Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.
Lahko kako preverite za ujno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)
Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:
To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).
Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).
Smem?
Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
S kolegi smo naleteli na dilemo o ustreznosti zapisa etnonima nemške jezikovne manjšine (Cimbri ali Kimbri) v severni Italiji, in sicer opažamo, da je v virih stanje izredno neenotno celo v strokovni literaturi. Zanimajo nas seveda tudi oblike za ustrezne izpeljanke.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kako je z uporabo členka zgolj. Glede na priročnike njegova uporaba ni najbolj ustrezna. Kako pa je z zvezo zgolj in samo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
V teh dneh lahko spremljamo dirko po Franciji. Imam dve vprašanji.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Pred kratkim je bila v Ljubljani delavnica z Yogijem Swamijem Jyothirmayahom, učencem Sri Sri Ravi Shankarja.
Zanima me, kako ju pravilno zapisati (jogi svami Džothirmadžah, šri šri Ravi Šankar)? Ali je svami tudi del lastnega imena (oz. to postane?) ali pomeni samo mojster (podobno šri šri itd.)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Te dni se na eni od komercialnih radijskih postaj vrti reklama, v kateri slišimo stavek Za naravno kozmetiko se ne rabiš pripeljat na Kras. Tukaj me zelo moti raba glagola rabiti. Frazo se dokaj pogosto sliši tudi drugje. Ali je sploh pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, ali je v spodnjem primeru napaka in bi morala za številko 13 pisati pika, torej ali gre za glavni ali vrstilni števnik.
Primer: /.../ Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji /.../.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Pri lektoriranju besedila je prišlo do nesoglasij pri uporabi predloga "na"/"v" za naselje Tunjiška Mlaka. V leksikonu Slovenska krajevna imena in v Amebisovem Pregibniku je navedeno, da gremo "na Tunjiško Mlako". Domačini pa pravijo, da gredo "v Tunjiško Mlako". Izvedena je bila tudi anketa, ki jo lahko vidite tukaj. Ta potrjuje ustno raziskovanje, da se med domačini uporablja "v Tunjiško Mlako". Kaj svetujete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
futoshiki ali futošiki Kako se v slovenščini pravilno zapiše ime te logične naloge?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako pišemo besedne zveze/imena tipa cerkev sv. Rafaela?
Razlagam si, da lahko pišemo:
1. cerkev sv. Rafaela v pomenu cerkev, poimenovana po svetem Rafaelu,
2. Cerkev sv. Rafaela, če razumemo besedno zvezo kot stvarno lastno ime, in sicer ime npr. kulturnozgodovinskega spomenika, katerega prva sestavina je beseda cerkev.
Pogosto vidim zapis cerkev Sv. Rafaela. Ali najdemo v SP utemeljitev tudi za taki zapis?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
V splošni javnosti je neenotno pisan naslov oz. glavni pravljični lik: Mamka bršljanka, mamka bršljanka, Mamka Bršljanka ipd. Na osnovi teorij pravljic sta besedi – mamka (ekspr. mati) in bršljanka (rastlina), v pravljičnem kontekstu ime in priimek pravljičnih likov, ki so poimenovani po funkciji, ki jo opravljajo, npr. Tepko.
Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve:
Primeri rabe:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Pri prevodu angleških besed internalizer in externalizer psihološka stroka svetuje, da jih ne slovenimmo. To sta dva tipa osebnosti, ki se razlikujeta po tem, kako se odzivata na dane okoliščine. Internalizer doživljaje in težave ponotranji, krivdo in rešitve išče pri sebi, externalizer pa krivdo in rešitve vedno išče pri drugih. Tipa osebnosti sta torej nosilca lastnosti. Odločamo se med internalizator in internaliziranec (eksternalizator in eksternaliziranec). Prosim vas za nasvet, katero obrazilo bi bilo najprimernejše.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, ali je obrazilo -mo v besedi prepustimo v spodnji povedi rabljeno pravilno: Letošnji gosti so dokazali, da smo Slovenci po duši romantiki, ki se radi prepustimo toplini glasbe svojih južnih sosedov.
Nekako mi v tem primeru zveni pravilneje prepustijo. Torej:
Prilastkov odvisnik tukaj bolj razumem kot neko splošno stanje bitja, kot da se je poved postopoma skladalo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Pri prevajanju smo s skupino kolegov prišli do naslednjega spoznanja:
Pridevnik pandemski je sicer v sprotnem slovarju in njegova raba je bolj razširjena, vendar je v SSKJ po drugi strani pridevnik epidemičen (ne pa epidemski). Poleg tega sta obliki na -ičen za oba pridevnika uporabljeni tudi v medicinskem slovarju. Zaradi poenotenja oblik v zvezi z epidemijo in pandemijo bi zato dali prednost pandemičen pred pandemski.
Kakšno je vaše stališče?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me kako pišemo besedno zvezo plesnogibalne urice. Skupaj, z vezajem ali narazen (plesnogibalne, plesno- gibalne ali plesno gibalne)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:
Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)
V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:
[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, (mila) jera, jude (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)
Nekako enako pravi tudi v 147. točki:
[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)
Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.
Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako je najbolj ustrezno?
