àbnormálno1 nač. prisl. (ȁȃ) imeti ~ veliko glavo nenormalno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ákcija1 -e ž (á) delovna ~; vojaška ~; družbena ~ delovanje, delo; pojm. drama z veliko ~e dogajanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bájno mer. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) poud.: ~ zaslužiti |zelo veliko|; ~ lepa dolina |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bataljón -a m (ọ̑) tankovski ~; poud. ~ otrok |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

beróč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́)
beróči -a -e (ọ́) poud. predavanje za vse ~e občinstvo |ki redno, veliko bere|
beróči -ega m, člov. (ọ́) obvestiti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bístven -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ problem; publ. narediti ~o napako veliko, hudo
bístveno -ega s, pojm. (ȋ) izpustiti kaj ~ega
bístvenost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

blá2 povdk. (ȃ) poud. Mi delamo, on pa samo ~ ~ |veliko govori|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

blázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ človek; poud.: voziti z ~o hitrostjo |z zelo veliko|; To je ~o početje |nespametno|
blázni -ega m, člov. (á) zastar. bolnišnica za ~e za duševno bolne
bláznost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bóg1 -á m, člov. -u -á -u -om; -ôva/-á -ôv; -ôvi -ôv v zvezi hvala bogú (ọ̑ ȃ; v zvezi ȗ) verovati v ~a; ~ sonca; poud.: biti ~ v družini |imeti veliko veljavo|; prizor za ~ove |imeniten, čudovit|
bogínja -e ž, člov. (í) ~ sreče; poud. Ta ženska je njegova ~ |oboževanka|; nardp. |vedeževalka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bòlj prisl. (ȍ)
1. primer. ~ zelen; ~ goreč; ~ razvit; ~ brez skrbi; ~ delati kot kdo drug; ~ prav; čedalje, še, tem, veliko, vse, zmerom ~; ~ in ~; ~ ali manj |v precejšnji meri|
2. sorazmer. Kolikor ~ so jih tlačili, toliko ~ so se upirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bŕblja -e ž, člov. (ȓ) slabš. |kdor veliko, prazno govori|: Poznajo ga, da je ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

brbljáč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko, prazno govori| neslan ~
brbljáčka -e ž, člov. (á) slabš.
brbljáčev -a -o (á) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

brbljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brbljánje; (-àt) (á ȃ) Otrok veselo ~a; slabš. brbljati o čem ~ ~ vsem mogočem |veliko, prazno govoriti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

brbljàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. |ki veliko, prazno govori|: ~a ženska
brbljávost -i ž, pojm. (á) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bŕbra -e ž, člov. (ȓ) slabš. |kdor veliko, prazno govori|: On je prava ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

brbráč -a m z -em člov. (á) slabš. |moški, ki veliko, prazno govori|:
brbráčka -e ž, člov. (á) slabš.
brbráčev -a -o (á) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

brbráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brbránje; (-àt) (á ȃ) Voda ~a v loncu; poud. |veliko, prazno govoriti|; brezos. brbrati komu V želodcu mu ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

brbràv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) poud. |ki veliko, prazno govori|
brbrávost -i ž, pojm. (á) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

brêzno -a s, rod. mn. brêzen (é) pasti v ~; poud.: ~ oceana |velika globina|; ~ trpljenja |zelo veliko trpljenje|; star. peklensko ~ pekel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cènt1 cénta in cènt cênta m (ȅ ẹ́; ȅ é) ~ moke; poud. imeti denarja na ~e |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

část -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ) veliko dati na svojo ~; sprejeti koga z vsemi ~mi; poud. Na mojo ~ |Res je tako|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

čeljustáč -a m s -em člov. (á) slabš. |veliko govoreč človek|
čeljustáčka -e ž, člov. (á) slabš.
čeljustáčev -a -o (á) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

čeljustálo -a s, člov. (á) slabš. |veliko govoreč človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

čeljústnik -a m, člov. (ȗ) slabš. |veliko govoreč človek|
čeljústnica -e ž, člov. (ȗ) slabš.
čeljústničin -a -o (ȗ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

črépati -am in črepáti -ám nedov. -aj -ajte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -àl -ála, -at in -àt, -an -ana in -án -ána; črépanje in črepánje; (-at in -àt) (ẹ́; ẹ̑; á ȃ) pokr. severovzh. kaj ~ jabolčnik pohlepno, veliko piti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

čúda mer. prisl. (ȗ) poud.|zelo|: ~ gosta trava; ~ veliko prostora;|veliko|: Na travnikih se je paslo ~ živali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

čúdo2 mer. prisl. (ȗ) poud.|zelo|: ~ lepi dnevi; ~ hitro;|veliko|: Zbralo se je ~ ljudi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dêbel -éla -o [-u̯]; -êjši -a -e (é ẹ́ ẹ́; ȇ) ~ krompir; knj. pog.: ~ denar |bankovec, kovanec večje vrednosti|; ~ glas globok, nizek; ~a knjiga; poud.: imeti ~o denarnico |imeti veliko denarja|; ~a kletev |robata, groba|; imeti ~o kožo |neprizadeto prenašati žalitve; biti žaljivo nevljuden|; ~a laž |velika, očitna|; čakati ~o uro |več kot uro|
debéli -a -o (ẹ́) nardp. ~ četrtek |pred pustom|
debéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ~e govoriti |neresnične, izmišljene stvari|
na debélo nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ prodajati; knj. pog. ~ ~ goljufati zelo; pogosto
debelóst -i ž, pojm. (ọ̑) nagibati se k ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

debelobúčen -čna -o (ȗ) šalj. |z debelo, veliko glavo|: ~ fant
debelobúčnost -i ž, pojm. (ȃ) šalj.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

debeloglávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |kdor ima debelo, veliko glavo|
debeloglávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
debeloglávčev -a -o (ȃ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dejánje -a s (ȃ) ocenjevati koga po ~ih; veliko kulturno ~; prvo ~ opere; zgodba brez ~a brez dogajanja; jezikosl. glagolsko ~; pravn. kaznivo ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dél -a [tudi -u̯] m (ẹ́; ẹ̑) ~ celote; nadomestni ~i; zahodni ~ gorovja; prinesti k hiši svoj ~ delež; publ. velik ~ ljudi tega ne ve veliko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

denár -ja m z -em (á) posoditi ~; menjati, preštevati ~; papirnati ~; ponarejeni ~; poud.: kupiti za velik ~ |znesek, plačilo|; biti pri ~u |veliko ga imeti|; gosp. kupna moč ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

desét2 desêtih glav. štev. (ẹ̑ ẹ́) ~ prstov; poslovati z ~imi podjetji; knjiga v ~ih zvezkih; stati ~ tisoč; ver. ~ božjih zapovedi; poud. Na tvoje mesto lahko dobimo ~ boljših |veliko|
desét desêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) eden proti ~im; Kdor molči, ~im odgovori; nečlov. priti ob ~ih |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; Za organizatorja je kandidiralo veliko mest. Od ~ih v ožjem izboru so izbrali eno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

desetína -e ž (í) ~ dobička; ~ zemlje |mera|; zgod. |dajatev|; poud. (na) ~e let je minilo |veliko|; več oboroženih desetin |vojaških enot|; Desetina, stoj! |deset ljudi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

desétkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; desétkanje (ẹ̑) poud. koga/kaj Kuga ~a prebivalstvo |pozroča veliko smrti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

desétkrat kratn. prisl. (ẹ̑) ~ sedem je sedemdeset ‹10 × 7 = 70›; ~ manj, več; poud. ~ lepša je, kot je bila |veliko, dosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

deséttísoči -ev m mn. (ẹ̑ȋ) bojevati se proti ~em; poud. (na) ~e ljudi |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

devetkáč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko govori|
devetkáčev -a -o (á) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

devetkáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; devetkánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |veliko govoriti, pripovedovati|: kaj ~ neslanosti; devetkati o čem ~ ~ svojih dogodivščinah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

devétkraten -tna -o (ẹ̑) ~a teža; poud. ~o izobilje |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dèž -jà in dèž -ja [də] m z -em snov. (ə̏ ȁ; ə̏ ə̀) ~ pada; droben, jesenski ~; na, v ~u delati; hoditi po ~u; neknj. pog. ~ gre dežuje; poud.: ~ isker |veliko isker|; priti z ~a pod kap |iz ene neprijetnosti v še večjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

diametrálen -lna -o [ija] (ȃ) ~ položaj |popolnoma različen, nasproten|; poud. ~o nasprotje |zelo veliko|
diametrálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dioptríja -e ž, pojm. (ȋ) izmeriti ~o leče; prakt.sp. imeti veliko ~o očala z veliko dioptrijo; števn. |enota za merjenje lomnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dírka -e ž (ȋ) konjske ~e; pojm., poud.: ~ za denar |veliko prizadevanje|; Bila je ~ (s časom) |hitenje, naglica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

divjáčina -e tudi divjačína -e ž, skup. (á; ȃ; í) loviti ~o; snov. pripraviti ~o; števn. Večkrat ujame kako ~o |divjo žival|; člov., poud. Ta ~ mu je povzročil(a) veliko težav |človek, ki se težko obvladuje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dolgojezíčen -čna -o [u̯g] (ȋ) poud. ~a ženska |ki veliko govori, opravlja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dolgojezíčnež -a [u̯g] m z -em člov. (ȋ) poud. |človek, ki veliko govori, opravlja|
dolgojezíčnica -e [u̯g] ž, člov. (ȋ) poud.
dolgojezíčnežev -a -o [u̯g] (ȋ) poud.
dolgojezíčničin -a -o [u̯g] (ȋ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dôlžen -žna -o in dolžán dôlžna -ó [u̯ž] (ó; ȃ ó ọ̑) komu/čemu kaj biti ~ znancu veliko vsoto; biti ~ obrtniku za delo; biti ~ skrbeti za red; ~ si, da mu pomagaš
dôlžni -a -o (ó) ~ delež

