagovarjajo me, ~ se umaknem; Pusti ga, ~ gre; Mama mu naroča, (da) ~ spotoma obišče teto
2. v prilastkovih odvisnikih Mnenja smo, ~ odstopi; Dala mi je znamenje, ~ jo počakam
3. v namernih odvisnikih da: Fanta skrij, ~ ga nihče ne vidi; Pojdi domov, ~ ti dajo jesti
4. čustv., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: Kupil bom, ~ stane, kolikor hoče; Stori svojo dolžnost, pa ~ se svet podre; ~ bo tako ali drugače, naprej moramo
5. čustv., v pogojnih odvisnikih |če|: ~ le ona odide, brž bo vse drugače; ~ te kdo sliši, pa bo zamera; ~ bi meni to rekel, jaz bi mu že pokazal
6. v ločnem priredju ~ bo dobro ali slabo, kupil bom
naróbe1 -- -- (ọ̑) ~ junak; To je pravi ~ svet
nèizkústven -a -o (ȅȗ)
nèizkústveni -a -o (ȅȗ) ~ svet; ~a veda
nèizkústvenost -i ž, pojm. (ȅȗ)
nèmateriálen -lna -o [ija] (ȅȃ) (nesnoven, netvaren)
nèmateriálni -a -o [ija] (ȅȃ) ~ svet
nèmateriálnost -i [ija] ž, pojm. (ȅȃ) (nesnovnost, netvarnost)
nèotipljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) Zrak je ~
nèotipljívi -a -o (ȅí) poud. ~ svet |nestvarni svet|
nèotipljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèrazúmski -a -o (ȅȗ) ~ svet
nèrazúmskost -i ž, pojm. (ȅȗ)
nèreálen -lna -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ načrt nestvaren, neuresničljiv, neizpolnljiv
nèreálni -a -o (ȅȃ) ~ svet nestvarni svet
nèreálno -ega s, pojm. prepletanje realnega in ~ega (ȅȃ)
nèreálnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
nižávski -a -o (ȃ) ~ svet
nižínski -a -o (ȋ) ~ svet
nižínskost -i ž, pojm. (ȋ)
nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji
obvládati -am dov. -an -ana; obvládanje (á; ȃ) koga/kaj ~ napadalca; ~ strah; poud. Obvladal ga je nemir |postal je nemiren|; nedov. ~ tuji jezik; ~ svet; publ. Voznik ni mogel več ~ vozila usmerjati, voditi
obvládati se -am se (á; ȃ) znati se obvladati
odkàr mer. čas. prisl. (ȁ) ~ ga poznam, se ni spremenil; To se dogaja, ~ svet stoji
odrómati -am dov. odrómanje (ọ̑) ~ na Brezje; poud. ~ v širni svet |odpotovati, oditi|
ôkno -a s, mn. tudi ókna (ó) gledati skozi ~; sloneti na ~u; stati pri ~u; ~ je obrnjeno na cesto; publ. ~ v svet; rač.
