Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

administrácija -e ž (á)
1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije
admiralitéta -e ž (ẹ̑)
v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
admirálstvo -a s (ȃ)
1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo
aeronávtika -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:
akademíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava; akademijske publikacije / akademijske predavalnice
bánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bane: potegoval se je za bansko čast; banska palača / banska uprava
dacaríja -e ž (ȋ)
1. pog., ekspr. davčna uprava, davčni urad: reforma dacarije; prijava premoženja dacariji / na dacariji je vladal kaos
2. v stari Avstriji dacarski urad: prijavili so ga dacariji
dávčen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na davek: davčni postopki; davčni sistem; davčna obveznost, olajšava, utaja; davčna politika; davčna uprava / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna oaza država ali del države, kjer pravni red za dejavnosti predpisuje nizke ali ničelne davke; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; davčna številka identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je; davčno pravo / davčni izterjevalec, zavezanec; davčni urad; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek
● publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov
davkaríja -e ž (ȋ)
pog. davčna uprava, davčni urad: delež dobička, nagrade, ki ga pobere davkarija; zagrozil mu je, da ga bo zaradi utaje prijavil davkariji; prijaviti premoženje davkariji; skrivati se pred davkarijo / direktor, šef davkarije; odločba davkarije; uradniki na davkariji; spori, težave, zapleti z davkarijo / v kraju so imeli sodnijo in davkarijo
decentralizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpraviti centralizacijo: decentralizirati gospodarstvo, upravljanje
deželánski tudi deželjánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na deželane: deželanska sramežljivost / deželanska uprava; deželanska listina potrdilo o sprejemu v deželne stanove
dežêlen -lna -o prid. (ē)
nanašajoč se na deželo:
a) deželni jezik
b) deželna meja; deželna uprava / deželna cesta nekdaj cesta, ki jo vzdržuje dežela
♦ zgod. deželni glavar v fevdalizmu vladarjev namestnik v deželi; v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželnega zbora in deželnega odbora; deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; deželni odbor v stari Avstriji izvršilni organ samouprave dežele, odgovoren deželnemu zboru in od njega izvoljen; deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč; deželno sodišče v fevdalizmu prvostopenjsko civilno sodišče za fevdalce; v stari Avstriji okrožno sodišče na sedežu dežele
c) star. deželni pridelki kmečki, poljedelski
direktorát -a m (ȃ)
ustanova, ki zlasti v okviru države izvaja in nadzoruje dejavnost na določenem področju: naloge, pristojnosti direktorata; prostori direktorata; uprava, vodja direktorata; sekretar na, v direktoratu / evropski, generalni direktorat; direktorat za energijo, kmetijstvo, okolje; direkorat za elektronske komunikacije, medije, šport, podjetništvo, zdravstveno varstvo
dohodárstven -a -o prid. (ȃ)
nekdaj, v zvezah dohodarstveni urad, dohodarstvena uprava urad, uprava za pobiranje občinskih davščin:
doménski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na domena 3: domenska uprava; domensko posestvo
drúžben -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na družbo:
a) družben pojav; družbeni odnosi; družbeni plan komune; imeti visok družben položaj; družbeni red, sistem / to je velikega družbenega pomena; družbena aktivnost žensk; publ. vključiti se v družbeno dogajanje; sodobno družbeno življenje
b) družbeni problemi; družbeni razvoj, standard / družbeni kodeks sistem nepisanih pravil, ki uravnavajo moralne odnose med družbo in posamezniki ter med posamezniki samimi; družbena diferenciacija; družbena ekonomika; družbena odgovornost / družbena korist; družbena morala, norma; družbena ureditev, zavest / ljudje iz različnih družbenih plasti, slojev / publ. družbena stvarnost; družbeno gospodarstvo
c) družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; družbena kontrola; družbene organizacije politične organizacije, sindikati, mladinske organizacije, Rdeči križ; družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.; družbene službe kultura, zdravstvo, državna uprava; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; družbeno upravljanje odločanje članov delovne skupnosti in predstavnikov družbe; družbeno varstvo otrok