Znanje bomo preverjali:
Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
V pogovornem jeziku ljudje pogosto uporabljamo besedo bolana namesto bolna (za žensko obliko, pri moški bolan nimamo težav). Zanima me ali je različica bolana sploh pravlina in dovoljena za uporabo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Pred kratkim sem se priselila v Ljubljano, natančneje v ali za Bežigrad. No in ravno tukaj se mi zatakne ... kako je prav – v ali za Bežigrad? Domačini govorijo za, ampak, noben ne ve zakaj, ker je tako že od nekdaj. Mlajši priseljenci govorijo v, ker je tko logično. Nastane pa zmešnjava, ko vprašam, kako je prav. Zanimivo bi bilo vedeti razlago in vnaprej se zahvaljujem za odgovor!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
MC Hostel, MC hostel, MC-hostel? Gre za del določenega podjetja, ki očitno ni registriran z vezajem. Kakšno začetnico naj uporabim pri besedi hostel?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kako prevedemo besedo ajde. To besedo uporabljamo u pogovornem jeziku, vendar me zanima, katera bi bila njena ustreznica.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Pozdravljeni, ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture? Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kako se pišejo kratice, ki se končajo na soglasnik, besedilo pa je pisano s samimi velikimi črkami, npr. v naslovu. Takrat iz vizualnega razloga ni primeren zapis z vezajem in malo črko.
Izmišljen primer:
V Pravilih nisem zasledila, da se lahko zapiše:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kako se pravilno napiše opomba v oklepaju v premem govoru:
Na primer:
Kaj načrtujete? To je pa še skrivnost. (Smeh)
Ali:
(Smeh) To je pa še skrivnost.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me raba prislova zaenkrat. Velikokrat namreč vidim ta prislov tudi zapisan, čeprav ima tako v SP-ju kot v novem SSKJ2 kvalifikator »pog.«. Smemo torej tudi pisati zaenkrat ali je pravilneje uporabiti za zdaj?
SKKJ2: zaênkrat tudi zaenkràt prisl. (é; ȁ) pog. za zdaj: zaenkrat imajo dovolj hrane / zaenkrat se še ni nič spremenilo / boš ostal tukaj?
Zaenkrat
SP: zaênkrat tudi zaenkràt čas. prisl. (é; ȁ) knj. pog. za zdaj: ~ imajo dovolj hrane; ~ se ni še nič spremenilo
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Lektoriram knjigo o slovenskih upokojenih vojaških pilotih in imam precej težav z zapisom imen letal. Tudi tukaj me je zmedel zapis v SSKJ pri geslu jak. Po svojem razumevanju jezika bi sama primere, kot so letalo Jak, letalo Boeing pisala z velikimi začetnicami, z malimi pa Vozil je boeinga, jaka, falcona ipd. Toda v SSKJ2 je zapisano letalo sovjetskega letalskega konstruktorja Aleksandra Jakovljeva: prestolnici bo povezovalo letalo jak 40 za 30 potnikov in tudi sicer nekateri zagovarjajo, da naj bi se tipi letal vedno pisali z malo začetnico, modeli pa z veliko. Kaj predlagate vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
V specifičnih medicinskih znanstvenih prispevkih pogosto navajamo rezultate raziskav, ki vključujejo tudi statistične podatke, kot je interval zaupanja. Zanima me, kateri zapis je najbolj ustrezen (če sploh kateri izmed spodaj navedenih):
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, katero ločilo uporabiti pri poimenovanju srečanja državnikov. V Delu sem zasledil zapis:
Vrh skupine G7 je bil uvod v naporno evropsko turnejo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prihodnji teden ga čakata še vrha EU-ZDA in Nato-ZDA ter srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ali je ustrezen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Pozdravljeni, danes sem v Delu prebal napis: 103 Milijone mladih po svetu je še vedno nepismenih
Ali gre tukaj za pravilno obliko sklanjatve besede milijon?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Imam vprašanje, ki se mi je pojavilo pri prevajanju teksta iz brazilske portugalščine. Ko želimo navesti neko besedo v tekstu in beseda izhaja iz "standardne" portugalščine uporabimo kratico port., kakšna pa je krajšava, ko beseda prihaja izrecno iz brazilske portugalščine? Se tukaj prav tako uporabi port. ali kako drugače?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Raba plusa v primeru: popusti v sobi 2+1 ali popusti v sobi 2 + 1. Drugo vprašanje: Presenetimo Reksija na zabavi in postanimo vsi gusarji (bela majica, temne hlače, gusarske kape, trakci...) Ali je tukaj tripičje stično ali nestično?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kakšne so razločitve med pojmi jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica. Nikjer namreč ne najdem strokovnih razločitev ali pojasnitev, ki bi ta problem obravnavale. Kaj vse se torej lahko šteje pod te pojme in kaj spada kateremu pojmu? Že samo SSKJ bi se lahko uvrstil pod kategorijo slovarjev, tudi tehnologij in portalov, glede na to, da je prosto dostopen na spletu. Je pa tudi jezikovni priročnik. Kje so meje? Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Znašla sem se še v eni pravopisni dilemi. Zanima me, s kakšnimi začetnicami se napiše slovenska obala kot ime turistične destinacije. Je to ime kje standardizirano?