ónstránski -a -o (ọ̑á) ~ svet; poud. ~o življenje |posmrtno|
oprijemljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~o blago; neobč. Pojav je dovolj ~ določljiv, opredeljiv
oprijemljívi -a -o (í) ~ svet
oprijemljívo -ega s, pojm. (í) hoteti kaj ~ega
oprijemljívost -i ž, pojm. (í)
ozára -e ž (ȃ) |travnat svet na koncu njive|: kositi, pasti po ~ah
pášniški -a -o (ȃ) ~ svet
peskovít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ svet
píškav -a -o; bolj ~ (í) ~ oreh; poud.: ~ krompir |droben|; ~ razlog |nepomemben|; ~ ugled |majhen, neznaten|; ~ zob |gnil|; ~o vreme |slabo, deževno|; Otrok je precej ~ |slaboten, šibek|; Ves svet se mu zdi ~ |malovreden, ničvreden|
píškavost -i ž, pojm. (í) ~ sadja; poud. ~ zob |zobna gniloba|; števn., poud. razburjati se zaradi ~i |nepomembnih stvari|
plán3 -a -o tudi plán -a -ó (ȃ á á; ȃ á ọ̑) neobč.: ~ svet neporasel; ~o morje odprto, široko
pláno -ega s (ȃ) neobč. ~ se je razprostiralo daleč pred njim ravnina
planíca -e ž (í) ~ pred planinskim domom |svet brez drevja in grmovja|
planjávski -a -o (ȃ) ~ svet
planôtast -a -o; bolj ~ (ó) ~ svet
plazovít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ svet
plazovítost -i ž, pojm. (ȋ)
podmôrski -a -o (ó) ~ svet
pojmôven -vna -o (ó; ȏ) nenazoren, ~ jezik
pojmôvni -a -o (ó; ȏ) človekov ~ svet; jezikosl. ~ samostalnik
pojmôvno -ega s, pojm. (ó; ȏ) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
pojmôvnost -i ž, pojm. (ó; ȏ)
pològ -óga in pôlog -óga m (ȍ ọ́; ó ọ́) ~ za nakup stanovanja; |depozit|; pokr. zah. travnat ~ |položen svet|
posláti póšljem dov. pôšlji -íte; -àl -ála, -àt, -án -ána; poslánje; (-àt) (á ọ́) komu kaj ~ vojaku brzojavko; poslati koga/kaj ~ otroka ven; knj. pog., poud. ~ koga k hudiču |grobo ga zavrniti|; omilj. ~ koga na oni svet |usmrtiti ga|; publ. ~ na trg nov proizvod |dati v prodajo|; poslati po koga/kaj ~ ~ zdravnika, sol
povnánjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; povnánjanje (á) kaj ~ čustva
povnánjati se -am se (á) |postajati plitev, usmerjen v zunanji svet|
povnánjiti -im dov. -en -ena; povnánjenje (á ȃ; ȃ) kaj ~ svoje ustvarjalne zmožnosti
povnánjiti se -im se (á ȃ; ȃ) |postati plitev, usmerjen v zunanji svet|
pozunánjiti -im dov. -en -ena; pozunánjenje (á ȃ; ȃ) kaj ~ čustva
pozunánjiti se -im se (á ȃ; ȃ) poud. |postati plitev, usmerjen v zunanji svet|
preblodíti in preblóditi -im dov. preblójen -a in preblóden -a; preblójenje in preblódenje; drugo gl. bloditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) poud. kaj ~ cel svet |blodeč prepotovati|
predálpski -a -o (ȃ) ~ svet
predméten -tna -o (ẹ̑) Njegovo doživljanje sveta je predvsem ~o
predmétni -a -o (ẹ̑) ~ svet; šol. ~ učitelj
predmétnost -i ž, pojm. (ẹ̑) ~ sveta; skup. upodabljanje ~i
preklínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; preklínjanje (í) koga/kaj ~ ves svet; odvaditi se ~
preobraževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; preobraževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ svet
preosnávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; preosnávljanje (á) neobč. kaj ~ svet predrugačevati, spreminjati
preselíti -sélim dov.; drugo gl. seliti (í/ȋ ẹ̑) koga/kaj ~ otroka v večjo sobo; ~ rastlino na drugo gredo
preselíti se -sélim se (í/ȋ ẹ̑) ~ ~ v mesto; omilj. ~ ~ na drugi svet |umreti|
preséžen2 -žna -o (ẹ̑) skladišče za ~o žito
preséžni -a -o (ẹ̑) filoz. ~ svet |transcendentni svet|
preséžnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
presnávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; presnávljanje (á) kaj ~ beljakovine; neobč. ~ svet predrugačevati, spreminjati
prevráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prevráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ bolnika s hrbta na bok; ~ kozolce; poud. ~ svet |predrugačevati, spreminjati|
prevráčati se -am se (á ȃ; ȃ) ~ ~ po strmini; neobč. Položaj se ~a v našo korist se obrača
prevrníti in prevŕniti -em dov.; drugo gl. vrniti (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ smučarja v sneg; poud. ~ vse kote |povsod pogledati, vse preiskati|; po nesreči ~ stojalo; poud. hoteti ~ svet |predrugačiti, spremeniti|
prevrníti se in prevŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) Avtomobil se je prevrnil
pridvígnjen -a -o; bolj ~ (ȋ) Tam je svet nekoliko ~
pridvígnjeni -a -o (ȋ) jezikosl. ~a stopnja
pridvígnjenost -i ž, pojm. (ȋ)
prigórje -a s, skup. (ọ̑) |gričevnat svet pred osamljeno goro|
prilésje -a s (ẹ̑) neobč. svet pri gozdu
privíden -dna -o (ȋ) neobč.: lep, ~ svet izmišljen, namišljen; ~a resnica navidezna, dozdevna
privídni -a -o (ȋ) ~a simbolika
privídnost -i ž, pojm. (ȋ)
púst2 -a -o tudi púst -a -ó; -êjši -a -e in -ejši -a -e (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑; ȇ; ú) ~ svet; ~e barve; biti ~
pústi -a -o (ú) ~ sir
pústost -i ž, pojm. (ú)
puščáva -e ž (ȃ) potovati skozi ~o; poud. |pust, nerodoviten svet|; vznes. ~ življenja |pusto življenje|
ravnínski -a -o (ȋ) ~ svet
ravnínskost -i ž, pojm. (ȋ)
reálsocialístičen -čna -o [ija] (ȃí) publ.