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dovléči -vléčem dov., nam. dovléč/dovlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) neobč. privleči: kaj ~ veliko vejo
dovléči se -vléčem se (ẹ́) poud. do česa ~ ~ ~ zavetja |s trudom, naporom priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

drdrávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |kdor hitro, veliko govori|
drdrávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
drdrávčev -a -o (ȃ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal
drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im
drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|
drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

družínstvo -a s, pojm. (ȋ) ~ mu veliko pomeni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|
dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima
dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|
dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ekstáza -e ž, pojm. (ȃ) izobr. zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ~o; biti v ~i; poud. z govorom spraviti poslušalce v ~o |v zanos, veliko navdušenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

enák -a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ)
1. ist. kak. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena; družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi
2. ist. mer. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|
enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi
enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|
enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega
enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

enójnik -a m (ọ̑) knjižnica z veliko ~i |unikati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

enórmno nač. prisl. -ej(š)e (ọ̑; ọ̑) neobč. ~ delati veliko, ogromno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

fantazíja -e ž, pojm. (ȋ) imeti veliko ~o domišljijo; števn. bolezenske ~e |prividi|; glasb. |skladba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

fazénda -e ž (ẹ̑) |veliko posestvo v Braziliji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

finésa -e ž, pojm. (ẹ̑) gibati se z veliko ~o; števn. stilne ~e dognanosti; poud. izdelati kaj do zadnje ~e |do popolnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

frangléščina -e ž, pojm. (ẹ̑) žarg. |francoščina z veliko anglicizmov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

galeríja -e ž (ȋ) umetniška ~; publika z ~e; poud.: ~ je navdušeno ploskala |ljudje na galeriji|; ustvariti ~o človeških tipov |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gíbati -ljem tudi gíbati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; gíbanje (í; í) z/s čim ~ s prstom; pešaj. gibati kaj Veter ~e veje premika
gíbati se -ljem se tudi gíbati se -am se (í; í) ~ ~ v ravni črti; veliko se gibati na svežem zraku; pešaj. Star je, komaj se ~e se premika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gobcáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; gobcánje; (-àt) (á ȃ) nizk. |veliko, predrzno govoriti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gobezdáč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko, predrzno govori|
gobezdáča -e ž, člov. (á) slabš.
gobezdáčev -a -o (á) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gobezdálo -a s, člov. (á) slabš. neustavljivo ~ |kdor veliko, predrzno govori|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gobezdáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; gobezdánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |veliko, predrzno govoriti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gobezdàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. biti preveč ~ |veliko, predrzno govoriti|
gobezdávost -i ž, pojm. (á) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gobezdávec -vca m z -em člov. (ȃ) slabš. |kdor veliko, predrzno govori|
gobezdávka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
gobezdávčev -a -o (ȃ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gobezdúlja -e ž, člov. (ú) slabš. |ženska, ki veliko, predrzno govori|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gofljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; gofljánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |veliko, predrzno govoriti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gôrek -rka -o in gorák gôrka -ó; -êjši -a -e (ó; ȃ ó ọ̑; ȇ) ~ čaj; poud. biti ~e krvi |temperamenten, živahen|; star.: izpolniti prijateljevo ~o željo |veliko|; imeti ~o srce za reveže |biti dober, usmiljen|; poud. gorek komu biti ~ sosedu |nenaklonjen, sovražen|; Juha je še ~a
gôrka -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud.: povedati komu nekaj ~ih |zelo ga ošteti|; prisoliti komu par ~ih |dati mu nekaj klofut|
gôrko -ega s, pojm. (ó) biti na ~em; snov. pojesti kaj ~ega |toplo jed|
gôrkost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

govoráč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko govori|
govoráčka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
govoráčev -a -o (á) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gradíti -ím nedov. grádi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, grajèn -êna; grajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ cesto; publ. ~ politiko na mednarodnem sodelovanju delati, ustvarjati; redk. Otroci ~ijo potoček pregrajujejo; redk. graditi kaj od česa Zid ~i vrt od struge deli, ločuje; brezos. Zdaj se veliko ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

grmáda -e ž (á; ȃ) zložiti ~o iz suhih vej; ~ blaga; poud. pojesti ~o tort |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

grôza1 -e ž, pojm. (ó) ~ obide, prevzame človeka; vzbujati ~o otroku; groza pred kom/čim ~ ~ neznanim; poud. dreveneti od ~e, v ~i; privzdig. ~ smrti |grozljivost, pretresljivost|; poud. ~ ljudi |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

grozánski -a -o (ȃ) poud.: ~ oblak |grozen, strašen|; ~ trušč |močen, silovit|; imeti ~o glavo |zelo veliko, ogromno|; čutiti ~o lakoto |zelo hudo|
grozánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

grozljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ prizor; poud. ~o nerazumevanje |zelo veliko|
grozljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

haciénda -e [ije] ž (ẹ̑) |veliko posestvo v latinskoameriškem okolju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

hájka -e ž (ȃ) |vojaška akcija proti partizanom|; poud. V pisarni imajo pravo ~o |veliko dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

hekatómba -e ž (ọ̑) |žrtvovane, darovane živali v stari Grčiji|; izobr. |veliko število nasilno umrlih ljudi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

hélikon -a m (ẹ̑) |veliko trobilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

homêrski -a -o (ȇ) ~ spev; poud. opraviti ~o delo |zelo veliko, ogromno|
homêrskost -i ž, pojm. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

hudímana1 mer. prisl. (í) olepš. |hudičevo|: ~ veliko število

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

hudoúrnik2 -a m (ȗ) ~i derejo v dolino; poud. izrekati ~e psovk |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

humózen -zna -o (ọ̑) ~a zemlja |z veliko humusa|
humózni -a -o (ọ̑) ~a snov
humóznost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

íks3 -- nedol. količ. štev. (ȋ) neknj. pog. ~ ljudi ga sprašuje o tem veliko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

in2 [poudarjeno ín] prir. vez.
1. vezal. oče ~ mati; naša Anka ~ sosedov sin; mlada ~ pametna; Sedimo ~ pišemo; Truden je prišel domov ~ se kar sesedel; noč ~ dan |ves dan|; če je več naštevalnih enot, se in stavi samo pred zadnjo oče, mati ~ trije otroci; če je veznik pred vsako naštevalno enoto, je to mnogovezje ~ izvrši prisego Jefte ~ pade dekelce mlado ~ oče ~ ves narod joče; če v zvezi ni nobenega in, je to brezvezje Umrli so ji vsi po vrsti: oče, brat, mati; če in veže enaki enoti, je taka zveza poudarjena tisoči ~ tisoči |veliko tisočev|
2. protiv., z vejico pred seboj, poud. Med vami sem bil, ~ me niste spoznali |toda, vendar|
3. posled. Vabili so me, ~ sem šel z njimi |zato, pa|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

intenzíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ študij; Njegov vpliv je zelo ~ močen, velik; ~a barva izrazita; ~a bolečina huda
intenzívni -a -o (ȋ) ~ tečaj angleščine |časovno in vsebinsko zelo zgoščen|; ~o gospodarstvo |ki vlaga veliko dela in sredstev|
intenzívnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

iskán -a -o; bolj ~ (á) publ. zelo ~ izdelek |po katerem je veliko povpraševanje|
iskánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izdáti2 -dám dov., 2. in 3. os. dv. izdásta in izdáta; 2. os. mn. izdáste in izdáte; drugo gl. dati (á) zaleči: Ta hrana veliko ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izgíniti -em dov. izgínjenje (í ȋ) Madež še ni čisto izginil; ~ v daljavi, med drevjem; Izginil je, kot bi se v zemljo vdrl |nenadoma, nepričakovano|; omilj. Iz trgovine je izginilo veliko blaga |je bilo ukradeno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izkupíti in izkúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ȋ/ú ú) redk. ~ veliko vsoto pri prodaji iztržiti, dobiti; knj. pog., poud. ~ poškodbo v pretepu |dobiti|
izkupíti jo in izkúpiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Izkupil jo je od očeta
izkupíti jih in izkúpiti jih -im jih (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Ta jih bo še izkupil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izkúsiti -im dov. izkúšen -a (ú ȗ) kaj ~ veliko hudega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izločíti in izlóčiti -im dov.; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ fanta na naboru; ~ veliko znoja; izločiti koga/kaj iz česa ~ sladkor iz raztopine
izločíti se in izlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Cink se ~i na katodi; ~ ~ iz družbe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izméček -čka m (ẹ̑) vulkanski ~i; poud. ~i človeške družbe |nenravni ljudje|; zdrav. okužiti se z ~i; snov. veliko ~a pri proizvodnji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izmetáti -méčem dov.; drugo gl. metati (á ẹ́) kaj Vse ~e, kar poje; izmetati kaj iz česa ~ kamenje iz zemlje; poud. izmetati kaj za kaj ~ veliko denarja za obleke |porabiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izrazít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) imeti ~ obraz; publ.: premalo ~ odgovor jasen, natančen; imeti ~o prednost pred kom veliko
izrazítost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izrečèn -êna -o (ȅ é é) ~ sklep
izrečêno -ega s, pojm. (é) O tem je bilo veliko ~ega
izrečênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izrúti -rújem dov., nam. izrùt/izrút, izrút -a; izrútje; drugo gl. ruti (ú) kaj iz česa ~ kol iz zemlje; Vihar je izrul veliko drevja; ~ las, zob

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

iztrebíti in iztrébiti -im tudi iztrébiti -im dov. iztrébljenje; drugo gl. trebiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) kaj ~ mladi gozd, travnik; ~ jarek očistiti; ~ solato otrebiti; poud. ~ ljudstvo |uničiti|
iztrebíti se in iztrébiti se -im se tudi iztrébiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) Bolnik se je iztrebil |je opravil veliko potrebo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

iztrébljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztrébljanje (ẹ́) kaj ~ gozd, senožet; poud. ~ manjšine |uničevati|
iztrébljati se -am se (ẹ́) redno se iztrebljati |opravljati veliko potrebo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. izvésta; 2. os. mn. izvéste, 3. os. mn. izvêjo in izvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́) kaj ~ novico; izvedeti za kaj ~ ~ službo; izvedeti kaj o kom/čem ~ veliko zanimivega o pisatelju; O letalski nesreči je izvedel iz časopisa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izvŕžek -žka m, snov. (ȓ) veliko ~a pri proizvodnji; števn., slabš. ~ človeštva |nemoralen, pokvarjen človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izžémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izžémanje (ẹ̑) kaj iz koga/česa ~ sok iz limone, vodo iz perila; poud. ~ denar iz ljudi |jim ga veliko jemati|; izžemati koga/kaj ~ limono, perilo; poud.: ~ delavce |izrabljati, izkoriščati|; Delo v rudniku ga ~a |izčrpava, slabi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

jédec -dca m z -em živ. (ẹ̑) ~ mesa, planktona; člov., poud.: Pri hiši je dosti ~ev, a malo delavcev |ljudi, ki jih je treba preživljati|; biti slab, velik ~ |malo, veliko jesti|
jédka -e ž, člov. (ẹ̑)
jédčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

jézero1 -a s (ẹ̑) plavati v ~u; poud.: Vrhovi gora so se dvigali iz meglenega ~a |iz megle|; potočiti ~ solz |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

jezljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; jezljánje (-àt) (á ȃ) pokr. komu Pred vsemi je jezljala materi ugovarjala, odgovarjala; pokr. jezljati zoper kaj ~ ~ nove postave negodovati; pokr. Ljudje so veliko jezljali zaradi njegove ženitve opravljali, obrekovali; poud. Plamenčki ~ajo |plapolajo, švigajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kàj2 -- poljubn. količ. zaim. (ȁ) ~ potov sem imel, da sem vse to opravil |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kákati -am nedov. -ajóč, -áje; kákanje (á) otr. |opravljati veliko potrebo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kalejdoskóp -a tudi kalejdoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) gledati v ~ |v optično igračo|; poud. ~ dogodkov |veliko raznovrstnih dogodkov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kanonáda -e ž, pojm. (ȃ) neknj. pog. topovsko streljanje; poud. ~ kletvic |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kápnik -a m (ȃ) jama z veliko ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

klíničen -čna -o (í) poud. opisovati značaje oseb s ~o natančnostjo |veliko|
klínični -a -o (í) ~ pregled
klíničnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

knjíga -e ž (í) listati po ~i; pritožna, zemljiška ~; poud.: čepeti pri ~ah |brati, študirati|; učiti se iz ~e življenja |iz izkušenj|; požirati ~e |hitro brati; veliko brati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kokodákati -am nedov. -ajóč; kokodákanje (ȃ) Kokoši ~ajo na dvorišču; nizk. |veliko in glasno govoriti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kólikanj vpraš. mer. prisl. zaim. (ọ̑)
1. ~ sem si prizadeval za to veliko
2. v vezniški rabi, v sorazmernostnih odvisnikih ~ bolj se trudi, tolikanj manj ji uspeva kolikor