Vem, da se samo Obala piše z veliko začetnico, ampak pisec želi uporabiti tudi pridevnik slovenska, nikakor pa besedne zveze Slovensko primorje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, če bi bila raba besede Zoomati/Zumati v novem besedišču ustrezna, kot izraz dela na konferenčnem orodju ZOOM. Pri tem bi šlo za verjetno za enakopravilo kot pri besedi skajpati, ki označuje delo na aplikaciji Skype. Beseda bi se sicer, enako kot skajpati uporabljala v poslovenjeni obliki, torej zumati.
Ali bi se lahko ta beseda uveljavila v slovenskem izrazoslovju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sprašujem o sadju, ki je podoben hruški. Kako se v slovenščini pravilno reče temu sadju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Moje vprašanje se nanaša na naslednji odgovor:
Slovenski priimki moških oseb z nenaglašenim e v zadnjem zlogu se po Slovenskem pravopisu praviloma sklanjajo tako, da e v stranskih sklonih ni obstojen, razen če bi izpad tega e-ja (ki je v zadnjem zlogu izgovorjen večinoma polglasniško), povzročil neizgovorljivost. Vaše primere je torej treba sklanjati Slatinjek – Slatinjka, Černec – Černca, Črnčec – Črnčeca, Štuhec – Štuhca in Kocbek – Kocbeka.
Marko Snoj (januar 2013)
Moje vprašanje: Ali se Štuhec sklanja tako kot pišete, tudi ko priimek naglasimo kot se naglaša na Štajerskem, torej na e, kjer e ni izgovorjen polglasniško, ampak široko. Tako naglašajo priimek tudi osebe, ki tukaj imajo ta priimek. Zdi se mi, da se ob upoštevanju sklanjanja kot ga opisujete ta priimek Štuhec (naglas na e) spremeni v neki čisto novi, neprepoznaven priimek – s Šthucem v našem delu dežele.
In ali je v tem primeru torej prav s Štuhecom ali s Štuhecem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, ali je v naslednjih primerih vejica pravilno postavljena:
Obiskal nas je slovenski kuharski mojster, gospod Janez Novak. Dogovorili se bomo o poteku izvedbe izpita, oziroma, ali je izvedba sploh možna. Dogovorili se bomo o poteku izpita, oziroma o možnosti izvedbe le-tega.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Povratni svojilni zaimek Prebral sem, da se povratni svojilni zaimek svoj veže na osebek. Vendar ne razumem, kako bi se to pravilo uporabilo v tem primeru:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima nas pravilna raba vejice v stavku: Naj ti bo ta poklon v spomin na trenutke, ki so se te dotaknili, ki so te obogatili in ki jih ne boš nikoli pozabila.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima nas pravilna raba vejice v stavku: Naj ti bo ta poklon v spomin na trenutke, ki so se te dotaknili, ki so te obogatili in ki jih ne boš nikoli pozabila.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Profesionalno se ukvarjam z dobrobitjo, dobropočutjem ter vedenjem mačk.
Dobropočutja, kot ene besede ni še v SSKJ je le dobro počutje. Trend je, da se ne govori več le o dobrobiti welfare, ampak tudi oz. predvsem o dobropočutju wellbeing, kot novem parametru pri živalih. Obstajo prav Wellbeing panels znotraj organizacij.
Rada bi dala predlog, da se lahko dobropočutje piše skupaj, kot nova kategorija, ki se razlikuje od dobro počutja.
Primera:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kako bi pregibali špansko mesto Lloret de Mar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako se pravilno izoblikuje pridevnik iz samostalnika oboa? Z j-jem ali brez? Torej ali oboin ali obojin?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me pridevniška oblika v primerih, kot sta celulozni acetat in celulozni nitrat. Namreč, v strokovnih člankih in na spletu sem opazil samo varianti celulozno acetaten oziroma celulozno nitraten, čeprav bi sam tvoril obliki celuloznoacetaten in celuloznonitraten.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Prosim vas za mnenje, kakšen je pravilen zapis za zavarovalno zastopniško družbo.
Primer: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar-1A) je prinesel za banke določene spremembe. Banke, ki opravljajo zavarovalniške posle, so dobile drugačen status in so po novem zavarovalno zastopniške družbe.
Je pravilno: "zavarovalno zastopniška družba", "zavarovalno-zastopniška družba" ali "zavarovalnozastopniška družba"?
Menim sicer, da gre za podredno zloženko in da je pravilen zadnji zapis (zavarovalnozastopniška družba, saj so zastopniki za zavarovanja), vendar pregled po Gigafidi pokaže, da je bistveno bolj uveljavljen zapis zavarovalno zastopniška družba. Enak primer je tudi "zavarovalno posredniška družba".
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kako je z ločili v primerih, ko imamo na isti prosojnici povedi, ki vsebujejo osebno glagolsko obliko, in take brez (kjer gre v bistvu le za daljšo besedno zvezo). Ali mora biti povsod na koncu pika ali samo pri tistih z osebno glagolsko obliko?