reálsocialístični -a -o [ija] (ȃí) ~ svet; ~a poezija
rêbrast -a -o in rébrast -a -o (é; ẹ́) ~ cilinder; poud.: ~ človek |zelo suh|; ~ svet |neraven, valovit|
rêbrasti -a -o in rébrasti -a -o (é; ẹ́) ~ žamet
relativístičen -čna -o; bolj ~ (í) preveč ~o gledanje na svet
relativístični -a -o (í) fiz. ~ delec
relativístičnost -i ž, pojm. (í)
resníčen -čna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ dogodek; poud. dokaz ~e ljubezni |velike|; Trditev ni ~a
resníčni -a -o (í; ȋ) ~ in pravljični svet
resníčna -e ž, rod. mn. -ih (í; ȋ) povedati kako ~o
resníčno -ega s, pojm. (í; ȋ) povedati kaj ~ega
resníčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) spoznavati ~; ~ izjave; publ. opisovati ~ svojega časa |razmere|
sakrosánkten -tna -o (ȃ) izobr. nedotakljiv, svet
sakrosánktnost -i ž, pojm. (ȃ) izobr. nedotakljivost, svetost
samosvôje nač. prisl. (ó) ~ doživljati svet; živeti ~
sánjski -a -o (ȃ) ~ svet
sánjsko -ega s, pojm. (á) vloga ~ega v romanu
sánjskost -i ž, pojm. (á)
SÁNS SÁNS-a tudi SÁNS -- m (ȃ; ȃ) Slovenski ameriški narodni svet
SÉV SÉV-a tudi SÉV -- m (ẹ̑) |Svet za vzajemno gospodarsko pomoč|
severnoatlántski -a -o (ȃ) ~ svet |svet zveze NATO|; ~o podnebje
sfêra -e ž (ȇ) površina ~e krogle; nebesna ~ nebesna obla, nebo; publ.: povzpeti se v ~o visokega meščanstva v svet, v plast; razdeliti svet na interesne ~e na vplivna področja; gospodarska, raziskovalna ~ gospodarsko, raziskovalno področje
skálnat -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ svet; poud. ~ značaj |odločen, nepopustljiv|
skalovít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ svet
SNÓS SNÓS-a tudi SNÓS -- m (ọ̑; ọ̑) Slovenski narodnoosvobodilni svet
snôven -vna -o (ó; ȏ) Duh ni ~
snôvni -a -o (ó; ȏ) ~ svet
snôvno -ega s, pojm. (ó; ȏ) razlike med ~im in duhovnim
snôvnost -i ž, pojm. (ó; ȏ) ~ teles; neobč. opisovati ~ resničnost, predmetnost
spirituálen -lna -o (ȃ) ~ človek duhoven
spirituálni -a -o (ȃ) ~ svet duhovni svet
spirituálnost -i ž, pojm. (ȃ) duhovnost
spódnji -a -e (ọ̑) ~ del zidu; star. ~ svet podzemlje
spódnji -ega m, člov. (ọ̑) prakt.sp. pozvoniti pri ~em pri spodnjem stanovalcu
spódnjost -i ž, pojm. (ọ̑)
správljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; správljanje (á) koga/kaj ~ madež s preproge; poud. ~ otroke na svet |rojevati|; ~ plačane račune; ~ tehtnico iz ravnotežja; ~ zemljo na kup; poud. spravljati koga ob kaj ~ starše ob denar |ga zahtevati in porabljati|; spravljati koga z/s kom ~ očeta s sosedom; ~ sprte prijatelje
správljati se -am se (á) knj. pog. ~ ~ domov odpravljati se, odhajati; poud. spravljati se na koga/kaj ~ ~ ~ nasprotnike |napadati|; poud. spravljati se nad koga/kaj ~ ~ ~ medveda |napadati, lotevati se ga|