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kolobócija -e ž, pojm. (ọ́) neknj. pog.: povzročiti veliko ~o zmešnjavo, zmedo; imeti ~e s čim neprijetnosti, težave

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

konzumírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konzumíranje (ȋ) porabiti: kaj ~ veliko gradbenega materiala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kòš kôša m s -em mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó) plesti ~; ~ listja; poud. ~ novic |veliko|; šport. metati na ~; rud. žarg. spustiti se v jamo v ~u v kletki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kot [poudarjeno kòt] podr. vez.
1. primer. bel ~ sneg; iti ~ po maslu; Naredili bodo tako, ~ je dogovorjeno; Letos ni zaslužil toliko ~ lani; Pridelek je slabši, ~ so pričakovali; V tej trgovini je blago dražje ~ v drugih; poud.: imeti denarja več ~ preveč |zelo veliko|; Naloga je bila več ~ lahka |zelo|
2. ozirn. K vam prihajam ~ prijatelj; ~ strokovnjak se s tem ne morem strinjati; Poznajo ga ~ odličnega govornika; svetovati komu ~ prijatelj; ~ gost nastopa slaven iluzionist; Skrajnosti so, ~ je znano, navadno škodljive; Sprejeli so ga medse ~ svojega; Glagoli ~ skakati, letati, sedati se imenujejo ponavljalni
3. poudar. Tega mi ni povedal nihče drug ~ direktor |prav direktor|; ne imeti s kom drugega ~ skrbi |samo|; Kje drugje ~ pri nas bi se mu godilo bolje |samo|
4. del prir. stopnj. vez. tako — kot S filmom so bili zadovoljni tako gledalci ~ kritiki; publ. Prošnji je bilo treba priložiti dokazila o izobrazbi ~ tudi potrdilo o nekaznovanju in

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kozmopolítski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~e težnje svetovljanske; poud. veliko ~o mesto |svetovljansko|
kozmopolítskost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kraljévski -a -o (ẹ́) ~ dvorec; poud.: ~ hrast |izredno lep, velik|; ~a igra |šah|; ~o plačilo |zelo veliko, obilno|
po kraljévsko primer. prisl. zv. (ẹ́) poud. ~ ~ se zabavati |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

krézovski -a -o (ẹ̑) poud. ~o bogastvo |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

krík -a m (ȋ) divji, pretresljiv ~; ~i na pomoč klici; pojm. V hiši je bil velik ~ kričanje; privzdig. ~ po ljubezni |potreba, želja|; poud.: zadnji ~ tehnike |najnovejše dognanje|; vik in ~ |veliko razburjenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

krítičen -čna -o; -ejši -a -e (í; í) ~ pregled; publ. ~o pomanjkanje premoga |zelo veliko|; biti zelo ~; publ. Položaj je zelo ~ |težek, težaven|; zdrav. Bolnikovo stanje je ~o |zelo slabo|; kritičen do koga/česa biti ~ ~ družbenih razmer
krítični -a -o (í) slovstv. ~ realizem
krítičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

krížkráž1 -a m s -em (í/ȋá; í/ȋȃ) poud.: narisati velik ~ |črti v obliki črke X|; ~ črt, gub |veliko|; narediti ~ čez kaj |odločno zavrniti, razveljaviti kaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kúmara -e ž (ú) olupiti ~o; mn., snov. ~e v solati; slabš. imeti veliko ~o |nos|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kùp kúpa m (ȕ ú) gnojni ~i; ~ krompirja; nametati kaj na ~; spravljati seno v ~e; poud.: imeti ~ opravkov |mnogo, veliko|; toliko ljudi na ~u |skupaj|; zaslužiti na ~e denarja |veliko|; držati se kot ~ nesreče |obupano, žalostno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

láčen -čna -o; bolj ~ (á ȃ á) ~ begunec; poud. imeti doma pet ~ih ust |otrok|; lačen česa ~ kruha; poud. biti ~ ljubezni |zelo si je želeti|
láčni -ega m, člov. (á) nasititi ~ega
láčna -e ž, rod. mn. -ih pojm. (á) neknj. pog., poud. imeti ta ~o |veliko jesti, a biti suh|
láčnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

légija -e ž (ẹ́) rimska ~a |vojaška enota|; ~e v prvi svetovni vojni; poud. ~ občudovalcev |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

legijón -a m (ọ̑) poud.: ~i ob televizijskih sprejemnikih |velike množice|; ~ mravelj |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

lép -a -o tudi lép -a -ó; -ši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ẹ̑) ~ fant; poud.: ~ dan |sončen, jasen|; pisati ~ jezik |pravilen, izrazno bogat|; ~ rezultat |zelo dober|; doživeti ~o starost |visoko|; plačati ~o vsoto |precej veliko, precejšnjo|; imeti vedno ~o stanovanje |čisto, pospravljeno|; iron. ~ prijatelj, ki te v nesreči zapusti |slab|; biti ~ v obraz; poud. Vedno je ~ |se lepo oblači|; Hvala ~a |vljudnostni izraz, navadno hvaležnosti|
lépi -a -o (ẹ́) neobč. ~ spol ženske
lépi -ega m, člov. (ẹ́) Zbrali so se sami ~i
lépa -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) ~e ne dobi, grde ne mara
lépo -ega s, pojm. (ẹ́) ~ v umetnosti
lépše -ega s, pojm. (ẹ̑) reči kaj zaradi ~ega |zaradi boljšega vtisa|
na lépem čas. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ (vsem) ~ odpotovati |nenadoma, nepričakovano|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

lepíti in lépiti -im tudi lépiti -im nedov. lépi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; lépil -íla tudi -il -ila, lépit, lépljen -a; lépljenje; (lépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ plakate; ~ raztrgane liste zlepljati; lepiti kaj na kaj ~ tapete na steno; To lepilo ne ~i več
lepíti se in lépiti se -im se tudi lépiti se -im se nedov. (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) na kaj Blato se ~i na čevlje; poud. lepiti se na koga Ženske se kar ~ijo nanj |kažejo veliko zanimanje zanj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ljúdski -a -o (ȗ) ~ ples; veliko ~o zborovanje; star. ~a šola osnovna šola; biti preprost in ~
ljúdska -e ž, rod. mn. -ih (ȗ) prakt.sp. zapeti kakšno ~o ljudsko pesem
ljúdsko -ega s, pojm. (ȗ) star. delati škodo na ~em, po ~em na tujem, po tujem
ljúdskost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

máčka -e ž (ȃ) imeti pri hiši veliko mačk; tigrasta ~; člov., poud. |privlačna, premetena ženska|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mánjkati -am nedov. -ajóč, -áje; mánjkanje (ȃ) Na polici ~ajo štiri knjige; manjkati komu Tu mu ničesar ne ~a; šalj. ~a mu eno kolesce v glavi |je nekoliko čudaški|; s smiselnim osebkom v rod. Zmeraj mu ~a denarja; poud. Samo tega še ~a |To bo stanje še poslabšalo|; manjkati do česa Do roba ~a še 2 cm je še 2 cm; Do svitanja ~a še pet ur je še pet ur; brezos., poud. Malo je manjkalo, pa bi bil padel |Skoraj bi bil padel|
mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

màr in már primer. prisl. (ȁ; ȃ) rajši: Kaj pohajkuješ okrog, ~ bi se učil za izpite; ~ bi bil ostal tam, tu je veliko slabše

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mása2 mer. prisl. (ȃ) neknj. pog. zelo: Bilo je ~ veliko ljudi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mástno prisl. -ej(š)e (á; á) mer. ~ in slastno se gostiti; poud. To so morali ~ plačati |drago, veliko|; nač., poud. ~ zakleti |nespodobno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

meánder -dra m (á) Reka ima veliko ~ov (ovinkov, zavojev); um. okrasiti z ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mêja -e tudi mêja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́/ẹ̑) prestopiti ~o; zasaditi živo ~; državna ~; jezikovne ~e; starostna ~; ~e znanja se širijo |področje, območje|; poud.: brez ~e razpravljati |zelo veliko, dolgo|; do skrajne ~e pošten |zelo pošten|; poslovati na ~i rentabilnosti |komaj še rentabilno| urad. delati, ukrepati v ~ah predpisov po predpisih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

menažeríja -e ž (ȋ) Cirkusanti so imeli vrtiljak in ~o |tuje, divje živali|; poud. imeti celo ~o mačk in psov |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

milijárda1 -e ž (ȃ) dve ~i; tri ~e tolarjev; prakt.sp. izvoz povečati za dve ~i |za dve milijardi denarnih enot|; poud. ~e kilometrov daleč |zelo veliko, neskončno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

milijón1 -a m (ọ̑) trije ~i; šteti do ~, do ~a; več ~ov let; prakt.sp. izposoditi si ~ |milijon denarnih enot|; poud.: ~e ima na banki |veliko denarja|; slab ~ |malo manj kakor milijon|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

milijón3 -- glav. štev. (ọ̑) ~ prebivalcev; dežela z ~ prebivalci; poud. kupiti ~ stvari |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mirijáda -e ž (ȃ) neobč. deset tisoč; poud. ~e zvezd |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mláka -e ž (á) žabe v ~i; redk. ~e na cesti luže; poud. ~e krvi |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mlakúžast -a -o; bolj ~ (ú) poud. ~a cesta |z veliko lužami, blatna|; slabš. ~a voda |kalna, umazana|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) marsikateri: ~ človek gre tod mimo; ~i ljudje ne vedo več, kaj hočejo; ~a želja se nam ni izpolnila; ~e ženske so šle za dojilje v Egipt; pred ~imi leti veliko
mnógi -ega m, člov. (ọ̑) S te stene je ~ zdrsnil v smrt marsikateri
mnóga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je umrla prezgodaj marsikatera

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mnógo2 -- nedol. količ. štev. (ọ̑) neobč. dosti, veliko: ~ ljudi je bilo na pogrebu; ~, ●~im sorodnikom je pomagal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mnóžica -e ž (ọ̑) ~ okrog prvaka; voditi ~e; publ. najširše ljudske ~e ljudje, ljudstvo; ~ gledalcev; poud. ~ obveznosti |veliko|; mat. teorija množic

