koincidénca -e ž, pojm. (ẹ̑) (naključno) sovpadanje, (naključno) ujemanje
kongruénca -e ž, pojm. (ẹ̑) skladnost; jezikosl. ujemanje
konkordánca -e ž, pojm. (ȃ) ~ interesov posameznika in družbe skladnost, ujemanje; biblio. biblične ~e |seznam besed z navedbo mest, ki se nanašajo nanje|; jezikosl. besedne ~e
originál -a m (ȃ) ujemanje prevoda z ~om z izvirnikom; člov., poud. |izviren človek|
soglásje -a s (ȃ) dati ~ za zvišanje cen; ~ k finančnemu načrtu; podpisati ~; pojm., neobč. ~ med vsebino in obliko skladnost, ujemanje, ubranost
sovpàd -áda m, pojm. (ȁ á) publ. ~ neugodnih okoliščin hkratnost, sočasnost, ujemanje
ujémati -am nedov. -ajóč, -áje; ujémanje (ẹ̑) kaj ~ žoge
ujémati se -am se (ẹ̑) Barve se ~ajo; Zobje koles se ~ajo; ujemati se glede koga/česa Poročila se glede vzrokov nesreče ~ajo; ujemati se v čem ~ ~ ~ nazoru; ujemati se z/s kom/čim Prepis se ~a z izvirnikom; Dobro se ~a s starši; jezikosl. Pridevnik se ~a s samostalnikom v spolu, sklonu in številu