č) lanske družbene publikacije
// ki živi v kolektivu, v družbi: človek je družbeno bitje
2. ki je last družbe v okviru ene države: družbena lastnina, proizvodnja; družbeno posestvo, premoženje / družbeni sektor javni sektor
♦ ekon. čisti družbeni proizvod v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; družbena delitev dela; geogr. družbena geografija geografija, ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; lit. družbena drama drama, ki obravnava družbeno problematiko; pravn. družbena pravna oseba v socializmu pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; soc. družbeni razred sloj ljudi, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe; družbena bit gospodarska in socialna stvarnost družbe; družbena nadgradnja, nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
držáven -vna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na državo:
a) državni aparat, organ; državna administracija, oblast, uprava, ureditev / državni praznik, proračun, zakon; državna meja, politika, tajnost; državno gospodarstvo, ozemlje; pogreb na državne stroške; publ. organizirati kaj v državnem merilu / državni akt; državni monopol
b) državni prvak; državna reprezentanca; državno šahovsko prvenstvo / državni pečat; državna zastava, himna in grb so simboli države; državne barve barve državne zastave / državni davek, jezik; državna vera
c) po toliko stoletjih smo postali svoboden in državen narod s svojo državo; državni uradnik, uslužbenec; državna kontrola; državna služba; nastajanje novih državnih tvorb držav; državni udar
2. ki je last države: državni kapital; državni dolgovi; državna lastnina; državno podjetje, posestvo, premoženje / državna blagajna / državni sektor; to, kar vidiš tu, je vse državno; državna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država
♦ polit. državni centralizem sistem upravljanja, v katerem je reševanje vseh pomembnejših vprašanj v pristojnosti osrednjih državnih organov; državni kapitalizem kapitalizem, pri katerem država posega v gospodarsko dogajanje; državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; državni zbor splošno ljudsko predstavništvo v slovenskem parlamentu, ki sprejema zakone; pravn. državno pravo pravo, ki ga ustvarja država ali ki se ukvarja z organizacijo države
ekspeditíven -vna -o prid.(ȋ)
sposoben hitro, spretno opraviti kaj: zelo je ekspeditiven; ekspeditivna uprava / ekspeditivno poslovanje
fakultéten -tna -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na fakulteto: fakultetni študij, učitelj / imeti fakultetno izobrazbo / fakultetna uprava
fítosanitáren -rna -o prid. (ȋ-ȃ)
ki je za nadzor zdravstvenega stanja rastlin, zlasti z okoljevarstvenega vidika: fitosanitarni inšpektor; fitosanitarni nadzor, pregled, predpis, ukrep; fitosanitarna uprava; fitosanitarna zakonodaja / fitosanitarno spričevalo
gospóstven tudi gospôstven -a -o prid. (ọ̑; ō)
nanašajoč se na gospostvo: gospostvena uprava / trudi se, da bi obdržal gospostven položaj
gózden in gôzden -dna -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa / zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne jagode; gozdna ptica, rastlina, žival; gozdno drevo / gozdni čuvaj, delavec; gozdni sklad; gozdna uprava; gozdno gospodarstvo / gozdni park gozd, urejen za park / gozdni prirastek; gozdna drevesnica drevesnica za sadike gozdnih dreves; gozdna žaga žaga z dolgim, širokim listom in ročajema na obeh koncih
♦ bot. divji gozdni koren visoka rastlina s pernato razrezanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Angelica silvestris; gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; čeb. gozdni med med temne barve iz mane na drevju, zlasti iglastem; etn. gozdni mož divji mož; geogr. zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozdna stepa območje, kjer se mešata gozd in stepa; zool. gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; gozdni lazar; gozdna miš
guberniálen -lna -o prid. (ȃ)
gubernijski: imenovan je bil za gubernialnega tajnika; gubernialna uprava / gubernialno mesto
intendánca -e ž (ȃ)
1. voj. žarg. intendantska služba: intendanca jim je preskrbela vse potrebno za pohod
2. zastar. uprava gledališča: prevzeti intendanco / takratna intendanca je uvrstila v repertoar več domačih del
jáven -vna -o prid. (á)