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

množína -e ž (í) meriti ~o padavin količino; publ. velika ~ hrane veliko; neobč. ~ trgovin na ulici veliko; pojm., jezikosl. |slovnično število|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

môčen -čna -o in močán môčna -ó; -êjši -a -e (ó; ȃ ó ọ̑; ȇ) ~ človek; ~ avtomobilski motor |z veliko močjo|; ~e barve |zelo izrazite|; poud. ~a hrana |zelo hranljiva, kalorična|; omilj. obleka za ~o žensko |debelo|; poud. imeti ~e živce |ne se hitro razburiti|; ~ kot hrast |zelo|; poud. izrazno, izpovedno ~ |spreten, učinkovit|
močnêjši -a -e (ȇ) šalj. ~ spol |moški|
môčni -ega m, člov. (ó) bati se ~ega
močnêjši -ega m, člov. (ȇ) zakon ~ega
môčno -ega s, snov. (ó) poud. spiti kaj ~ega |žganje|
môčnost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mogóčnež -a m z -em člov. (ọ̑) poud. |človek z veliko oblasti, moči|: politični ~; ~i krajevne oblasti
mogóčnežev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mogóčnik -a m, člov. (ọ̑) poud. |človek z veliko oblasti, moči|: ukloniti se ~u; občinski ~i
mogóčnica -e ž, člov. (ọ̑) poud.
mogóčničin -a -o (ọ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

morílsko [u̯s] nač. prisl.(ȋ) poud. skoraj ~ resen |veliko preveč|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

možgáni -ov m mn. (ȃ)
1. velikost ~ov; anat. mali ~; poud.: napenjati ~e |močno, veliko razmišljati|; pobrskati po ~ih |skušati se spomniti|; mn., snov. ocvrti ~; pojm. pretres ~ov
2. publ.: elektronski ~ |(elektronski) računalnik|; beg ~ov |odseljevanje izobražencev (v tujino)|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mrgoléti -ím nedov. mrgôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; mrgolênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) V zraku so mrgoleli komarji; redk. Nad pečmi je mrgolel dim migotal, trepetal; poud., s smiselnim osebkom mrgoleti koga/česa V nalogi ~i napak |veliko jih je|; poud. mrgoleti od koga/česa Polja ~ijo ~ ljudi |veliko jih je|; mrgoleti komu Od groze so mu mrgoleli mravljinci po koži gomazeli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mučeníštvo -a s, pojm. (ȋ) ~ svetnikov; poud. ~ ljudi med vojno |veliko trpljenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

múčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; múčenje (ú ȗ) koga/kaj ~ jetnika pri zaslišanju; poud. ~i ga zahrbtna bolezen |ima zahrbtno bolezen|; ~ (si) oči z branjem
múčiti se -im se (ú ȗ) Bolnik se ~i; poud. mučiti se z/s kom/čim ~ ~ z nemščino |slabo govoriti nemško|; ~ ~ z otroki in gospodinjstvom |imeti veliko dela, skrbi|; poud. Mučil se je, da bi jih pridobil |se trudil, si prizadeval|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

múkoma nač. prisl. (ú/ȗ) neobč. z veliko težavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

múltinacionálka -e ž (ȗȃ) prakt.sp. veliko mednarodno podjetje: delnice ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nabrénkati -am dov. -an -ana; nabrénkanje (ẹ̑) poud. komu kaj Zdravnik mu je nabrenkal še tri mesece ležanja |naložil, predpisal|; Nabrenkala mu je veliko očitkov |jezno izrekla|
nabrénkati jih -am jih (ẹ̑) knj. pog., poud. komu ~ ~ učencem |ošteti jih|
nabrénkati se -am se (ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se|: česa ~ ~ vina
nabrénkati se ga -am se ga (ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nabrúhati -am dov. -an -ana (ú ȗ) kaj Ognjenik je nabruhal veliko lave
nabrúhati se -am se (ú ȗ) poud. |prenehati bruhati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nacépati -am tudi nacêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) poud. Čez noč je z dreves nacepalo veliko hrušk |popadalo|
nacépati se -am se tudi nacêpati se -am se (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) poud. Nacepalo se je kar nekaj ljudi |v presledkih prišlo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

načesáti -čéšem dov.; drugo gl. česati (á ẹ́) kaj ~ veliko prediva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nadmôčen -čna -o (ó) publ. ~ nasprotnik močnejši; poud. premagati težave z ~o voljo |z zelo veliko, izredno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nadojíti -ím dov. nadójil -íla, nam. nadojít/nadojìt; drugo gl. dojiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ punčko; pokr. vzh. ~ veliko mleka namolsti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nagovoríti -ím dov., nam. nagovôrit in nagovorít/nagovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ neznanko; nagovoriti koga z/s kom ~ prišleca z gospod(om); nagovoriti koga k/h čemu Nagovorili so ga k prodaji; nagovoriti koga proti komu ~ člane proti predsedniku; nagovoriti koga zoper koga ~ ženo zoper moža; neobč. nagovoriti komu o kom/čem Veliko jim je nagovoril o njih povedal
nagovoríti se -ím se (í/ȋ í) o kom/čem Veliko so se nagovorili o tem problemu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nakápati -am in nakápati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; nakápanje (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) kaj ~ na žličko kapljice zdravila
nakápati se -am se in nakápati se -ljem se (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) Na tla se je nakapala lužica krvi; poud. Nakapalo se je veliko ljudi |v presledkih prišlo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nakládati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nakládanje (ȃ) kaj ~ hlode; nakladati komu kaj ~ delavcem veliko dolžnosti; sleng. Nehaj ~ |preveč, nepomembno govoriti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nakláti -kóljem dov.; drugo gl. klati (á ọ́) kaj ~ drva za zimo; ~ veliko perutnine
nakláti se -kóljem se (á ọ́) Na čereh se je ladja naklala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

naklatíti in naklátiti -im tudi naklátiti -im dov. naklátenje; drugo gl. klatiti (í/ȋ/á á; á) kaj ~ hruške |natresti|; slabš. naklatiti komu kaj Naklatil jim je veliko neumnosti |izrekel, povedal|
naklatíti se in naklátiti se -im se tudi naklátiti se -im se (í/ȋ/á á; á) poud.: Veliko se je že naklatil po svetu |potoval, potepal|; Naklatili so se od vseh strani |prišli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nakúhati -am dov. -an -ana; nakúhanje (ú ȗ) kaj ~ veliko jedi; poud. nakuhati komu kaj Pazi, da ti kakšne ne ~a |pripravi neprijetno presenečenje|
nakúhati se -am se (ú ȗ) Ta riž se zelo ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nalétati se -am se dov. -aj se -ajte se tudi -ájte se; -al se -ala se tudi -ála se (ẹ́) poud.: Otroci so se do sitega naletali |natekali|; ~ ~ po uradih |imeti veliko opravkov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nalíčkati1 -am dov. -an -ana (ȋ) kaj Danes so naličkali veliko koruze
nalíčkati se -am se (ȋ) poud. česa Letos smo se pa že naličkali koruze |naveličali ličkanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nalívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; nalívanje (í) kaj ~ mleko v posodo; nalivati komu kaj ~ gostom kozarce |natakati|; nalivati koga/kaj z/s čim ~ kozarce s pivom |natakati|; poud. ~ fanta z žganjem |opijati, napajati|
nalívati se -am se (í) poud. |veliko piti|: ~ ~ v gostilni; nalivati se z/s čim ~ ~ z limonado

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nameníti in naméniti -im dov. naméni -te in -íte; naménil -íla, naménjen -a; (naménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu koga/kaj ~ darilo prijatelju; nameniti koga/kaj za kaj Namenili so ga za zdravnika; ~ veliko denarja za knjige
nameníti se in naméniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) ~ ~ vztrajati do konca; ~ ~ proti vrhu gore |oditi, odpraviti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

namísliti -im dov. namíšljen -a (í ȋ) neobč. kaj Govor je namislil spotoma si je izmislil
namísliti se -im se (í ȋ) neobč. o čem Namislil se je o tem, kar je doživel |veliko je razmišljal, premišljeval|
namísliti si -im si (í ȋ) star. kaj Risba je taka, kot si jo je namislil zamislil; star. namisliti si kaj o kom izmisliti si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

namolíti -mólim dov.; drugo gl. moliti1 (í/ȋ ọ́) poud. kaj ~ več očenašev |zmoliti|
namolíti se -mólim se (í/ȋ ọ́) veliko se namoliti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

namôlsti -môlzem [u̯s u̯z] dov., nam. namôlst/namòlst; namôlzenje; drugo gl. molsti (ó) kaj ~ veliko mleka; poud. ~ kaj na tuj račun |dobiti, pridobiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nàmreč tudi námreč prir. vez. (ȁ; ȃ) pojasnj. Midva, ~ brat in jaz, se dobro razumeva; Temu znancu piše samo enkrat na leto, ~ za rojstni dan; Tam, ~ pri sosedovih, je veliko novega; Bili so brez dolgov, brez uradno znanih ~; vzročn. Udeležba na zboru je bila zelo majhna, veliko ljudi je ~ že na dopustu; Vsi so vznemirjeni, zdaj gre ~ za pomembne stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

namúčiti -im dov. -en -ena (ú ȗ) koga Dovolj so jo namučili
namúčiti se -im se (ú ȗ) Veliko se je namučil, da je preživel družino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

napleníti in napléniti -im dov.; drugo gl. pleniti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ veliko dragocenosti in denar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

naplêsti -plêtem dov.; drugo gl. plesti (é) kaj ~ lepe puloverje; poud. naplesti koga/kaj ~ razgrajača |natepsti, pretepsti|; poud. naplesti komu kaj ~ staršem veliko hudega |skrivaj pripraviti, narediti|; naplesti kaj o kom/čem ~ ~ dogodku različne zgodbe |izmisliti si; povedati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

napleteníčiti -im dov. -en -ena (í ȋ) slabš. |povedati veliko nepomembnega, nespametnega|: komu kaj Za danes si nam napleteničil dovolj nesmislov; napleteničiti kaj ~ same neumnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

napósled2 tudi napôsled člen. (ọ̑; ȏ)
1. verjetn., neobč. nazadnje: ~ naj dodam še to
2. dodaj. neobč., ne nazadnje: Tukaj ~ ne gre za posameznika, ampak za veliko ljudi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

napovédati -povém dov. napovédanje; drugo gl. povedati (ẹ́) koga/kaj ~ goste; ~ program; napovedati komu kaj ~ nevesti srečo, usodo; ~ vojno; poud. napovedati kaj o kom ~ veliko lepega o novem znancu |reči, povedati|
napovédati se -povém se (ẹ́) komu Gostje so se jim napovedali za nedeljo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

narézkati -am dov. -an -ana; narézkanje (ẹ̑) kaj ~ veliko kolesc

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

narezljáti -ám dov. narezljánje; drugo gl. rezljati (á ȃ) kaj nekoliko ~ rob papirja; ~ veliko figuric