Na primer:
Stroški se priznajo v velikosti 50 %. Stroški pogostitve, zabave in daril ob poslovnih stikih Stroški reprezentance se razlikujejo od stroškov reklame.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, ali se lahko tudi v primeru "Ni dobro človeku samemu kavo piti." ravnamo po odgovoru, ki ste ga zapisali tukaj https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1143/izbira-ustreznega-sklona-rodilnik-ali-tožilnik?_=1673372602184. Torej da sledimo pretvorbi: Človeku ni dobro, da sam pije kavo. in trdimo, da je zanikano dejanje ni dobro. Na kratko: Ali je v izhodiščnem primeru dovoljena uporaba tožilnika ali ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me pravilnost naslednjih sklanjanih zemljepisnih imen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako se sklanja beseda Prostofer (ime projekta) oziroma prostofer (voznik, ki to storitev opravlja)? Sestavljena je iz besed prostovoljni in šofer. Opazila sem namreč, da sodelujoči pri projektu velikokrat zapišejo prostofera, meni pa bi bilo bolj smiselno reči prostoferja (šoferja).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako je pravilno: V diplomskem delu bomo opredelili pojem konflikt/konflikta?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako sklanjamo dvojna moška imena, konkretno me zanima za ime Gaj Lan.
Učitelji v šoli ime sklanjajo kot Gaj Lana, Gaj Lanu. Je to pravilno? Se ne sklanjata obe imeni, torej Gaju Lanu, Gaja Lana?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako je s sklanjanjem imena glasbenice Lady Gaga?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kako se sklanja ime nekdanjega podjetja Ljubljana Transport. Obe sestavini ali samo ena? Torej v Ljubljani Transportu ali v Ljubljana Transportu? Vem, da je na to temo že nekaj napisanega, vendar se kljub temu ne znam odločiti, kateri odgovor je pravi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Priporočam se za nasvet v zvezi s težavo glede pregibanja in pravopisa tujih, v tem primeru italijanskih krajevnih imen.
Jezikovno pregledujem prevod iz italijanščine Memorie Biografiche, 18 zvezkov, na hitro jih je prevedel zdaj že pokojni prof. dr. Valter Dermota. Gre za krajevna imena na -e. Za primer Valsalice sem prepričan, da je tukaj -e končnica, ker je sestavni del imena tega kraja salice – vrba.
Vendar kako naj se piše po naših pravilih mestnik, v Valsaliču?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kaj se zgodi pri sklanjanju nemih glasov v imenih, kot so Sarah, Hannah? Jih sklanjamo Sarah, Sare?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako sklanjam lastno ime »Osho«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako se sklanja glavno mesto Benina Porto Novo? Se sklanjata obe sestavini (iz Porta Nova, v Portu Novu), samo druga (iz Porto Nova, v Porto Novu) ali morda samo prva (iz Porta Novo, v Porto Novo)? Vem, da ste na vprašanja o sklanjanju tujih zemljepisnih imen odgovarjali že večkrat, vendar med odgovori svojega ne najdem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
menim, da je v svetovalnici podan neustrezen odgovor, in sicer tukaj: Varianta veznika »kot« v zvezah »več ko«, »bolj ko« ipd..
Pod točko 5 vidimo: sorazmernostni odvisnik. In tudi primer – prav tak, o kakršnem v zadnjem odstavku svetovalka zapiše, da se z njim slovarji ne ukvarjajo. Vse besede, ki jih ob tem navaja (manj, bolj, več, dlje ...), in seveda vsako stopnjevanje (bolj prijazen, manj zanimiva ...) so v teh primerih sestavine sorazmernostnega odvisnika, katerega veznik je KO (bolj ko, manj ko ...), ne kot. Zato v tej točki slovar NE enači veznikov KO in KOT. Verjetno tudi zato ne, da se ta možnost ne "zamenja" z varianto, ko pa je zveza »bolj kot« dejansko ustrezna: Bolj kot jezen je bil žalosten/Žalosten je bil bolj kot jezen, kjer v resnici gre za primerjavo, ne za sorazmernost. Še ena razlika je, da sorazmernostni »bolj ko« lahko nadomestimo s »kolikor bolj« (in z ustreznim drugim delom: »toliko bolj«, medtem ko primerjalnega kot ne moremo: Kolikor več ima človek alkohola v krvi, toliko manj je primeren za vožnjo. Tu pa se ne da: Premika ustnice, kolikor da bi molil. (Narobe.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kako se pravilno postavi pika (vprašaj, klicaj) v stavku, ki se konča z d. o. o. ? Npr.: Podjetje je v preteklem letu največ poslovalo s KLIMO d. o. o. . Ali je pravilno zapisano zgoraj, ali pride tukaj na koncu pika brez presledka, ali sploh ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako uporabljati dvojnico sedaj ali zdaj? Zdi se mi, da je popravljanje sedaj v zdaj prav puristično. Kako torej razumemo ležeče zapisane dvojnice v SP, SSKJ2 – kdaj jih upoštevamo, kdaj ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Prosim Vas za odgovor na naslednje vprašanje:
Navodilo: V povedi podčrtajte/določite stavčne člene in njihove dele.
Zaustavljanje izgube biotske raznovrstnosti mora postati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah.