1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja
// ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti: vplivati na javno moralo; vzbujati javno pohujšanje; ugotavljati javno razpoloženje / javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari
2. namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti: javne dobrine; javne naprave / hoditi v javne lokale; javni park; skrbeti za red na javnih prostorih; javne ceste; javna knjižnica, tehtnica; javna dela; javno kopališče; javna prevozna sredstva
3. ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo: pripravljati se na javen obračun; dati javen odgovor; javna obsodba, polemika / javni natečaj za oddajo gradbenih del; imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa / javna seja; delo državnih organov mora biti javno / to je bil njegov prvi javni nastop nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom; javna anketa anketa, pri kateri so anketiranci znani; javno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj vedo
// ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve: javna predstava, razstava; javna razprava na sodišču; javna usmrtitev; javno predavanje / javne prireditve; javna radijska oddaja oddaja, pri kateri je občinstvo; javno predvajanje filma predvajanje v kinematografih ali na televiziji
// ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi: javen prepir; dobiti javno pohvalo
4. nanašajoč se na družbeno dejavnost, dogajanje: javni delavec, funkcionar / pripravljati se na javno delovanje; vključiti se v javno dogajanje; javno življenje / ima javne funkcije / državljan kot javno bitje
● javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo; ekspr. varuh javne varnosti policist; knjiž. javna ženska prostitutka; publ. sredstva javnega obveščanja časopisje, radio, televizija
♦ ekon. javni kapital kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih ustanov; javna družba družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem; javna investicija investicija v objekt za splošne družbene potrebe; javna sredstva sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma ustanov; fin. javni kredit kredit, ki ga najamejo državni organi; pravn. javni organ; javni pravobranilec nekdaj predstavnik javnega pravobranilstva; javni red red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; javni tožilec; javni uslužbenec oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic; javna dajatev prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom; dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, navadno denarna; javna listina listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; javna služba dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti; javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; javna ustanova organizacija javne uprave in družbene službe; javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; javno pravo pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost; javno pravobranilstvo; javno tožilstvo; šol. javna šola šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; urb. javne zgradbe zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti
kamerálen -lna -o prid. (ȃ)
zgod., v 17. in 18. stoletju nanašajoč se na deželo ali državo: kameralni dohodki; kameralna posest, uprava / kameralna veda kameralistika
kantonálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kanton: kantonalna uprava / kantonalna zastava
komisárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na komisarje: komisarska oblast; dobil je komisarska pooblastila / komisarska uprava
kondomínij -a m (í)
pravn. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; sovladje, skupna uprava: predlog o kondominiju na Svobodnem tržaškem ozemlju
// ozemlje pod tako oblastjo: Sudan je bil angleško-egiptovski kondominij
kopalíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kopališče: kopališka ureditev / kopališki gostje; kopališki zdravnik / kopališka uprava / to je kopališki kraj
kvartáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kvartar: kvartarne plasti / kvartarno rastlinstvo
2. ekon., navadno v zvezi kvartarne dejavnosti zdravstvo, šolstvo, znanost, kultura, državna uprava:
lazaréten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na lazaret: lazaretna uprava / ranjenci v lazaretni sobi
letalíščen -čna -o (ȋ)
pridevnik od letališče: množica na letališčni terasi; letališčna uprava; letališčno poslopje
mémo -a m (ẹ̑) pog.
krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo; dopis: uprava je zjutraj poslala memo s kratkimi navodili, o čem bodo ta dan poročali; interni memo
mênedžerski tudi ménedžerski tudi managerski -a -o [tretja oblika mênedžerski tudi ménedžerski] prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na menedžerje ali menedžerstvo: opravljati menedžerske posle; prevzeti menedžerske naloge / menedžerska uprava / kandidati za menedžerske položaje v podjetjih / menedžerska bolezen bolezen, ki se pojavlja zlasti zaradi neprestane napetosti pri opravljanju organizacijskih in vodilnih del
mésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na mesto 1:
a) mestna okolica; mestno središče / mestni komite, svet; mestna uprava / mestna in podeželska gospoda; ima mestne navade; mestno življenje / ta kraj dobiva značilnosti mestnega naselja / mestna hiša sedež mestne uprave; mestna hranilnica
b) mestna vrata; mestno obzidje / mestni sodnik / vladar jim je potrdil mestne pravice
● ekspr. mestni očetje člani mestne uprave
♦ kem. mestni plin plin za kurjenje, pridobljen z uplinjenjem premoga; mat. mestna vrednost vrednost znaka, določena z njegovim mestom v številki; šol. mestna šola nekdaj šola za otroke meščanov, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje mestna uprava; urb. mestno zemljišče zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mest in načrtno grajenih, urejenih večjih naselij sploh; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto; zool. mestna lastovka lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica
mílica2 tudi milíca -e ž (ȋ; ȋ)
1. od 1945 do 1992 uprava javne varnosti: obvestiti milico / godba milice / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet / zadržati koga na milici
// miličniki: milica je prišla ponj; brž so poklicali milico
2. v nekaterih državah vojaške enote, ki se organizirajo ob posebnih prilikah, zlasti v vojni: milica je bila za boj slabo pripravljena / general fašistične milice
obséden -dna -o prid. (ẹ̑)
v zvezi obsedno stanje, v nekaterih državah stanje, v katerem na določenem območju vojaška uprava zamenja civilno oblast: razglasiti obsedno stanje
// pren., ekspr. stanje velike napetosti, vznemirjenosti, ko običajni načini ravnanja ne zadostujejo, navadno zaradi kakega nepredvidenega dogodka ali priprave na pomemben dogodek: zaradi ledu in snega je na cestah vladalo obsedno stanje; nenaden dvig cene nafte je na borzi povzročil obsedno stanje; nepreverjena novica je spravila v obsedno stanje vso Evropo / zadnji dan pred žrebanjem je pri prodaji loterijskih listkov vladalo pravo obsedno stanje
odlikováti -újem dov. in nedov. (á ȗ)
1. izraziti priznanje za državljanske, vojaške zasluge: odlikovati organizacijo; odlikovati vojaka / odlikovati z redom dela
2. nedov., star. izkazovati naklonjenost, dajati prednost: všeč mu je bilo, da ga gospodar odlikuje pred vsemi / eno sestro so odlikovali, drugo pa prezirali
3. nedov., knjiž. biti, obstajati pri čem kot pozitivna lastnost, značilnost: njegove pesmi odlikuje velika izrazna moč; odlikuje ga velika skromnost je zelo skromen; odlikovala jo je spretnost v vezenju bila je spretna / odlikovali so jo lepi lasje imela je lepe lase
okróžje -a s (ọ̑)
1. v nekaterih državah večja upravna enota: to okrožje ima trinajst okrajev / politično, upravno okrožje
● okrožje od 1945 do 1947 upravna enota, večja od okraja; okrožje med narodnoosvobodilnim bojem večja upravna enota narodnoosvobodilne oblasti
// organi, uradi take enote: dobiti navodila z okrožja
// s prilastkom določeno ozemlje kot večja organizacijska enota za
a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodno, šolsko okrožje
b) kak dogodek, opravilo: naborno, volilno okrožje
2. knjiž., ekspr. območje: to je že okrožje drugega divjega petelina / prepovedano je streljati v okrožju petih kilometrov
3. zastar. okolica, soseščina: z vrha hriba je lep pogled na mesto in okrožje / požar je zajel tudi poslopja v okrožju
4. star. okolje, milje: vplivi okrožja na človekovo razpoloženje / živeti v ozkosrčnem okrožju
♦ voj. vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov
pokopalíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pokopališče: pokopališki zid / pokopališka uprava / po pokopališkem redu prvega januarja ni pogrebov