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

naskopáriti -im dov. naskopárjen -a; naskopárjenje (á ȃ) slabš. kaj ~ veliko denarja |privarčevati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nastrelíti -ím dov. nastréli -íte in nastrêli -íte; nastrélil -íla, -ít/-ìt, nastreljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ veliko divjih rac; redk. ~ srno obstreliti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nastréljati in nastreljáti -am tudi nastréljati -am dov.; drugo gl. streljati (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) kaj ~ vse krogle v tarčo; ~ veliko fazanov
nastréljati se in nastreljáti se -am se tudi nastréljati se -am se (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) Ni se še nastreljal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

našáriti -im dov. našárjen -a; našárjenje (á ȃ) slabš. koga/kaj z/s čim ~ sobo z drobnarijami |postaviti vanjo veliko odvečnih stvari|; redk., slabš. preveč ~ otroka |nalepotičiti, pisano obleči|
našáriti se -im se (á ȃ) redk., slabš. ~ ~ od nog do glave |nalepotičiti se, pisano se obleči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

našárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) slabš. ~ prostor |z veliko odvečnih stvari|; redk., slabš. ~a ženska |nalepotičena, pisano oblečena|
našárjenost -i ž, pojm. (ȃ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

natákati -am nedov. -ajóč; -an -ana; natákanje (ȃ) kaj ~ vino v kozarce; natakati kaj z/s čim ~ kozarce z vinom; natakati komu kaj ~ gostom pijačo
natákati se -am se (ȃ) poud. |veliko piti|: z/s čim ~ ~ s kavo, z vinom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

natvésti -tvézem in natvêsti -tvêzem dov., nam. natvést/natvèst in natvèst/natvêst; drugo gl. tvesti (ẹ́; é) slabš. komu kaj ~ otroku laž |izreči|; slabš. natvesti kaj o kom O njej je natvezel veliko neumnosti |izrekel|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

naváljati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; naváljanje (á) kaj ~ veliko listov za rezance

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèizčŕpen -pna -o (ȅŕ; ȅȓ) ~e zaloge; poud. ~o zaupanje |izredno veliko|
nèizčŕpnost -i ž, pojm. (ȅŕ; ȅȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nékaj4 mer. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) ~ je povedal, veliko pa ne; Na izletu je bilo kar ~ videti; ~ pa razumem tudi jaz; Poslopje je ~ zidano, ~ pa leseno deloma; Njegova beseda ~ zaleže precej, veliko; ~ se jezi (name) |zaradi nečesa|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèmálo1 -- nedol. količ. štev. (ȅá) poud. |veliko, dosti|: V igri je ~ zapetov; ~ nesreč zaradi napačnega prehitevanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nènarejèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) pritoževati se zaradi namišljenih, tj. ~ih krivic; neobč. ~o veselje resnično, iskreno; ~o vedenje
nènarejêno -ega s, pojm. (ȅé) Tu je še veliko ~ega
nènarejênost -i ž, pojm. (ȅé) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nènasíten -tna -o; bolj ~ (ȅí; ȅí ȅȋ ȅí) ~ otrok; poud. ~ trgovec |lakomen, pohlepen|; ~a jed; poud. ~o sovraštvo |zelo veliko|
nènasítnost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nènaváden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȃ; ȅȃ) ~ pojav; poud. imeti ~o moč |zelo veliko|
nènavádno -ega s, pojm. (ȅȃ) doživeti nekaj ~ega
nènavádnost -i ž, pojm. (ȅȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèoprávljen -a -o (ȅȃ) ~o delo
nèoprávljeno -ega s, pojm. (ȅȃ) Tu je še veliko ~ega
nèoprávljenost -i ž, pojm. (ȅȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèpojmljív -a -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) neobč. ~a razlaga nerazumljiva; poud. delati z ~o natančnostjo |z zelo veliko|
nèpojmljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèponovljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ poskus; ~a preteklost; poud. doživeti ~o srečo |zelo veliko|
nèponovljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèpopísen -sna -o (ȅí; ȅȋ) imeti ~e občutke; poud. ~o navdušenje |zelo veliko|
nèpopísnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèpopisljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ občutek nepopisen; poud. ~o veselje |zelo veliko|
nèpopisljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèpričakováno prisl. (ȅá) nač. ~ se zgoditi; mer., poud. zbrati ~ veliko denarja |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèprimérno1 prisl. (ȅẹ́) nač. ~ govoriti, se vesti; mer., poud. pridelati ~ več |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèrazumljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ pojav; ~e besede; poud. delati z ~o vnemo |zelo veliko|; nerazumljiv komu biti ~ učencem;
nèrazumljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèstorjèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) Čaka ga še veliko ~ega dela neopravljenega
nèstorjêno -ega s, pojm. (ȅé) Tu je še veliko ~ega neopravljenega, nenarejenega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

neštéto nač. prisl. (ẹ̑) poud. |zelo veliko|: imeti ~ sestankov; misliti na ~ stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèubranljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ napad; poud. ~o hrepenenje |zelo veliko|
nèubranljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèvíden2 -a -o (ȅȋ) še ~e fotografije; ●~o čudo nenavaden, izreden dogodek; ●~o razkošje barv zelo veliko
nèvídenost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèzadŕžen -žna -o (ȅŕ; ȅȓ) ~ pohod sovražnika; poud. čutiti ~o veselje |zelo veliko|
nèzadŕžnost -i ž, pojm. (ȅŕ; ȅȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèzadržljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ razvoj; poud. ~o veselje |zelo veliko|
nèzadržljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèzaustavljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ napad neustavljiv; poud. čutiti ~o utrujenost |zelo veliko|
nèzaustavljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

neznánsko mer. prisl. (ȃ) poud.
1. |zelo|: ~ se bati; ~ lepo dekle; ~ srečen
2. |veliko, mnogo|: ~ dela ima

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

neznôsen -sna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ smrad; poud.: ~ človek |neprijeten, zoprn|; ~ položaj |neprimeren, slab|; umetniško ~a režija |slaba, nekakovostna|; ~o sovraštvo |zelo veliko|
neznôsnost -i ž, pojm. (ó) ~ revščine; poud. do ~i razvajen |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

níz -a m (ȋ) ~ biserov; neobč.: ~ utrdb nad dolino vrsta; drugi ~ nalog skupina; publ. ~ dejstev |več, veliko|; geom. ~ točk; jezikosl. naslonski ~; šport. izgubiti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nòr nôra -o; bolj ~ (ȍ ó ó) knj. pog., poud. ~ človek |duševno bolan|; poud.: ~o upanje |zelo veliko, neuresničljivo|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; Ne bodi ~ |neumen, nespameten|; poud. nor od koga/česa ~ ~ obupa |zelo obupan|; poud. nor na koga/kaj biti ~ ~ konje, ženske |zelo rad jih imeti|
nôri -a -o (ó) rastl. ~a ajda
nôro -ega s, pojm. (ó) poud. slišati kaj ~ega |neumnega, nespametnega|
noróst -i ž, pojm. (ọ̑) poud. ~ njegovega vedenja |neumnost, nespametnost|; knj. pog., poud. zdraviti ~ |duševno bolezen|; števn., poud. počenjati ~i |neumne, nespametne stvari|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

núditi -im in nudíti in núditi -im nedov. -i -ite in núdi -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in núdil -íla, -it, núden -a; núdenje; (-it) (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) komu kaj ~ bralcem domačo in tujo literaturo; ~ jezljivcu povod za prepir → dajati; ~ otrokom zgled → biti otrokom za zgled; Dokumenti ~ijo zanimive informacije → vsebujejo; ~mo veliko izbiro blaga → ponujamo, imamo; Šola ~i izobrazbo → izobražuje; ~ odpor → upirati se; ~ pomoč → pomagati
núditi se -im se in nudíti se in núditi se -im se (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) → ponujati se, kazati se: komu ~i ~ nam dober izhod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

..o1 prisl. prip. obr. grôzno, náglo, rédko, užáljeno, velíko, vnéto, vedênjsko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obílica -e ž, pojm. (ȋ) neobč.: ~ podatkov velika količina; Vsega je bilo v ~i veliko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obílje -a s, pojm. (ȋ) ~ sodobnega življenja; neobč.: podnebje z ~em dežja z veliko količino; imeti vsega v ~u veliko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obílo količ. prisl. -ej(š)e (í/ȋ; í/ȋ) neobč. veliko: imeti ~ dela; ~ jesti; želeti ~ sreče; ~ poplačati za trud obilno, bogato

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

oblágati -am nedov. -ajóč; -aje; -an -ana; obláganje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ nasip s kamenjem; poud. ~ pomočnika z delom |mu nalagati veliko dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obráti obêrem dov., nam. obràt; drugo gl. brati (á é) kaj ~ češnje; poud. ~ vse gostilne |obhoditi|; poud. obrati koga ~ prijatelja pri kartanju |povzročiti, da izgubi veliko denarja|; ~ sosedo do kosti |zelo jo obrekovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obràz -áza m (ȁ á) umiti si ~; udariti koga v ~; postarati se v ~; umazan po ~u; poud.: ~ se mu je razlezel v nasmeh |Nasmehnil se je|; biti jeznega ~a |izraza|; sprejeti koga s kislim ~om |nerazpoložen, nejevoljen|; iz avtobusa znan ~ |človek|; spremenjen ~ zemlje |videz|; vloga z neštetimi ~i |z veliko možnostmi izražanja|; njegov duhovni ~ |lik|; človek z dvema ~oma |dvoličen|; lagati v ~ |predrzno, nesramno|; slovstv.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obrníti in obŕniti -em dov. obŕni -te in -íte; obŕnil -íla, obŕnit, obŕnjen -a; obŕnjenje; (obŕnit) (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ konja; ~ otroka od okna; poud. obrniti koga za kaj ~ koga za veliko denarja |ogoljufati|
obrníti se in obŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) ~ ~ in iti nazaj; obrniti se na koga/kaj ~ ~ ~ prijatelja za nasvet; poud. Ta človek se zna obrniti |je spreten, iznajdljiv|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obstáti3 -stojím nedov.; drugo gl. stati2 (á í) neobč. ~i veliko zvezd je, obstaja; publ.: ~i nevarnost, da pride do nesreče → nevarno je; ~i sum, da je to storil on → sumijo; obstati iz česa Priprava ~i ~ več delov sestoji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obsúti -sújem dov., nam. obsùt/obsút, obsút -a; obsútje; drugo gl. suti (ú ȗ) koga/kaj z/s čim ~ nevesto z rižem; poud. ~ moža z očitki |veliko mu očitati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

očít -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ í í; ȋ; í; ȋ) star.: ~ dokaz očiten; preprečiti ~o zlorabo veliko, hudo; Ta stvar je ~a jasna, razumljiva
očítost -i ž, pojm. (í; ȋ) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

odkosíti -ím dov. odkósil -íla, nam. odkosít/odkosìt; odkošênje; drugo gl. kosíti (í/ȋ í) kaj z enim zamahom ~ veliko trave; odkositi za kaj ~ ~ krave nakositi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

odléči -léže dov.; drugo gl. leči1 (ẹ́ ẹ̑) komu Bolniku je odleglo; os., star. Bolečine so mu odlegle so ponehale, popustile; dvovid. Ti ~eš za dva; Stroji veliko ~ejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

odlóčno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ zahtevati; poud. ~ premalo nas je |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

odpŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ dežnik; publ.: imeti ~ pogovor s kom iskren, odkritosrčen; ~ problem nerešen; ~ spopad javen, očiten; odprt za koga/kaj biti ~ ~ vsakogar; poud.: biti ves ~ |imeti veliko ran|; biti ~e glave |bister, nadarjen|
odpŕti -a -o (ȓ) ~ bazen; ~o morje
odpŕto -ega s, pojm. (ȓ) zaveslati na ~o |na odprto morje|; biti na ~em
odpŕtost -i ž, pojm. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

odtéhtati -am dov. -an -ana; odtéhtanje (ẹ̑) komu kaj ~ kupcu pet kilogramov jabolk; odtehtati koga/kaj Včasih ena beseda ~a cel stavek; poud. Vsak od njih ~a deset napadalcev |je vreden|; neobč. Vaše priporočilo veliko ~a zaleže