Predvsem me zanima, kako je tukaj s povedkovim določilom. Sta to lahko postati (glagol v nedoločniku) in hkrati tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah (samostalniška besedna zveza v imenovalniku) ali je v tem primeru povedkovo določilo le postati (glagol v nedoločniku) - v tem primeru bi me zanimalo, kateri stavčni členi predstavljajo nadaljevanje povedi (tema razprav v parlamentih, sejnih dvoranah in dnevnih sobah)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
1. Po nekih novih pravilih (ne vem, kdo naj bi jih postavil, ampak zdaj vse tajnice govorijo o tem) naj se v formalnih pismih ne bi več v istem besedilu pisalo Zadeva: ... in Spoštovani, temveč le eno ali drugo. Morda veste, kako je s tem?
2. Katere možnosti imamo pri pisanju pozdravov, še posebej v kombinaciji s podpisom, npr.
Lep pozdrav,direktornova vrstica Jože Novak
Lep pozdrav.DirektorJože Novak ...
Lepo vas pozdravljam.
Lepo pozdravljeni.
Zdi se mi, da imamo tukaj pravzaprav ogromno možnosti in ni treba, da se omejujemo samo na eno, vendar ljudje pričakujejo, da jim daš le en odgovor.
3. Za to trditev pa bi samo potrebovala vašo potrditev: če v dopisu napišemo položaj človeka v podjetju/organizaciji, je prav, da ženskam pripišemo žensko obliko poklica, kajne? Npr.
Maša Kovač,nabavna referentka (in ne nabavni referent).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kakšna sta pravilna svojilna zaimka tujih ženskih imen Olivia in Sylvie.
Olivijin? Ali Oliviin?
In Sylviejin? Ali Sylvijin?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?
Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.
»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.
Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav. Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:
Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne? Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost. V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:
Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, ali so naslovi TV vsebin, kot so recimo Igra prestolov, Harry Potter, Umori na podeželju, James Bond ..., števni?
Primeri:
Ali ste si ogledali vse Igre prestolov? Gledal sem vse Harryje Potterje. Umorov na podeželju že dolgo ni bilo na sporedu. Jamesi Bondi mi niso všeč.
Ali so neštevni in mora biti pred njimi ustrezna števna beseda? Npr.:
Ali ste si ogledali vse sezone Igre prestolov? Gledal sem vse filme Harryja Potterja. Serije Umori na podeželju že dolgo ni bilo na sporedu. Filmi Jamesa Bonda mi niso všeč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Pred kratkim sem na spletu odkrila Jezikovno svetovanje, kjer odgovarjate na vprašanja povezana s slovnico in pravopisom. Ker imam tudi sama nekaj vprašanj, pri katerih bi potrebovala pomoč, dvomim pa, da bi bila le-ta dovolj zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, sem izkoristila ponujeno možnost individualnega svetovanja. Upam, da ni s tem nič narobe in da mi boste pomagali pri odgovorih na vprašanja, ki me težijo.
V fantazijskii literaturi se pogosto srečujemo z izmišljenimi jeziki. Kako torej podomačevati (oz. ali sploh podomačevati) imena bitij in pripadnikov narodov, še zlasti tam, kjer je v prevodu literarnega dela zaželjeno prikazati tudi razliko med dvema jezikoma, resničnim in izmišljenim, in njunimi jezikovnimi značilnostmi? Do kakšne mere je smiselno ali nujno podomačevati besede iz takšnih jezikov in kakšna bi bila njihova najpravilnejša oblika?
Kot primer bi navedla Tolkienova dela (predvsem Silmarillion) in njegova poimenovanja bajeslovnih bitij (Ainur, Valar, Maiar) ter narodov (Noldor, Sindar, Teleri) v jeziku quenya (Quenya). Tukaj je nekaj primerov (osebnih lastnih imen) v edninski in množinski obliki:
Ainu (ed.) --> Ainur (mn.)
Vala (m. sp., ed.) --> Valar (m. sp., mn.)
Valië (ž. sp., ed.) --> Valier (ž. sp., mn.)
Maia (ed.) --> Maiar (mn.)
Noldo (ed.) --> Noldor (mn.)
Elda (ed.) --> Eldar (mn.)
Teler (ed.) --> Teleri (mn.)
Quende (ed.) --> Quendi (mn.)
Množinske oblike teh poimenovanj v besedilu močno prevladujejo, zato me zanima, po kakšnem vzorcu je treba to množino sklanjati v slovenskem prevodu?
Je potrebno:
1. izhajati iz edninske oblike samostalnika in množino sklanjati po 2. moški sklanjatvi: Vale-Val-Valam-Vale-o Valah-z Valami
2. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in besedo nato sklanjati po 1. moški sklanjatvi: Valarji-Valarjev-Valarjem-Valarje-o Valarjih-z Valarji (kot so to naredili nekateri slovenski prevajalci)
3. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in ji v vseh sklonih dodati končnico -ø: Valar-Valar-Valar-Valar-Valar-Valar
4. bi lahko morda v kakršnemkoli primeru po tem pravilu iz SP 2001 (Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem tožilniku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, à propos), tj. pišejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.) kaj podobnega naredili tudi z besedo Valar, čeprav gre tu za množino in ne ednino? Valar bi potem sklanjali kot:
Valar-Valarjev-Valarjem-Valar-o Valarjih-z Valarji. Ali pa je to še najslabša rešitev izmed vseh oz. popolnoma napačna?