● ekspr. v mestu je zavladala pokopališka tišina popolna
♦ rel. pokopališka kapela
pokrajínski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na pokrajino:
a) pokrajinska lepota / pokrajinska razglednica, slika
b) pokrajinski namestnik, odbor / pokrajinska avtonomija / pokrajinski časopis, muzej
c) pokrajinska uprava, zakonodaja
policíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na policijo: policijski avtomobil; policijski ukrep; policijska preiskava / policijski agent; policijski inšpektor / ekspr.: policijska država država, v kateri državna uprava ukrepa ne glede na pravne norme; policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano
pomiválka -e [pomivau̯ka; prvi pomen tudi pomivalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s pomivanjem, navadno posode: uprava hotela je med sezono zaposlila še dve pomivalki
2. kos blaga za pomivanje posode: iz stare rjuhe si je naredila nekaj pomivalk; mokra, umazana pomivalka
pòzavaroválnica -e ž (ȍ-ȃ)
zavarovalnica, pri kateri prevzete obveznosti zavarujejo druge zavarovalnice: največje svetovne pozavarovalnice so povišale svoje premije; dokapitalizacija pozavarovalnic; lastnik, uprava pozavarovalnice
prisílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prisilo: prisilni ukrepi; prisilna sredstva / prisilni udeleženci / določiti komu prisilno bivališče / prisilni jopič jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; prisilni zakol zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; prisilna delavnica nekdaj zavod, v katerega so sodišča po prestani kazni oddajala delomrzne kaznjence; prisilna izselitev domačega prebivalstva
♦ pravn. prisilna likvidacija stečaj; prisilna poravnava zakonsko urejen dogovor med dolžnikom in upniki, ki predvideva sanacijo dolžnika ter poplačilo dolgov in se lahko predlaga pred ali med stečajnim postopkom; prisilna uprava do 1977 začasna uprava v gospodarski organizaciji, ki bi lahko prišla zaradi velikih nepravilnosti v stečaj; prisilno delo prva leta po 1945 delo kot sankcija za politične nasprotnike; psiht. prisilne misli, predstave misli, predstave, ki se zdijo človeku nesmiselne, a se jih ne more otresti; prisilna nevroza nevroza, ki jo povzročajo prisilne misli, predstave
provinciálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na provinco, podeželski: ravnatelj provincialnega gledališča / premagati provincialno ozkost / biti literarno še zmeraj provincialna dežela / provincialna uprava pokrajinska uprava
províncijski1 -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na provinco; pokrajinski: provincijska vlada / provincijska uprava
skúpen -pna -o prid. (ū)
1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom; skupen obisk razstave; hodili so na skupne sprehode; navajati otroke na individualno in skupno igro; druži jih skupno delo; gostje so imeli skupno kosilo; skupno reševanje problemov; skupno življenje / živeti v skupnem gospodinjstvu / skupni grob
// namenjen uporabi, koristi več ljudi: stanovanji imata skupen vhod; velike stanovanjske hiše imajo skupne hišne naprave; osebna in skupna oprema gasilcev / v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča / prostori za skupno uporabo
2. ki pripada več ljudem, stvarem: imeti skupnega prednika; skupna os obeh koles; vse stopnje razvoja imajo nekatere skupne značilnosti; ljubkost je skupna vsem otrokom / kmetje in meščani so imeli v revoluciji skupen cilj; po pogovorih sta državnika podpisala skupno izjavo; pokrajine so prišle pod skupno upravo / državi imata skupen pogled na potek prihodnje konference
3. ki izhaja iz skupnosti, ki je skupnosti lasten: v tistem času je bil jezik še skupen; dati prednost skupnim koristim; narod je oblikovala skupna kultura; zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti; vežejo jih skupne težnje in skupna prizadevanja; prevladalo je skupno mnenje, da predstava ni dobra / pretila jim je skupna nevarnost / skupna lastnina
4. ki zajema določeno stvar, skupino stvari v njenem polnem obsegu: visok znesek skupnih življenjskih stroškov; izračunati skupno površino gozdov; sredstva presegajo skupno vsoto prispevkov; za ocenjevanje uspehov na različnih delovnih področjih še nimajo skupnih meril / zmagovalec v skupni uvrstitvi
