Tiskanje

FRAZEOLOGIJA: ostati na cedilu, pustiti na cedilu koga
ETIMOLOGIJA: = cslov. cědilo, hrv. cjèdilo, srb. cèdilo, rus. cedílo, češ. cedidlo < pslov. *cědidlo iz ↑cediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]

1.

kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni]

1.

ki je del cvetače 1.

2.

ki je iz cvetače 1.1. ali vsebuje cvetačo 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvetača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

čemážev čemáževa čemáževo tudi čémažev čémaževa čémaževo pridevnik [čemážeu̯ čemáževa čemáževo] tudi [čémažeu̯ čémaževa čémaževo]

1.

ki je del čemaža 1.

2.

ki je iz čemaža 1.1. ali vsebuje čemaž 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑čemaž

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží]

1.

nadomestek za kvas, navadno iz ržene moke in vode, ki nastaja ob počasni fermentaciji zmesi

2.

usedlina, ki po koncu vrenja ostane v vinu

ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz ↑drozga

émentalski émentalska émentalsko pridevnik [émentalski]
STALNE ZVEZE: ementalski sir
ETIMOLOGIJA: ↑emental(ec)

fritéza fritéze samostalnik ženskega spola [fritéza]

električna naprava za cvrtje hrane; SINONIMI: cvrtnik

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fritteuse iz frc. friteuse, iz frire ‛cvreti’

gávda1 gávde; tudi gauda1 samostalnik ženskega spola [gáu̯da]

poltrdi sir iz kravjega mleka, po izvoru iz Nizozemske

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gauda h Gouda (Käse), kar je prevzeto iz niz. Goudse kaas ‛goudski sir’, po nizozemskem kraju Gouda

gratinírati gratiníram nedovršni in dovršni glagol [gratinírati]

v pečici dodatno peči že kuhano, pripravljeno, navadno s prelivom polito, z naribanim sirom potreseno jed, da dobi hrustljavo skorjo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. gratinieren) iz frc. gratiner, iz gratin ‛gratinirana jed’, iz gratter ‛praskati, drgniti’

jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža]

1.

vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanike vrtni janež

1.1.

;

SINONIMI:

sladki janež

1.2.

;

SINONIMI:

sladki janež

2.

vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež

STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...

kípnik kípnika samostalnik moškega spola [kípnik]

narasla jed iz testa z različnimi dodatki, ki se peče, kuha v vodni kopeli

ETIMOLOGIJA: ↑kipeti

kítica kítice samostalnik ženskega spola [kítica]

1.

enota pesmi, sestavljena iz vsaj dveh verzov

1.1.

2.

navadno ekspresivno kita, zlasti manjša

STALNE ZVEZE: nibelunška kitica
FRAZEOLOGIJA: odspati kakšno kitico
ETIMOLOGIJA: ↑kita

klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]

1.

pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala

1.1.

2.

zgornji, širši del gobe na vrhu beta

2.1.

3.

zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke

4.

iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju

STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

krúhov krúhova krúhovo pridevnik [krúhou̯ krúhova krúhovo]

1.

ki je v zvezi s kruhom

1.1.

STALNE ZVEZE: kruhova skodelica, kruhova štruca, kruhov hren
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]

1.

ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom

1.1.

1.2.

2.

ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino

STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

léct lécta samostalnik moškega spola [léct]

1.

okrašeno pecivo iz medenega testa, navadno v obliki srca, zlasti kot spominek, darilo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Lebzelt < srvnem. lëbezëlte - več ...

léctarski léctarska léctarsko pridevnik [léctarski]

1.

ki je v zvezi z lectarji ali lectarstvom

1.1.

lecta 1.1.

lect 1.1.