spreobrníti in spreobŕniti -em dov. spreobrnjênje; drugo gl. obrniti (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj Mati ga hoče ~; star. hoteti ~ svet spremeniti; spreobrniti koga/kaj k/h čemu ~ prebivalce h krščanski veri; spreobrniti koga/kaj v koga/kaj ~ ljudomrzneža v človekoljuba
spreobrníti se in spreobŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) ver. v koga/kaj ~ ~ ~ kristjana; star. Vreme se bo spreobrnilo spremenilo
srednjegôrski -a -o (ó) ~ svet
sredogôrski -a -o (ó) ~ svet
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
starešínski -a -o (ȋ) ~ svet
státi2 stojím nedov. stój -te, -èč -éča; stál -a, stát; stánje; (stàt/stát) (á í)
1. ~ pred hišo; ~ na glavi; knj. pog. ~ na lastnih nogah biti samostojen; poud. Tako je, odkar svet ~i |od nekdaj|
2. Miza ~i postrani; poud.: Palača še danes ~i |je, obstaja|; Sonce ~i že visoko |je|; Nova šola že ~i |je že sezidana|; publ.: ~ na svojem stališču → imeti svoje mnenje; ~ na voljo komu → biti na voljo
3. Stroji v tovarni ~ijo |ne obratujejo|; Odcedek pustimo ~ nekaj dni; knj. pog.: To pecivo dalj časa ~i je užitno; Vlak ~i na vsaki postaji ustavlja; Podjetje finančno slabo ~i → je v slabem finančnem položaju; knj. pog. stati komu Obleka ji slabo ~i pristoji, pristaja; publ. stati pred čim ~ ~ izbiro morati izbirati; ~ ~ težavno nalogo imeti, biti pred; voj. Četa, stoj |ustavi se|; Stojte, nisem še vsega povedal |počakajte|
stváren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ odgovor; publ. upoštevati ~o stanje dejansko, resnično; biti zelo ~ pri načrtovanju
stvárni -a -o (á) ~ svet; jezikosl. ~a lastna imena
stvárno -ega s, pojm. (á) ugotoviti kaj ~ega
stvárnost -i ž, pojm. (á)
súbálpski -a -o (ȗȃ) ~ svet
sušáva -e ž (ȃ) neobč. suh svet
svèt svéta m (ȅ ẹ́)
1. nasvet: poslušati ~; prositi, vprašati za ~
2. izvoliti ~; fakultetni, znanstveni ~
svét1 -á m -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȃ)
1. pot okoli ~a; politična delitev ~a
2. obstoj ~ov v vesolju
3. iti v ~; prizadevati si za mir na ~u; hoditi po ~u; dogajanje v ~u; publ.: novi ~ Amerika; tretji ~ |države z nizkim narodnim dohodkom|
4. močviren, suh ~; imeti veliko ~a
5. živalski ~; ~ ptičev; ~ glasbe; poud.: predstaviti kaj ~u |ljudem, javnosti|; priti med ~ |v javnost, v družbo|; biti jezen na ves ~ |vse ljudi|; mladi ~ |mladina|
svét2 -a -o; -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ȇ) ~o bitje; ver. ~o rešnje telo v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi ~o Rešnje telo |zakrament; posvečena hostija|; poud. delati se ~ega |dobrega, pravičnega|; poud.: svet komu/čemu Ta stvar mu je ~a |ima zanj zelo veliko vrednost|; svet za koga/kaj Ta kraj je zanj ~ |ima zanj zelo veliko vrednost|