● publ. njegovi pripovedi manjka skupni imenovalec kar bi pripoved povezovalo; publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; govoriti, najti skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; skupne službe delovna skupnost
♦ ekon. skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; jezikosl. skupno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste; mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; skupni imenovalec imenovalec, ki je skupen več ulomkom; najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; pravn. skupna hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna uprava politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
sóden -dna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji prvotnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi
2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni pripravnik; nekdaj sodni pristav, svetnik / sodni okoliš / sodni zapori nekdaj zapori za priprte osumljence, obtožence
● sodni dan ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. pohiti vendar, kaj misliš, da te bodo do sodnega dne čakali (zelo) dolgo; ekspr. tega do sodnega dne ne bom pozabil nikoli; knjiž., ekspr. po sodnem dnevu svetovne vojne po grozotah, razdejanju; star. Bog ga je poklical pred sodni stol umrl je
♦ med. sodna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; pravn. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre; sodni kolek kolek, s katerim se sodišču plačujejo takse; sodni nalog; sodni senat, zbor; sodni stroški stroški v zvezi s sodnim postopkom; sodna oblast; sodna obravnava, razprava; sodna poravnava poravnava pred sodiščem v postopku tožbe; rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem; zgod. sodni gospod v fevdalizmu zemljiški gospod s sodno oblastjo za svoje zemljiško gospostvo
stánje1 -a s (ā) navadno s prilastkom
1. kar je v kakem času določeno z dejstvi, nanašajočimi se
a) na kvaliteto, uporabnost, sposobnost obstajanja česa: stanje hiše po potresu; stanje vozila ob prevzemu; vzdrževati orodje v dobrem stanju; sadje je v takem stanju, da ga je treba takoj porabiti / z oslabljenim pomenom stanje posevkov je po zadnjem dežju boljše posevki so po zadnjem dežju boljši
b) na telesne ali duševne sposobnosti, funkcije koga: kontrolirati stanje bolnika po operaciji; ranjenec je v kritičnem stanju / duševno in telesno stanje; zdravstveno stanje otroka ob vpisu v šolo
c) na količino, množino česa: stanje zalog se ni spremenilo; nadzorovati stanje vode ob deževju / število dispanzerjev se je v primerjavi s predvojnim stanjem podvojilo številom / gmotno stanje se mu je izboljšalo / nespremenjeno številčno stanje otrok v razredu število
// kar je v kakem času pri čem določeno z razmerami, okoliščinami, kakimi dejstvi sploh: poročati o stanju na fronti; zahtevati podatke o stanju v podjetju / stanje v kmetijstvu se izboljšuje; povzročil je nesrečo, ker ni upošteval stanja na cesti; izgubiti pregled nad gospodarskim in političnim stanjem v državi / stanje v ozračju
2. kar nastopi pri kom kot posledica določenega duševnega ali telesnega dogajanja: bil je potrt in bal se je, da bo to stanje dolgo trajalo; spal je in v tem stanju so ga ujeli; bolezenska stanja; zbuditi koga iz hipnotičnega stanja; stanje nezavesti / vznes. njegova žena je v blagoslovljenem stanju noseča / z oslabljenim pomenom: biti v budnem stanju buden; narediti kaj v vinjenem stanju vinjen
// kar nastopi pri čem, kje kot posledica določenega dogajanja, procesa, dejstev sploh: v podjetju je zavladala zmeda in to stanje je bilo težko odpraviti; anarhično stanje v družbi; brezvetrno stanje / obdelovati jeklo v razžarjenem stanju / publ., z oslabljenim pomenom: tovornjak je v nevoznem stanju nevozen; tehtati kaj v suhem stanju suho; stanje muževnosti pri drevju muževnost / izjemno ali izredno stanje v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine; obsedno stanje v nekaterih državah v katerem na določenem območju vojaška uprava zamenja civilno oblast
3. fiz., kem., v zvezi agregatno stanje vsaka od možnosti pojavljanja snovi, določena z gibanjem molekul, atomov: plinasto, tekoče, trdno agregatno stanje
● včeraj ni bil v stanju napisati pisma ni bil sposoben, ni mogel