;

SINONIMI:

lectov

ETIMOLOGIJA: ↑lectar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

léctov léctova léctovo pridevnik [léctou̯ léctova léctovo]

ki je iz lecta 1.1. ali vsebuje lect 1.1.; SINONIMI: lectarski

ETIMOLOGIJA: ↑lect

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

líptovski líptovska líptovsko pridevnik [líptou̯ski]
STALNE ZVEZE: liptovski sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz slovaš. liptovský (syr) ‛liptovski (sir)’, po slovaški pokrajini Liptovsko - več ...

mákovka mákovke samostalnik ženskega spola [mákou̯ka]

1.

manj formalno štručka, posuta z makovimi semeni

2.

iz botanike cvetoča rastlina s številnimi drobnimi semeni, ki izloča mleček; primerjaj lat. Papaveraceae

ETIMOLOGIJA: ↑makov

mlínec mlínca samostalnik moškega spola [mlínəc]

1.

navadno v množini tanko razvaljano pečeno testo, navadno nekvašeno

1.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk., čak. mlȉnac, ukr. mlynécь, dluž. mlińc < pslov. *mlinьcь iz *mlinъ < ide. *mliHno- ‛steptan, stolčen’ iz *mlei̯H-, glej ↑mleti - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mocaréla mocaréle; tudi mozzarella samostalnik ženskega spola [mocaréla]

sveži sir blagega okusa iz kravjega ali bivoličjega mleka, po izvoru iz Italije

ETIMOLOGIJA: ↑mozzarella

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

móka móke samostalnik ženskega spola [móka]

1.

mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1.1.

2.

prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem

STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

odcejèn odcejêna odcejêno pridevnik [otcejèn]

pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah

ETIMOLOGIJA: ↑odcediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

péhtran péhtrana samostalnik moškega spola [péhtran]

grmičasta začimbna rastlina z dolgimi suličastimi listi izrazitega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Artemisia dracunculus

STALNE ZVEZE: francoski pehtran
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. nem. Perchtram < stvnem. perhtram, prevzeto prek lat. pyrēthrum iz gr. pýrethron ‛rastlina maroška bertramka’, iz pȳr ‛ogenj’ - več ...

pomókan pomókana pomókano pridevnik [pomókan]

ki je potresen z moko 1. ali povaljan v moki 1.

ETIMOLOGIJA: ↑pomokati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

pomókati pomókam dovršni glagol [pomókati]

1.

potresti z moko ali povaljati v moki

2.

dodati moko med kuhanjem

ETIMOLOGIJA: iz mokati iz ↑moka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ponvíčnik ponvíčnika samostalnik moškega spola [ponvíčnik]

1.

pečena jed iz moke, jajc in dodatkov, navadno kot jušni dodatek

2.

omleti podobna jed iz jajc in dodatkov

ETIMOLOGIJA: ↑ponvica

prehladíti se prehladím se dovršni glagol [prehladíti se]

1.

zboleti za prehladom

2.

v obliki prehladiti ustvariti pogoje, v katerih kdo lahko zboli za prehladom

2.1.

3.

manj formalno ne vzhajati zaradi prenizke temperature, nihanja temperature

ETIMOLOGIJA: ↑hladiti

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]

1.

mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

1.1.

STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]

1.

mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka

1.1.

STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

skútni skútna skútno pridevnik [skútni]

ki je iz skute 1. ali vsebuje skuto 1.; SINONIMI: sirni, sirov

ETIMOLOGIJA: ↑skuta

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

špárgljev špárgljeva špárgljevo pridevnik [špárgljeu̯ špárgljeva špárgljevo]

1.

ki je v zvezi s šparglji 1.; SINONIMI: belušni

1.1.

šparglja 1.

;

SINONIMI:

belušev

2.

ki je iz špargljev 1.1. ali vsebuje šparglje 1.1.; SINONIMI: belušev, belušni

ETIMOLOGIJA: ↑špargelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zájček zájčka samostalnik moškega spola [zájčək]

1.

navadno ekspresivno zajec, zlasti manjši

2.

navadno ekspresivno kunec, zlasti manjši

2.1.

ekspresivno

3.

podoba, predmet, ki predstavlja zajca

4.

igrača, ki predstavlja zajca

STALNE ZVEZE: morski zajček
FRAZEOLOGIJA: poskusni zajček
ETIMOLOGIJA: ↑zajec

žlíkrof žlíkrofa; tudi žlínkrof samostalnik moškega spola [žlíkrof]

navadno v množini jed iz nekvašenega testa iz moke in jajc v obliki žepka, polnjenega z različnimi nadevi

STALNE ZVEZE: idrijski žlikrof
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz kor. nem. Schlickkrapfen, Schlittkrapfen, verjetno iz nem. schlitten v pomenu ‛drseti, polzeti’ in Krapfen v pomenu ‛žličnik, v testo zavit cmok’, prvotno torej ‛spolzka jed iz kuhanega testa’ - več ...