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

odtékati -am nedov. -ajóč, -áje; odtékanje (ẹ̑) Voda po nevihti le počasi ~a; redk. Kri ~a iz rane teče; publ. S teh področij ~a veliko delovne sile odhaja
odtékati se -am se (ẹ̑) Obešeno perilo se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

odzív -a m, pojm. (ȋ) ~ volilcev na vabilo; publ. Dogodek je naletel na velik ~ |o njem so veliko govorili, pisali|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

odzíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; publ. ~a uprizoritev |o kateri se veliko govori, piše|
odzívni -a -o (í; ȋ) ~ čas
odzívnost -i ž, pojm. (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ogledálo -a s (á) pogledati se v ~o, v ~u; poud.: veliko ~ jezera |gladina|; gledališče kot ~ časa |podoba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ogrômno in ogrómno mer. prisl. (ȏ; ọ̑) imeti ~ dela |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

okóli2 nepravi predl. z rod. (ọ̑)
1. sedeti ~ mize; ~ hiše je ograja; publ.: Razprava se vrti ~ istega vprašanja |razpravljajo samo o njem|; zapleti ~ gradnje cest ob gradnji; poud.: sukati se ~ koga |posvečati mu veliko pozornost|; dati komu eno ~ ušes |udariti ga|; letati ~ zdravnikov |pogosto iskati njihovo pomoč|
2. Cesta zavije ~ hriba; smehljaj ~ ust; biti doma nekje ~ Bleda |v okolici|
3. priti ~ desetih; temperatura ~ nič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

opráviti -im dov. oprávljen -a; oprávljenje (á ȃ) kaj ~ izpit; alp. ~ ponovitev smeri; fiz. ~ pot; ver. ~ spoved; ~ prevzem blaga prevzeti blago; star. opraviti koga obleči; opraviti z/s kom/čim poud.: Z njim sem opravil |nočem več imeti stikov|; ~ s predsodki |rešiti se jih|; publ.: ~ z nasprotnikom premagati ga; nedov. imeti ~ s kuho, z otroki; Kaže, da imamo ~ s poneverbo da gre za poneverbo; poud.: Pri nas je opravil |ne bo več pri nas|; Kot govornik je opravil |ne bo več govornik|; Dojenček da dosti ~ |z njim je veliko dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

oskúbsti oskúbem dov., nam. oskúbst/oskùbst; oskúbenje; drugo gl. skubsti (ú) koga/kaj ~ gos; poud. ~ soigralce pri kartah |povzročiti, da izgubijo veliko denarja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

osušíti -ím dov. osúšil -íla, nam. osušít/osušìt; osušênje; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) komu kaj ~ otroku lase; osušiti koga/kaj ~ perilo; ~ barje; osušiti kaj z/s čim ~ obraz z brisačo; poud. osušiti koga za kaj ~ očeta za denar |povzročiti, da porabi veliko denarja|
osušíti se -ím se (í/ȋ í) Studenec se je osušil; poud. ~ ~ z nakupom |porabiti veliko denarja za nakup|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

osvojíti -ím dov. osvôji -íte; osvójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ sosednjo deželo; poud. ~ severni tečaj |prvi priti nanj|; ~ trdnjavo zavzeti; publ.: ~ nagrado dobiti, doseči; ~ predlog → sprejeti; ~ si veliko znanje → pridobiti si; poud. osvojiti koga ~ dekle |pridobiti si njeno ljubezen|; ~ poslušalce |navdušiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

oškodováti -újem tudi oškódovati -ujem dov. oškodovánje tudi oškódovanje; drugo gl. škodovati (á ȗ; ọ́; ọ̑) koga/kaj ~ delavce; oškodovati koga/kaj za kaj ~ kupca za veliko denarja; star. Lep razgled nas je oškodoval za trud nam je poplačal trud

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ožéti ožmèm tudi ožéti ožámem dov. ožétje; drugo gl. žeti2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ gobo; poud. do kraja ~ delavce |izrabiti, izkoristiti|; poud. ožeti koga za kaj ~ kupca za veliko vsoto |povzročiti, da porabi veliko vsoto|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pazljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ učenec; biti ~ pri delu; redk. pazljiv do koga/česa biti ~ ~ dekleta pozoren, uslužen
pazljívost -i ž, pojm. (í) ~ učencev pri pouku; neobč. študiju posvečati veliko ~ pozornost, skrb

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pečkà -è in pèčka -e [pə] ž, rod. mn. pèčk tudi pečká tudi pečák (ȁ ȅ; ə̀) bučne ~e; poud. imeti denarja kot ~á |zelo veliko|; neobč. slivova ~ koščica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pekèl -klà tudi pèkel -kla [pəkəu̯] m (ə̏ ȁ; ə̀) ver. priti v ~; pojm., poud. Njihovo življenje se je spremenilo v ~ |v veliko trpljenje, bolečino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

peklíti -ím [pe in pə] nedov. pêkli -íte tudi peklì -íte in pèkli -íte; -íl -íla, pekljèn -êna; pekljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) poud. koga Krivica ga ~i |povzroča veliko trpljenje|; Žeja ga ~i |žejen je|
peklíti se -ím se [pe in pə] (í/ȋ í) poud. |zelo se truditi, si prizadevati|: ~ ~, da bi preživel družino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pêlin -ína m (é í) odtrgati ~; snov. piti ~; poud.: okusiti veliko ~a v življenju |neprijetnosti, razočaranj|; ~ bridkega spomina |grenkoba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pénki -- m (ẹ̑) žarg. imeti veliko ~ ~ denarja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

péti pôjem nedov. pój -te tudi pôj -te, -óč; pél -a, pét, pét -a; pétje; (pèt/pét) (ẹ́ ó) komu kaj ~ otroku uspavanko; neknj. ljud. ~ čez |z višjim glasom spremljati melodijo|; prakt.sp. ~ naprej |peti vodilno melodijo|; poud. V gozdu je pela sekira |so sekali|; poud. peti o čem veliko ~ ~ ljubezni |pesniti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pietéta -e [ije] ž, pojm. (ẹ̑) veliko spoštovanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pietéten -tna -o [ije] (ẹ̑)
pietétni -a -o [ije] (ẹ̑) ~o dejanje
pietétnost -i [ije] ž, pojm. (ẹ̑) veliko spoštovanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

písmen -a -o (ȋ) ~ človek; poud. biti zelo ~ |z lahkoto, veliko pisati|
písmeni -a -o (ȋ) ~ izpit pisni izpit
písmenost -i ž, pojm. (ȋ) odstotek ~i; slovstv. glagolska ~ glagolsko pismenstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

píši -te okrnj. glag. (í) koga poud. ~ me v uho, nizk. v rit |izraža (veliko) omalovaževanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pítati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pítanje (í; ȋ) koga/kaj ~ svinje; ~ gosi; ~ otroka; poud. pitati koga z/s kom/čim ~ prišleca z beračem |zmerjati|; ~ otroka z obljubami |veliko mu obljubljati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pláčati in plačáti -am dov. pláčaj -te in -ájte; pláčal -ála, pláčat; pláčan -a; pláčanje; (pláčat) (á/á á) koga/kaj ~ blago; ~ delavce; plačati kaj za koga/kaj ~ veliko denarja za delo, za inštruktorja; plačati komu kaj ~ znancu pijačo; ~ v tolarjih, s tolarji; ~ z gotovino, s čekom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

plamtèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) neobč., poud. ~a lica |močno pordela|; neobč. ~e domoljubje močno, veliko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

plénjati -am nedov. -ajóč, -áje; plénjanje (ẹ́; ẹ̑) star.: Sadno drevje ~a dobro rodi, uspeva; Pšenica dobro ~a |daje pri mlačvi veliko zrnje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

plodovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) poud. ~ glasbenik |z veliko deli|; neobč.: ~a samica plodna; ~a zemlja rodovitna
plodovítost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

plôha -e ž (ó) ~ se ulije; poletne ~e; poud. ~ besed |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

podjéten1 -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ gospodar; poud. zelo ~ fant |drzen, samozavesten|
podjétnost -i ž, pojm. (ẹ́) lotiti se česa z veliko ~jo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

poezíja -e ž, pojm. (ȋ) ustvarjati ~o; ~ moderne pesništvo; neobč. V tem delu je veliko ~e čustvenosti; poud.: biti brez ~e |resen, zadržan, tog|; poslušati njen glas je prava ~ |je zelo prijetno, je užitek|; skup. ~ sodobnih pesnikov pesniška dela, pesmi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pohválen -lna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~a lastnost
pohválni -a -o (á; ȃ) ~e besede
pohválno -ega s, pojm. (á; ȃ) slišati veliko ~ega o kom
pohválnost -i ž, pojm. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

poizgubíti -ím dov. poizgúbil -íla, nam. poizgubít/poizgubìt; drugo gl. gubiti (í/ȋ í) kaj ~ veliko ključev
poizgubíti se -ím se (í/ȋ í) Rokopisi so se poizgubili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pojédež -a m s -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad veliko jé|
pojédežev -a -o (ẹ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pojedúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |kdor rad veliko jé|
pojedúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pokasírati -am dov. -an -ana; pokasíranje (ȋ) knj. pog. kaj ~ veliko denarja za nastop dobiti, prejeti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pokŕmiti -im dov. -i -ite tudi -íte; -il -ila tudi -íla, pokŕmljen -a; pokŕmljenje (ŕ) kaj ~ veliko sena; pokrmiti čemu kaj ~ živini slabo sadje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

polágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poláganje (ȃ) koga/kaj ~ cevi; ~ otroka v zibelko; ~ izpite → opravljati, delati; ~ prisego → prisegati; ~ račun o svojem delu → poročati, dajati ga v oceno; ~ račun pred sodnikom → zagovarjati se; polagati komu/čemu kaj ~ govedu deteljo; knj. pog. ~ dekletu karte vedeževati iz kart; poud. To vam toplo ~am na srce |vam zelo priporočam|; publ. polagati kaj na koga/kaj ~ velik pomen na zunanjost → pripisovati, dajati; ~ upe na sina → upati v sina; polagati kaj v koga/kaj neobč. ~ veliko osebnega v dramo; publ. ~ vse upe v otroka → upati v otroka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pôln -a -o [u̯n]; -ejši -a -e (ȏ ó ó; ó) ~ lonec; publ.: edina ~a oseba v romanu prepričljiva, živa; plačati ~o vsoto celotno; udeležiti se seje v ~em številu vsi; nevtr.: Vreča je ~a; zvrhano ~; do polovice ~; omilj. biti ~ v obraz |debel|; poln česa vrč, ~ vina; zvezd ~o nebo; leto, ~o dogodkov; poud. biti ~ načrtov |imeti dosti načrtov|
pôlni -a -o [u̯n] (ó) geom. ~ kot; ~a luna
pôlno -ega [u̯n] s, pojm. (ó) izprazniti kaj ~ega; poud.: dajati iz ~ega |veliko, radodarno|; Njegove sodbe zadenejo v ~ |so točne, pravilne; so učinkovite|
pôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó) ~ posode; publ. v ~i se zavedati česa v celoti, popolnoma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