♦ fin. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem; fiz. breztežnostno stanje stvari; jezikosl. glagoli stanja glagoli, ki ne izražajo dejanja ali procesa; v trpnem stavku je osebek nosilec stanja; polit. brezdržavno stanje; pravn. brezustavno stanje; osebno stanje pravno pomembne značilnosti osebe glede na spol, starost, državljanstvo; zool. letargično stanje živali
ubóžniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ubožnico: ubožniška uprava / ubožniški ljudje
údba in Údba -e ž (ȗ)
od 1946 do 1991 uprava državne varnosti, jugoslovanska tajna policija: sodeloval je z udbo; agenti, sodelavci udbe; šef udbe; ozna in udba / zloglasna udba; zločinsko delovanje udbe; dosjeji udbe; metode udbe / udba ga je zasliševala njeni agenti, sodelavci
únra in Unrra -e [únra] ž (ȗ)
od 1943 do 1949 Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo: ustanovitev unre; v prid. rabi: unra paket
upráva -e ž (ȃ)
1. dejavnost, ki se ukvarja z urejanjem, usmerjanjem življenja v kaki družbeni skupnosti: modernizirati upravo; urediti upravo, sodstvo in zakonodajo; zaposliti se v upravi; vodilna mesta v upravi / civilna, vojaška uprava
// organi, ki opravljajo to dejavnost: organizirati upravo; državna, javna, občinska uprava; struktura deželne uprave / strokovno neustrezna uprava upravni delavci
// s prilastkom osnovna enota za opravljanje dejavnosti na kakem področju splošnega pomena: carinska, davčna uprava; geodetska uprava; pravosodna uprava
2. organi v kaki delovni skupnosti, ki odločajo o življenju, opravljanju temeljnih nalog v tej skupnosti: poslati dopis upravi podjetja; fakultetna, gledališka, rudniška, tovarniška uprava; pritožiti se na upravo pristanišča; prostori uprave / taboriščna uprava / biti v službi na upravi / delavci so se zbrali pred upravo upravno stavbo, upravnimi prostori
3. upravljanje: prevzeti upravo nad določenim ozemljem; priti pod državno upravo / zaupati komisiji upravo gledališča / slaba uprava stavb
● pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen
♦ vojaška uprava začasna izvršna oblast vojske na zasedenem ozemlju; uprava državne varnosti do 1967 organizacijska enota zveznega in republiškega organa za notranje zadeve, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; uprava za notranje zadeve območni organi Ministrstva za notranje zadeve za opravljanje določenih nalog s področja notranjih zadev; zgod. mandatna uprava med obema vojnama upravljanje tujega ozemlja, za katero določeno državo pooblasti mednarodna organizacija
várnost -i ž (á)
stanje varnega: zagotoviti komu varnost; varnost potnikov / imeti občutek varnosti / varnost letala; varnost plovbe / varnost države / zaradi varnosti postaviti ograjo; varnost pred napadalci, ognjem / državna, javna varnost; osebna, pravna varnost; potresna, požarna varnost stavbe; premoženjska varnost; socialna varnost pri kateri je posamezniku, družini zagotovljeno zadovoljevanje družbeno priznanih življenjskih potreb; varnost pri delu; komisija za varnost v zračnem prometu
● zastar. spraviti kaj, koga v varnost na varno
♦ polit. sistem kolektivne varnosti dogovor med več državami o medsebojni obvezni pomoči, če je katerakoli od njih ogrožena; pravn. javna varnost nekdaj del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; Uprava državne varnosti [UDV] do 1967 organizacijska enota zveznega in republiškega organa za notranje zadeve, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; zgod. Vojska državne varnosti [VDV] med narodnoosvobodilnim bojem odseku za notranje zadeve dodeljeni del narodnoosvobodilne vojske za varovanje narodnoosvobodilnega gibanja pred notranjimi sovražniki
vojáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na vojake: vojaški poklic; vojaške veščine / vojaški škornji; vojaška puška, uniforma; vojaško letalo, vozilo; vojaško pokopališče / vojaške akcije; vojaška parada; vojaška prisega / vojaška akademija, šola; vojaška enota / vojaški udar; vojaška diktatura; vojaška oblast / vojaški begunec dezerter; vojaški sluga vojak, dodeljen častniku za osebno strežbo; vojaška invalidnina invalidnina, ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine; vojaška knjižica dokument, ki izkazuje identiteto, uspeh med služenjem vojaškega roka in kasneje vojno razporeditev vojaškega obveznika
● star. stopil je v vojaški stan postal je vojak; ekspr. vojaška disciplina zelo stroga; ekspr. obleči vojaško suknjo postati vojak; ekspr. sleči vojaško suknjo nehati biti vojak