Ker imamo v knjigi tudi primere, kjer najdemo edninsko obliko besede v quenyi, množinska oblika pa je podana v angleškem jeziku (recimo Silmaril (ednina v quenyi) in Silmarils (množina v angleščini); v quenyi je množinska oblika Silmarilli, iz česar potem tudi izhaja naslov knjige Silmarillion, namreč zgodba o Silmarilih (treh draguljih, ki imajo v zgodbi osrednjo vlogo)), sem mnenja, da bi to razliko bilo treba tudi na nek način v prevodu poudariti. Sama sicer nisem jezikoslovka, še manj pa prevajalka, a vseeno se mi zdi, da če vse prevajaš po istem kopitu (Silmarils (ang.) --> Silmarili (slo.), Valar (quenya) --> Valarji (slo.)), se to razlikovanje med dvema jezikoma v prevodu popolnoma izgubi. Kako torej najustrezneje ravnati v takšnih primerih?
Kot drugo me potem zanima tole: je potrebno besede Ainu, Ainur, Quendi, Maia in Maiar podomačiti in spremeniti v Ajnu, Ajnur, Kvendi, Maja in Majar? Sama nisem najbolj navdušena nad tem, še zlasti ker v primeru Maia --> Maja (iz očitnega razloga) v slovenščini lahkopride do zmede. (primer: Gandalfje Maja. Maja Sauron je izdelal Prstan.) Ker se je prevajalec slovenskega prevoda Silmarilliona iz leta 2003 ravno temu kot kaže skušal izogniti, smo zato za žensko pripadnico rodu Maiar(jev) dobili nekaj, čemur ne morem reči drugega kot zmazek, namreč Majarka. To se (vsaj meni) zdi enako, kot da bi množini Libanonci prilepili -ka in za besedo Libanoncika trdili, da je to prebivalka Libanona. Podobno se je zgodilo pri množinski obliki za ženske pripadnice rodu Valar(jev). Čeprav se ime Valar skozi celotno knjigo pojavlja kot skupno ime za moške in ženske pripadnice rodu, torej Valar in Valier, so ženske pripadnice tega rodu (Valier) nazadnje končale kot Valarke. To je vseeno boljša rešitev kot prej omenjena Majarka, a vseeno menim, da bi se dalo priti do še kakšne boljše, kot da iz Valië (ed.) --> Valier (mn.) v slovenščini kar naenkrat dobimo Valarke. Bi bilo torej bolje ta imena (tudi v množini) pustiti v originalni obliki (tako kot recimo ime Pia)?
In pa še eno vprašanje: kakšni bi bili najpravilnejši ali vsaj najustreznejši (po Vašem mnenju) podomačeni obliki za imeni dveh najpomembnejših jezikov v Tolkienovih delih, quenyo (Quenya) in sindarin (Sindarin)? Zaenkrat imamo v slovenščini ti dve besedi prevedeni oz. podomačeni kot 'kvenja', 'kvenjščina' in 'quenjščina' ter 'sindarinščina' in 'sindarin'.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Da ne bom za vsako besedo posebej odpiral teme, bom vse tri besede, ki jih ne zaznam v SSKJ-ju, omenil tukaj. Zanima me, kaj je razlog, da teh besed (še) ni v SSKJ-ju?
izkles: npr. izkles zoba
medikan: nevarna vremenska situacija, ki ima podobne značilnosti kot orkan in nastane v Sredozemlju
fit: npr. fit postava
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kako ravnati, če se v istem besedilu pojavita dva različna zapisa oziroma različni tipografski menjavi danske črke ø (Søren, Köbenhavn). V prevodih večina prevajalcev Kierkegaardovo ime pušča v originalni obliki, ime mesta pa zapisujejo zelo različno. Kaj menite o odločitvi, da zaradi enotnosti oboje zapišem s slovensko črko o?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Slov. ustreznica (ang.) Houtis oz. Hutis (ime za člane uporniške skupine, dejavne v Jemnu; več o tem na http://en.wikipedia.org/wiki/Houthis)
Na spletu (v slov. medijih) se največkrat pojavlja različica hutiji ali celo samo huti oz. hutijevci;
vzporedno naletimo tudi na bes. zveze tipa
Gibanje pa naj bi ime dobilo po (l. 2004 umrlem) voditelju, imenovanem Husein Badredin al Huti. Katera ustreznica (če sploh) je bolj pravilna? Zdi se mi, da bi tukaj morali slediti Toporišičevi slovnici (na 178. str) in tvoriti navadno izpeljanko za »člana ali uda organizacije, ideologije [...]«, nekako tako kot ničejanec (prim. izpeljanko z -ist po vzoru idealist, ki tukaj domnevno ne bi funkcionirala ...)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
S sinom se hecava in skušava najti besedni par po kopitu pomarančno oranžna, slivovo modra, zatakne pa se nama pri jajčevcu: jajčevsko vijolična?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Spoštovani!
Katero obliko je treba uporabiti v spodnjih primerih, v katerih spol osebe ni znan? Moramo uporabiti moški spol kot nezaznamovan spol ali je potrebno ujemanje z besedo oseba, torej je treba uporabiti ženski spol?