svéti -a -o (ẹ́) ver. ~ večer
svéti -ega m (ẹ́) vsi ~ in vsi svêti |praznik|
svéto -ega s, pojm. (ẹ́) odkriti kaj ~ega
svetóst -i in svétost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́) poud. ~ življenja |zelo velika vrednost|
Svèt Evrópe -éta ~ m, stvar. i. (ȅ ọ̑ ẹ́ ọ̑) |združenje evropskih držav|
sveto..1 prvi del podr. zlož. |svet, zemlja| svetobólje, svetožálje, svetobéžen, svetobólen
sveto..2 prvi del podr. zlož. |svet, svetnik| svetohlínec, svetoánski, svetogrêgorski, svetonôčen, svetopísemski, svetoskrúnski
svójstveno nač. prisl. (ọ̑) ~ doživljati svet
šíren -rna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) poud. |širok, obsežen|
šírni -a -o (í; ȋ) ~ svet
škrápljast -a -o; bolj ~ (ȃ; á) zem. ~ svet
šódrast -a -o; bolj ~ (ọ́) neknj. ljud. gramoznat: ~ svet
šôtnat -a -o; bolj ~ (ȏ) ~ svet
šotovína -e ž (í) |šotnat svet|
štíridimenzionálen -lna -o [ijo] (í/ȋȃ)
štíridimenzionálni -a -o [ijo] (í/ȋȃ) ~ svet
tehnizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; tehnizíranje (ȋ) koga/kaj ~ vojaške enote; ~ ljudi
tehnizírati se -am se (ȋ) Svet se ~a
terén -a m (ẹ̑)
1. zemljišče, svet: ~ za gradnjo; hribovit ~; publ. pripravljati ~ za pogajanje razmere, okoliščine
2. smučarski ~i
3. vrniti se s ~a; delati na ~u
têrra incógnita -e -e [tera inkognita] ž (ȇ ọ̑) izobr. popolnoma neznan svet; poud. Afriško pesništvo je še ~ ~ |popolnoma nepoznano|
tóstránski -a -o (ọ̑á) ~ svet; poud. ~e skrbi |posvetne, materialne|
tóstránskost -i ž, pojm. (ọ̑á)
trávnat -a -o (ȃ) ~ svet
trávnati -a -o (ȃ) ~a bilka travna bilka
travoróden -dna -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑) ~ svet
trdínski -a -o (ȋ) neobč. ~ svet trden, suh
trepetlíkovje -a s, skup. (í) s ~em porasel svet
tŕnjast -a -o; bolj ~ (ŕ) ~ svet
túndra -e ž (ȗ) |svet brez gozda|: sibirske ~e
tváren -rna -o (á; á ȃ á) Telesa so ~a snovna, materialna
tvárni -a -o (á) ~ svet snovni, materialni svet; neobč. ~e dobrine gmotne, materialne dobrine
tvárnost -i ž, pojm. (á)
ugrézen -zna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) ~ svet
ugrézni -a -o (ẹ́; ẹ̑) pomor. ~a lestvica
umáknjen -a -o; bolj ~ (á) ~ stol; poud.: ~ kraj |zelo oddaljen, težko dostopen|; vase ~ svet umetnikov |neživljenjski, nestvaren|
umáknjenost -i ž, pojm. (á)
úmen úmna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ svet |z umom spoznaven, doumljiv|; star.: ~ mladenič pameten, bister; ~ kmet preudaren, pameten; vsem ~a razlaga razumljiva, umljiva
úmni -a -o (ú) človek kot ~o bitje; neobč. ~ razlog razumski razlog
úmni -ega m, člov. (ú) star. poslušati ~ega preudarnega, pametnega človeka
úmnost -i ž, pojm. (ú)
univêrzum -a m (ȇ) neobč. vesolje, svet
utváren -rna -o (ȃ) neobč.