♦ polit. vojaška zveza dogovor med državami zlasti glede vojaškega sodelovanja; pravn. vojaško sodišče sodišče, ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; voj. vojaški čini; vojaški inštruktor; vojaški rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski; vojaška obveznost predpisano služenje vojaškega roka; vojaške operacije; vojaška pošta šifriran naslov vojaške organizacijske enote; vojaške vaje; vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov
vzdrževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da se kaj ohranja v dobrem stanju: vzdrževati cesto; sam vzdržuje hišo; vzdrževati na predpisan način; vzdrževati po navodilih; vzdrževati in obnavljati / vzdrževati v dobrem stanju
// delati, da se kaj ohranja v enakem stanju: vzdrževati v kotlu stalno temperaturo / vzdrževati ogenj
// delati, da se kaj ohranja sploh: vzdrževati diplomatske, prijateljske odnose; z letali vzdrževati zvezo s poplavljenimi območji / vzdrževati redni promet / ladja vzdržuje progo med Dubrovnikom in Koprom / vzdrževati ravnotežje; s silo vzdrževati red / vzdrževati koga pri življenju / publ. vzdrževati zanimanje za različna področja zanimati se
// delati, da je kaj komu na razpolago: v Ljubljani vzdržujejo stanovanje za sina / vzdržuje si ljubico
2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: vzdrževati družino, otroka; med študijem ga je vzdrževal stric / s plačevanjem šolnine vzdrževati učitelja; vzdrževal se je z inštruiranjem
// dajati, kar je potrebno za obstoj, delovanje česa: muzej vzdržuje mestna uprava / vzdrževati vojsko z davki; društvo se vzdržuje s prirejanjem veselic
● knjiž. vzdrževalo jo je upanje, da se sin vrne ji je dajalo moči za nadaljnje življenje; publ. vzdrževati korak s spreminjajočimi se potrebami družbe prilagajati se jim; knjiž. naprava vzdržuje ladjo v vodoravnem položaju drži, ohranja; knjiž. vzdrževati se ostrih besed ne izrekati, ne uporabljati jih; knjiž. pri glasovanju se je skupina poslancev vzdrževala se ni opredeljevala
začásen -sna -o prid. (á)
1. ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje: začasna izguba spomina; začasne naloge; začasno prenehanje spopadov / začasni uspehi kratkotrajni
// ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje na določenem mestu: začasni mejni prehodi; določiti začasno mejo; začasno postajališče / začasni prebivalci
2. namenjen za uporabo krajše časovno obdobje: urediti začasno bivališče; začasno zavetje / začasen izhod iz krize; začasna rešitev
3. ki je, obstaja, se pojavlja omejeno dolgo obdobje: biti v začasnem priporu; začasna uprava; začasna zaposlitev; skleniti začasno premirje / začasna vlada
// ki je v veljavi, se uporablja omejeno dolgo obdobje: začasen ukrep; začasni sklepi; začasno potrdilo / začasna bilanca; začasna odstranitev delavca z delovnega mesta
♦ pravn. začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; šol. začasni učitelj nekdaj učitelj brez strokovnega izpita
zavézniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zaveznike: zavezniška pomoč / zavezniška vojska / zavezniška država / zavezniška pogodba / zavezniška vojaška misija pri partizanih; nacističnim zločincem so sodila zavezniška vojaška sodišča
♦ zgod. zavezniška vojaška uprava od 1947 do 1954 anglo-ameriška vojaška uprava v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja
županíja -e ž (ȋ)
1. na Hrvaškem in Madžarskem v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom: uprava županije; občine in županije / Železna županija; Istrska, Medžimurska, Šibeniško-kninska županija
// v ogrski monarhiji najvišja upravna enota; komitat: zastopniki županije
2. v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja urad župana; županstvo: pred županijo se je zbrala skupina ljudi
3. zgod., v fevdalizmu skupnost prebivalcev ene ali več vasi ali njeno ozemlje; župa1: županija krči gozd za pašnike
župánstvo -a s (ȃ)
1. urad župana: čakati na županstvu; sprejem, srečanje na županstvu; sodelovanje z županstvom; mestna uprava in županstvo / mestno, občinsko županstvo
2. naslov, dejavnost županov: prevzeti županstvo; potegovati se za županstvo
župníjstvo -a s (ȋ)
uprava župnije: župnijstvo je dovolilo širitev pokopališča na svojem zemljišču; rimskokatoliško župnijstvo; zastopnik župnijstva
Število zadetkov: 63