Oseba X je bila registrirana kot prosilec za mednarodno zaščito. Oseba X je bila registrirana kot prosilka za mednarodno zaščito.
Oseba K. L. je učitelj. Oseba K. L. je učiteljica.
Najlepša hvala za odgovor!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zanima me uporaba velike začetnice, ko gre za nazive kot so veliki modrec Patandžali, ali veliki joga mojster Jogačarja. Kolikor vem slovenski pravopis narekuje uporabo male začetnice pri nazivih. Vendar, ali obstaja izjema ko želi pisec npr. izraziti spoštovanje oz. ko gre za teološko uporabo? Originalni pisec angleškega besedila namreč želi obdržati velike začetnice.
Prav tako uporabljajo veliko začetnico pri opisih "Perfect Teacher of the Teachers". Ali se v tem primeru lahko ohrani velika začetnica pri prevodu ali je po slovenskem pravopisu uporabljena mala začetnica?
Morda lahko naredimo primerjavo z navedbo imena in naziva Vaša Svetost papež Janez Pavel II? Ali uporaba imena Gospod, ko gre za Jezusa v Sv. pismu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kakšna je uradna kratica Teološke fakultete UL? V raznih dopisih se namreč pojavlja pogosta kratica TF, ki je po mojem vedenju napačna (oz. je, kolikor vem, kratica nekdanje Tehniške fakultete v Mariboru). V povezavi s Teološko fakulteto najpogosteje srečamo kratico TEOF, vendar pa nikjer na straneh Univerze v Ljubljani ne najdem uradnega seznama kratic, zato prosim za informacijo tukaj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Rada bi samo preverila, ali razmišljam prav: socialna gerontologija (veda), torej socialnogerontološki model.
Ali je možna še katera (glede na ta pomen) druga možnost?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, ali so ločila (vejice in podpičja) v napisanem stavku postavljena pravilno. Sicer bi bil lahko stavek zapisan še drugače, toda zaradi sobesedila mora stil stavka ostati takšen, kot je. Stavek se glasi:
Ostali štirje pa so: pobiralec davkov (Matej); tisti, ki je pozneje podvomil, (Tomaž); tisti, ki je bil poklican izpod nekega drevesa, (Natanael); in Natanaelov prijatelj (Filip).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me pravilna postavitev vejic v naslednji povedi:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Prosim za odgovor, kako je z vejicami v naslednjem primeru – ali je to vrinjen stavek in bi morali biti dve vejici:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Ali so v naslednjem stavku pravilno postavljene vejice? Zanima in bega me predvsem besedna zveza z namenom da.
Stavek: Ob mednarodnem dnevu zadružništva, ki smo ga obeležili 10. julija, smo sporočilo mednarodne zveze prevedli v slovenski jezik z namenom, da tudi slovensko javnost seznanimo s pomenom zadružništva.
V različnih časopisih sem zasledil zapis kar povsem brez vejic (z namenom da), ali pa je bila vejica postavljena pred »z-jem«. Ali je to pravilno in ali je v takih primerih sploh bolje, če stavek preoblikujemo (npr. samo v »da bi«). Je to kje v Slovenski slovnici razloženo (ali pa v SP-ju)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kateri zapis spodnje povedi je ustreznejši.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Vprašanje vejice v sledeči povedi je razklalo mojo družino in nekaj znancev:
Na stran vejice so se razen mene postavili vsi, ki so vprašanje prejeli. Trdijo namreč, da gre za dve osebni glagolski obliki, med katerima bi stala vejica, če bi bil, kar imajo oni za odvisni stavek, razširjen, torej: ... vidi, namesto da bi jo pogledal. Na drugi strani stojim le jaz. Čutim, da tu vejice ni, saj si glagolski obliki delita obvezno tožilniško dopolnilo, torej morata biti priredno vezani polovici povedkovne fraze (žal terminologije, ki jo uporablja tvorbena slovnica, v slovenščini ne poznam), če želimo obdržati pomen. Zanima me, ali se slovnica strinja z mano ali se je tudi sama zarotila proti meni.
Vnaprej se zahvaljujem za vsakršen odgovor!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kako je s postavitvijo vejice pred veznikoma ko in če v spodnjih primerih. Ali (pa), ko bomo stali v vrsti na blagajni. Kaj (pa), če bi tudi mi ravnali podobno?
Sodeč po rezultatih v Gigafidi sta možni in pogosto rabljeni obe različici.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me kako je z vejico pred veznikom in zato? V katerih primerih jo pišemo in kdaj ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kako se uporablja vejica pri besedni zvezi ne glede na to (na splošno in konkretno v primerih
in
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Nina je šla v šolo(,) Maja pa v vrtec.
Ali je tukaj vejica ali ne? Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Glede stopnjevalnega in posledičnega razmerja in ločevanja z vejico imam nekaj vprašanj, vezanih na primere.