polníti in pôlniti -im [u̯n] nedov. pôlni -te in -íte, -èč -éča; pôlnil -íla, pôlnit, pôlnjen -a; pôlnjenje; (pôlnit) (í/ȋ/ó ó) kaj z/s kom/čim ~ blazino s perjem; Gledalci ~ijo dvorano; poud. Novica ~i strani časopisov |veliko pišejo o njej|
polníti se in pôlniti se -im se [u̯n] (í/ȋ/ó ó) Ribnik se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pôlno [u̯n] nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) Glas je zvenel ~; ~ razvita osebnost; poud. Na cestah je ~ ljudi |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

polovíca -e ž (í) ~ jabolka; ~ stroškov; biti na ~i poti; (za) ~o manjša vsota; poud. ~ ljudi tega ne ve |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pomeníti in poméniti -im dov. poméni -te in -íte; poménil -íla, poménit; (poménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj To ne ~i nič dobrega; pomeniti komu Denar jim ne ~i veliko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pometáti -méčem dov. pometánje; drugo gl. metati (á ẹ́) koga/kaj ~ škatle stran; žarg. Na izpitu jih veliko ~e negativno oceni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ponášiti -im dov. -en -ena; ponášenje (á ȃ) kaj ~ tuje ime; neobč. ~ veliko latinskih besedil prevesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ponevériti -im dov. ponevérjen -a; ponevérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ veliko vsoto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

popláva -e ž (ȃ) škoda zaradi ~e; poud.: ~ v kopalnici |razlitje vode|; ~ besed |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

popókati -am dov. -an -ana; popókanje (ọ́ ọ̑) Kozarci so popokali; poud. popokati koga/kaj ~ veliko zajcev |postreliti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

porabíti in porábiti -im dov. porábljenje; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) kaj ~ kurjavo; porabiti kaj za koga/kaj ~ ves denar za nakup hrane; neobč. ~ desko za veslo uporabiti; Motor veliko ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pórcija -e ž (ọ́) dve ~i golaža; poud. velika ~ poguma |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

postráni nač. prisl. (á) dati si klobuk ~; Tok žene čoln ~; knj. pog. imeti oči ~ |poševne oči|; ležati ~ |na boku|; poud.: ~ gledati koga |neprijazno, sovražno|; veliko zaslužiti ~ |s postransko dejavnostjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

potrátiti -im dov. -en -ena; potrátenje (á; á ȃ) poud. |zapraviti, porabiti|: kaj ~ veliko denarja; potratiti kaj za koga/kaj ~ veliko časa za zabavo; potratiti kaj z/s čim ~ veliko časa s klepetanjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

požírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; požíranje (í ȋ; ȋ) kaj ~ hrano; poud.: ~ jezo |obvladovati, zadrževati|; ~ knjige |veliko brati; površno brati|; Bolezen ~a prihranke |zmanjšuje|; poud. požirati koga To delo ga ~a |zelo zaposluje|; ~ dekle s pogledi |poželjivo jo ogledovati|; Kanal več ne ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

požrtvoválen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~o delo; biti ~
požrtvoválnost -i ž, pojm. (ȃ) streči z veliko ~jo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pràvzapràv presoj. člen. (ȁȁ) ~ si samo domišlja, da je bolan; Neumen ~ ni, pač pa len; Šport, ~ rekreacija, mu veliko pomeni; v vprašalnih stavkih, poud.: Kje pa smo ~; Kaj ~ hočejo od tebe; Za kaj ~ gre

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

práznik1 -a m (á) čestitati k ~u, za ~, ob ~u; priti na ~; za ~e oditi kam; ob ~ih se obiskovati; božični ~i; državni, kulturni ~; ~ dela |1. maj|; poud. Izid knjige je bil zanj velik ~ |veliko zadovoljstvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prečutíti in prečútiti -im dov. prečútenje; drugo gl. čutiti (í/ȋ/ú ú) kaj neobč. iskreno ~ pesem |s čustvi dojeti|; poud. veliko ~ |v čustvih doseči veliko mero|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prédno podr. vez. (ẹ̑) preden: Porabi veliko časa, ~ kaj najde

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pregrešíti -ím dov. pregréšil -íla, nam. pregrešít/pregrešìt; drugo gl. grešiti (í/ȋ í) redk. kaj ~ veliko napak zagrešiti
pregrešíti se -ím se (í/ȋ í) proti komu/čemu ~ ~ ~ staršem; poud. ~ ~ ~ novim predpisom |prekršiti jih|; pregrešiti se zoper koga/kaj ~ ~ ~ očeta; poud. ~ ~ ~ postavo |prekršiti zakon, predpis|; pregrešiti se nad kom/čim ~ ~ ~ očetom; poud. ~ ~ pri hrani |prekršiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prejezíti se -ím se dov. prejézil se -íla se, nam. prejezít se/prejezìt se; drugo gl. jeziti1 (í/ȋ í) nad kom/čim veliko se prejeziti nad otroki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prejókati tudi prejokáti -am in prejókati tudi prejokáti -jóčem dov. prejokánje tudi prejókanje; drugo gl. jokati (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) kaj ~ noč; neobč., z notranjim predmetom prejokati kaj ~ veliko solz

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prekipevajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) poud. ~e veselje |zelo veliko|
prekipevajóči -a -e (ọ́) geol. ~ izvir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prekrít -a -o (ȋ) ~a streha; poud. biti ~ z ranami |imeti veliko ran|
prekríti -a -o (ȋ) ~ podboj; ~ stik
prekrítost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prelétati2 -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana (ẹ́) poud. kaj ~ vse hribe |prehoditi|; ~ veliko trgovin |obhoditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

premnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) ~i ljudje so preveč zaposleni; poud. utrujen od ~ih skrbi |zelo številnih|
premnóg -ega m, člov. (ọ̑) poud. ~i mislijo drugače |veliko ljudi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

premnógo -- nedol. količ. štev. (ọ̑) neobč. zelo veliko: Od dogodka je minilo že ~ let; ~ mater je izgubilo svoje sinove

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

premolíti -mólim dov.; drugo gl. moliti1 (í/ȋ ọ́) kaj ~ vse noči; premoliti za koga/kaj veliko ~ ~ bolnika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prenékaj količ. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) poud. doživeti ~ porazov |veliko, mnogo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prenêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj ~ bolnika v drugo sobo; poud. ~ veliko krivic |prestati, pretrpeti|; ~ pripombe v rokopis; ~ sliko na daljavo; dobro ~ zdravilo; prenesti kaj na koga/kaj ~ dedne lastnosti na potomstvo; ~ odgovornost na drugega
prenêsti se -nêsem se (é) Klice se ~ejo tudi z dotikom; prenesti se na koga/kaj Nemir se bo prenesel tudi nanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prepéstovati -ujem in prepestováti -újem dov. prepéstovanje in prepestovánje; drugo gl. pestovati (ẹ́; á ȗ) poud. koga Koliko sem prepestovala tega otroka |ga veliko pestovala|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prepróga -e ž (ọ́; ọ̑) volnena ~; poud. ~ cvetja |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

preslíšati -im dov. -an -ana; preslíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ vprašanje; poud. ~ veliko očitkov od koga |biti deležen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

presmejáti se -smêjem se tudi presmejáti se -ím se dov., nam. presmejàt se tudi presmêjat se; drugo gl. smejati se (á é; á í) veliko se presmejati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

presnéto2 razpolož. medm. (ẹ̑) Veliko si upa, ~; To je pa lepo, ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prestáti1 -stánem dov. -i -íte; -àl -ála, -àt, -án -ána; prestánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ veliko hudega; pravn. ~ zaporno kazen; ~ operacijo; star. Veter je nenadoma prestal prenehal pihati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prešívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -an -ana; prešívanje (í) kaj ~ luknje na rokavu; prešivati z/s čim ~ žep s svilo; dov., poud. Včasih je veliko prešivala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pretèk -éka m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ razdalje; publ. po ~u dveh let po dveh letih; poud. imeti vsega na ~ |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pretêkli -a -o (é) ~ čas; jezikosl. ~ pogojnik; ~o leto
pretêklo -ega s, pojm. (é) žalovati za ~im
pretêklost -i ž, pojm. (é) bližnja ~; poud.: Vse to je ~ |je minilo|; človek s ~jo |človek, ki je veliko doživel|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pretenciózen -zna -o [ijo]; bolj ~ (ọ̑) neobč.: ~ načrt težko izvedljiv; ~ naslov članka veliko obetajoč; ~o filmsko delo umetniško, strokovno zahtevno
pretencióznost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pretičáti -ím dov.; drugo gl. tičati (á í) poud. ~ veliko doma |prebiti, preživeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prevzét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) od koga/česa biti ves ~ ~ novih idej; prevzet nad kom/čim ~ ~ lepoto pokrajine
prevzéti -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~a beseda
prevzétost -i ž, pojm. (ẹ̑) ljubezenska ~; neobč. delati z veliko ~jo s poletom, z vnemo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prezíbati tudi prezibáti -ljem in prezíbati tudi prezibáti -am in prezíbati -ljem in prezíbati -am dov. prezíbanje tudi prezibánje; drugo gl. zibati (í/á í; í/á í; í; í) poud. koga veliko ~ otroka |ga zibati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prežémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prežémanje (ẹ̑) koga/kaj ~a ga veliko hrepenenje; prežemati koga/kaj z/s čim ~ mladino z naprednimi idejami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prežívljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prežívljanje (í) koga/kaj ~ veliko družino; ~ počitnice na morju
prežívljati se -am se (í) z/s čim ~ ~ s težkim delom; neobč. ~ ~ z rastlinsko hrano jesti, uživati jo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pri [poudarjeno prí] predl. z mest., nasprotnostni par je od
1. mestovni prostorski sedeti ~ mizi; vstopiti ~ sprednjih vratih; bitka ~ Sisku; biti ~ vojakih; hoditi ~ robu ceste ob
2. časovni ~ pouku je nepazljiv; ~ slovesu so vsi jokali; sprehajati se ~ mesečini; Ne motite me ~ delu; ~ petdesetih je začel kaditi
3. vezljivostni obisk ~ prijatelju; priseči ~ Bogu; varčevati ~ hrani; omilj. spati ~ dekletu |spolno občevati z dekletom|
4. vzročnostni spotiti se ~ teku; ~ vsem bogastvu je nesrečen |čeprav je zelo bogat|
5. določevalni zob ~ brani; stikalo ~ elektromotorju
6. povedkovniški biti ~ pameti, zavesti, zdravju; pustiti ~ miru
7. medmetni ~ moji duši
8. količinski, poud.: glava ~ glavi |veliko ljudi skupaj|; človek ~ človeku |veliko ljudi skupaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prigoljufáti -ám dov. prigoljufánje; drugo gl. goljufati (á ȃ) kaj ~ veliko denarja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