utvárni -a -o (ȃ) ~ svet |neresnični, domišljijski svet|
úvala -e ž (ȗ) zem. |podolgovat zaprt svet|
vegetatíven -vna -o (ȋ)
vegetatívni -a -o (ȋ) rastl. ~i organi; ~ svet rastlinski svet; biol. ~o razmnoževanje nespolno razmnoževanje; ~o živčenje |neodvisno od volje|
vegetatívnost -i ž, pojm. (ȋ)
vertikála -e ž (ȃ) navpičnica; neobč.: betonske ~e mest nebotičniki; v ~o grajena slika v višino; svet ~e |duhovni svet|
vesóljen -jna -o (ọ́; ọ̑) poud. ~a zmeda |splošna, vsesplošna|
vesóljni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ prostor; ver. ~ potop; poud.: ~ svet hodi tja |veliko ljudi|; katastrofa za ~o človeštvo |vse, celotno|
vesóljnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
víden1 -dna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ šiv; publ. ~ znanstvenik pomemben, ugleden; biti dobro ~
vídni -a -o (í) ~ svet
vídnost -i ž, pojm. (í) upoštevati ~ barv; neobč. zmanjšana ~ na cesti vidljivost
visokogôrski -a -o (ó) ~ svet
višávski -a -o (ȃ) ~ svet
višínski -a -o (ȋ) ~ razpon; neobč. ~ svet gorski, hribovski svet; nestrok. ~o sonce |strok. kremenova svetilka|
vitalístičen -čna -o; bolj ~ (í) Njegov pogled na svet je ~
vitalístični -a -o (í) ~ pesnik
vizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; vizíranje (ȋ) koga/kaj ~ vrh gore; neobč. ~ svet z očmi pisatelja opazovati, obravnavati
vrtáčast -a -o; bolj ~ (á) ~ svet
vŕžen -a -o (ŕ; ȓ) ~ kamen; filoz. biti ~ v svet
vŕženost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
VS VS-ja tudi VS -- [vəsə̀] m, prva oblika z -em (ə̏; ə̏) Varnostni svet; vrhovno sodišče
vzpòn vzpôna m, pojm. (ȍ ó) med ~om na goro se poškodovati; gospodarski ~ države; števn. dolg ~ pred vznožjem gorske stene |vzpenjajoči se svet|
vzporédnik -a m (ẹ̑) Kraja ležita na istem ~u; Meja teče po 38. ~u; ~i južne, severne zemljepisne širine; publ. prepotovati vse ~e in poldnevnike ves svet
zagórje -a s (ọ̑) neobč. svet za goro, gorovjem
zakričáti -ím dov. zakričánje; drugo gl. kričati (á í) Lažeš, je zakričal; poud. zakričati kaj ~ krivico v svet |glasno sporočiti|; zakričati komu/čemu Pridite, jim je zakričal; zakričati na koga/kaj ~ ~ soseda; zakričati nad kom/čim ~ ~ otrokom
zalésje -a s (ẹ̑) neobč. svet za gozdom
zaplázen -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ svet; ~a cesta
zaplázenost -i ž, pojm. (ȃ)
zapréti -prèm dov. -ì -íte; zapŕl -a, -èt/-ét; zapŕt -a; zapŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ okno; ~ otroka v sobo; ~ premogovnik; zapreti kaj za koga ~ grad za obiskovalce; zapreti kaj z/s čim ~ prehod s pregrado; poud. zapreti komu/čemu kaj ~ strokovnjaku pot v svet |onemogočiti ga|; publ.: ~ izdelkom pot na trg; ~ vojski prehod preprečiti, onemogočiti
zapréti se -prèm se (ẹ́ ȅ) ~ ~ v hišo; poud. ~ ~ vase |postati zadržan, nezaupljiv|
zaréčje -a s (ẹ̑) neobč. svet za reko: vas v ~u Save
zidealizíran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ svet preteklosti
zidealizíranost -i ž, pojm. (ȋ)
ZÍS ZÍS-a tudi ZÍS -- m (ȋ; ȋ) Zvezni izvršni svet
zmamíti in zmámiti -im in zmámiti -im dov. zmámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. |zvabiti|: koga/kaj ~ otroka k sebi; Denar ga je zmamil v svet; zmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|