Glede na SP posledično razmerje ločimo z vejico. Torej bi se (če sem prav razumela) spodnji primer zapisal takole:
Glede na SP pa stopnjevalnega razmerja ne ločimo z vejico. Torej bi se (ponovno, če sem prav razumela) spodnji primeri pisali brez vejice pred in:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Bi bil pravopisno ustrezen sledeči zapis brez vejice pred navajanjem datuma, in sicer Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan 20. 5. 2011?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Po dolgih letih stalnega pisanja v angleščini se mi nekoliko mešajo štrene glede pisanja vejic pri odvisnih stavkih. V mislih imam take povedi:
Je za besedo profilne treba pisati vejico? Ne gre namreč za vrinjen element tipa Galerija je, mislim, v drugem razdelku.
Nadalje, če zgornjo poved primerjamo s to povedjo:
Ali je vejica tukaj odsotna, čeje to pravilno, ker se oba odvisna stavka nanašata na samostalnik možnosti*?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
PZS podeljuje priznanja, npr. Svečano listino PZS. Ali se ob navedbi konkretne osebe, da je prejela Svečano listino PZS beseda Svečana napiše z veliko ali malo začetnico
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Poznam vašo razlago za LRN turbulentni model in C-vitaminski napitek, a sem vseeno zmedena pri zapisu IR grelni panel. Ali bi tukaj morali za podstavo vzeti zloženko IR-gretje in narediti izpeljanko IR-grelni (prislov in pridevnik) ali gre za dva pridevnika, leva prilastka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Prosim za pojasnilo, zakaj pišemo z vezajem C-vitaminski napitek (npr.)? Ali ni tudi tu črka sestavina levega prilastka kot v že obravnavanem primeru LRN turbulentni model (to mi je jasno in smiselno)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me pravilen zapis in razlaga za primer: To je najboljše za vse/vso življenje.Vse/vso je mišljen v pomenu 'vse, kar je živega' in ne 'za celotno časovno obdobje življenja'.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me predvsem ena stvar, kako je z veliko začetnico in ločili v anketnih vprašalnikih, saj odgovora še nikjer nisem zasledila.
Kako pišemo pravopisno pravilno veliko začetnico in ločila v teh 3 različnih primerih?
Spol: a) moški b) ženski
Vprašanje, ki se zaključi z vprašajem? a) Dolg kompleksen odgovor z več stavki. b) Dolg kompleksen odgovor z več stavki.
Vprašanje, ki se zaključi z vprašajem? a) Da b) Ne
Je v prvem primeru pravilno, da sta moški in ženski zapisana z malo začetnico? Je pravilno, da če se vprašanje zaključi z vprašajem, opcije navajamo z veliko začetnico? So na koncu pike ali ne? Kako je pri da in ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me razlaga zakaj je zveza za kaj se gre napačna? Prosim za razlago pravila, ki veleva uporabo za kaj gre.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Prosim za pomoč pri zanikanju glagola iti:
Ali je uporaba glagola ne pojdi, rabljena npr. v stavku: Ne pojdi na tekmo, slovnično nepravilna in ali je bolj pravilna raba stavka: Ne it na tekmo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me zapis besedne zveze dedek Mraz.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Prebrala sem vaš odgovor glede sklanjanja imena Jumbo Visma. Na uradni spletni strani moštva je (razen v obliki logotipa) ime zapisano Jumbo-Visma. Kateri zapis je pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me pravilna uporaba naziva, pridobljenega na prvi in drugi bolonjski stopnji različnega študija.
Primer: Janez Novak, je diplomiran fizioterapevt , ki je nato nadaljeval študij kineziologije. Se zapis naziva uporabi po vrstnem redu, npr.: Janez Novak dipl. fiziot, mag. kin.
Ali se napiše najprej »višjo« stopnjo izobrazbe? npr.: Janez Novak mag. kin., dipl. fiziot.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
V knjigi pravljic iz leta 1998, Mladinska knjiga (Pravljičar) je snežna kraljica napisano vedno z malo začetnico. A tukaj ne gre za lastno ime, a je snežna kraljica le to kar ona je, njeno ime pa je drugačno? Npr. je mišljeno snežna kraljica Ana ali bi moralo biti pravilno napisano Snežna kraljica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me, kako pišemo naslednje besedne zveze (raba vezaja ali pomišljaja, stični ali nestični):
In kako če so besedne zveze sklanjane? Npr.:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanima me pravilen zapis zveze družbenokulturni center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Študentski svet Fakultete za farmacijo želi ohranjati slovenski jezik na čim višji ravni, zato nas zanima sledeče.
Na naši članici (UL FFA) smo pri prebiranju različnih aktov, pravilnikov in poslovnikov ter zapisnikov naleteli na neskladje pri zapisu okrajšave za študentski svet. Pojavljata se dve enačici za Študentski svet Univerze v Ljubljani: ŠS UL in ŠSUL. Podobno velja tudi za študentske svete članic: ŠSFFA ali ŠS FFA, ŠS UL MF ali ŠSULMF, ŠSFKKT ali ŠS FKKT itd.
Tukaj se poleg omenjenega zapisa skupaj oz. narazen pojavi še kombinacija z okrajšavo UL oz. Univerza v Ljubljani.
Zanima nas torej dvoje: ali je pravilneje pisati ŠS UL ali ŠSUL; ali je pravilneje ŠSFFA, ŠS FFA, ŠS UL FFA ali kaj drugega.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec? https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.