priigráti -ám dov. priigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) kaj ~ veliko vsoto; šport. žarg. ~ potrebne točke dobiti, doseči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prilíti -líjem dov., nam. prilít/prilìt; prilítje; drugo gl. liti (í) čemu kaj ~ čaju rum; poud. ~ pripovedi veliko svojega |dodati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pritískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritískanje (í) koga/kaj ~ gumbe; poud. Skrbi ga ~ajo |ima veliko skrbi|; pritiskati koga/kaj k/h komu/čemu ~ dekle k sebi; pritiskati koga/kaj na kaj ~ otroka na prsi; ~ žig na dokumente; knj. pog. pritiskati koga/kaj za kaj ~ upnika za plačilo zahtevati plačilo od upnika; pritiskati na koga/kaj ~ ~ tipke; poud.: ~ ~ kljuke |hoditi prosit za posredovanje, zaščito|; ~ ~ koga, da popusti |zahtevati od koga|; poud.: Lakota ~a |postaja zelo velika|; Ljudje ~ajo k vratom |se rinejo|
pritískati se -am se (í) k/h komu/čemu ~ ~ k peči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pritŕžiti -im dov. -en -ena; pritŕženje (ŕ; ȓ) kaj ~ veliko premoženje |s trgovanjem pridobiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

privozíti -vózim dov. privóžen -a (í/ȋ ọ́) ~ z veliko hitrostjo; privoziti kaj publ. Dirkač je privozil prvo mesto je dosegel; poud. s hitro vožnjo ~ dve uri |pridobiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prizanesêno povdk. (é) poud. komu z/s čim V življenju mu ni bilo z ničimer ~ |Doživel je veliko hudega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

producírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; producíranje (ȋ) kaj ~ industrijsko blago proizvajati; ~ film; Organizem ~a protistrupe dela, ustvarja; publ. Ta pesnik veliko ~a ustvarja, piše
producírati se -am se (ȋ) neobč. Ta otrok se rad ~a |razkazuje, dela vtis|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

produktíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) zelo ~a organizacija; gospodarsko ~ poklic donosen; biti ~ pri delu veliko narediti
produktívni -a -o (ȋ) ~ del prebivalstva
produktívnost -i ž, pojm. (ȋ) ~ delavcev storilnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

proučeván -a -o; bolj ~ (á) veliko ~ pojav
proučevánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

publicitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) obisk je bil deležen velike ~e |o njem se je veliko pisalo, govorilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rabíti in rábiti -im nedov. rábi -te in -íte, -èč -éča; rábil -íla, rábit, rábljen -a; rábljenje; (rábit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ slovar pri prevajanju; neobč. lahkomiselno ~ denar porabljati, zapravljati; knj. pog. ne ~ nikogar potrebovati; rabiti kaj za kaj ~ sobo za skladišče uporabljati; knj. pog. ~ še veliko cementa za gradnjo potrebovati; neobč. rabiti komu/čemu Kij jim ~i kot orožje kij uporabljajo; neknj. pog. Ne ~iš iti k zdravniku ni ti treba
rabíti se in rábiti se -im se (í/ȋ/á á) knj. pog. Gume se na slabi cesti hitro ~ijo obrabljajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

razgovoríti se -ím se dov., nam. razgovôrit se in razgovorít se/razgovorìt se; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) o kom/čem ~ ~ ~ težavah; pešaj. razgovoriti se o kom/čem z/s kom O veliko stvareh bi se rad razgovoril s teboj pogovoril

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

razpéti se -pôjem se dov., nam. razpèt se/razpét se; razpétje; drugo gl. péti (ẹ́ ó) Pevci so se razpeli; poud. razpeti se o kom/čem Pesnik se je razpel o lepoti narave |je veliko napisal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

razpísati in razpisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) kaj ~ gradbena dela; pravn. ~ obravnavo
razpísati se in razpisáti se -píšem se (í/á í) poud. o kom/čem ~ ~ ~ volitvah |veliko napisati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

razpisováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razpisovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nova delovna mesta
razpisováti se -újem se (á ȗ) poud. o kom/čem ~ ~ ~ gospodarstvu |veliko pisati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

raztŕgan -a -o; bolj ~ (ȓ) ~i čevlji; knj. pog., poud. govoriti kakor ~ dohtar |veliko, spretno|; biti ~
raztŕganost -i ž, pojm. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

razvíti -víjem dov., nam. razvít/razvìt; razvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ film; ~ klobčič; publ. ~ veliko hitrost doseči
razvíti se -víjem se (í) Iz bube se je razvil metulj; voj. ~ ~ v kolono |razporediti se|; razviti se v koga/kaj Fant se je razvil v moža

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

réka -e ž (ẹ́) prepeljati se čez ~o; kopati se v ~i; ~ Sava; prakt.sp. ~ je skoraj suha rečna struga; poud. ~ avtomobilov, solz |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rekordêr -ja m z -em člov. (ȇ) ~ v skoku v višino; poud. Podjetje je ~ v prodaji |zelo veliko proda|
rekordêrka -e ž, člov. (ȇ)
rekordêrjev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

remizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; remizíranje (ȋ) šah. |igrati neodločeno|: kaj ~ veliko partij; remizirati z/s kom ~ s prvakom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

réta -e ž (ẹ̑) |veliko rešeto|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

riskírati -am dvovid., nedov. -ajóč; riskíranje (ȋ) neknj. pog. kaj ~ pobeg tvegati; neknj. pog. riskirati kaj za kaj ~ veliko denarja za odpravo dati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ropotáti -ám tudi ropotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; ropotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Stroj ~a; poud. Vlak ~a skozi predor |vozi, pelje|; poud. ropotati zoper koga/kaj ~ ~ davke |glasno se pritoževati|; poud. ropotati o kom/čem |veliko, glasno pripovedovati|; poud. ropotati po čem ~ ~ vratih |tolči, udarjati|; slabš. ropotati nad kom/čim |glasno izražati nejevoljo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rubríka -e ž (ȋ) razpredelek, razdelek, stolpec; poud. Ta novica že nekaj dni polni ~e časopisov |veliko pišejo o njej|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sálva -e ž (ȃ) ~ ob dnevu zmage; streljati v ~ah; poud. ~e smeha |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sámopožrtvoválnost -i ž, pojm. (ȃȃ) neobč. požrtvovalnost: z veliko ~jo pomagati ljudem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sámozavést -i ž, pojm. (ȃẹ̑) pomanjkanje ~i; z veliko ~jo se zavzeti za stvar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sapraménski -a -o (ẹ̑) poud. imeti ~o srečo |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

séči2 séžem dov. sézi -te; ségel -gla, séč/sèč; séženje; (séč/sèč) (ẹ́) Voda je segla do hiš; seči po čem omilj. pogosto ~ ~ cigaretah |veliko kaditi|; poud.: Rad ~e ~ dobri knjigi |bere dobre knjige|; ~ ~ orožju |uporabiti orožje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

senzacionálno [ijo] nač. prisl. (ȃ) ~ pisati vzbujajoč razburjenje, govorice v javnosti; poud. narediti ~ veliko torto |izredno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sêrija -e ž (é) izdelovati v majhnih, velikih ~ah; televizijska ~; ~ člankov, znamk; prva ~ motorjev; publ. narediti ~o napak veliko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sestáti -stojím [sə in se] nedov. -èč -éča; drugo gl. stati2 (á í) iz česa Telo ~i ~ veliko celic; Bataljon, sestoječ iz petih čet
●sestáti se -stojím se [sə in se] (á í) sestati: iz česa Voda se ~i iz kisika in vodika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Séverno mórje -ega -a s, zem. i. (ẹ́ ọ̑) |morje med Skandinavijo in Veliko Britanijo|
severnomôrski -a -o (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sfabricírati -am dov. -an -ana; sfabricíranje (ȋ) redk. kaj ~ veliko aparatov izdelati, proizvesti; knj. pog., poud. ~ dokaze |izmisliti si, ponarediti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sijáj -a m s -em pojm. (ȃ) ~ draguljev; ~ njenih las; ~ sonca, zvezd svetloba, sij; poud. vabljiv ~ velemestnih izložb |veliko razkošje, razkošnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

síla2 -- nedol. količ. štev. (ȋ/í) star. Zbralo se je ~ ljudi veliko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sinekúra -e ž (ȗ) |donosna služba brez veliko dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sklatíti in sklátiti -im tudi sklátiti -im dov. sklátenje; drugo gl. klatiti (í/ȋ/á á; á) kaj ~ jabolka; slabš. ~ veliko neumnosti |reči, povedati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

skŕben -bna -o tudi skŕben -bna -ó; -ejši -a -e (ŕ; ŕ ȓ ŕ; ŕ ŕ ọ̑; ŕ) ~ gospodar; poud. ~a analiza |natančna|; skrben za kaj biti ~ za delo
skŕbnost -i ž, pojm. (ŕ) opraviti delo z veliko ~jo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

skrívati -am nedov. -aj -ajte, redk. -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala, redk. -ála, -an -ana; skrívanje (í) koga/kaj pred kom/čim ~ sladkarije pred otroki; neobč. Gora ~a veliko premoga ima; ~ žalost
skrívati se -am se (í) pred kom/čim ~ ~ ~ zasledovalci; poud.: ~ ~ ~ odgovornostjo |izogibati se odgovornosti|; Vas se ~a v zelenju |je, se nahaja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

skŕmiti -im dov. -i -ite tudi -íte; -il -ila tudi -íla, skŕmljen -a; skŕmljenje (ŕ) kaj ~ veliko sena |porabiti s krmljenjem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

skúbsti skúbem nedov. -i -ite, -èč -éča; skúbel -bla, skúbst, skúben -a; skúbenje; (skúbst/skùbst) (ú) koga/kaj ~ kokoš; poud. ~ znanca pri kartah |povzročati, da porablja veliko denarja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

skúhati -am dov. -an -ana; skúhanje (ú ȗ) kaj ~ čaj; ~ kosilo; skuhati komu kaj ~ gostom večerjo; poud. ~ komu veliko hudega |povzročiti|; Vsak dan ~a in pospravi
skúhati se -am se (ú ȗ) Krompir se je preveč skuhal; poud.: Le kje se je skuhal ta načrt |je nastal|; ~ ~ od vročine |zaradi vročine priti v slabo telesno stanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

skúsiti -im dov. skúšen -a; skúšenje (ú ȗ) kaj ~ veliko hudega izkusiti
skúsiti se -im se (ú ȗ) star. Pridi, da se ~va |ugotoviva, kdo je močnejši|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

slà slè ž (ȁ ȅ) spolna ~; ~ po pijači; neobč. jesti z veliko ~o slastjo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

slapovít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~a reka |z veliko slapov|
slapovítost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

smŕten -tna -o (ȓ) ~ pik; poud. ~o sovraštvo |zelo veliko, hudo|; neobč. biti ~ umrljiv
smŕtni -a -o (ȓ) ~ boj
smŕtnost -i ž, pojm. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sôlza -e tudi sôlza -é [u̯z] ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) brisati si ~e; poud.: ~e privrejo v oči |se pokažejo v očeh|; potoki solz |zelo veliko|; biti ganjen do solz |zelo, močno|; ~e sreče |jok|; neobč. kaniti ~o žganja v čaj |zelo malo|; poud.: prelivati ~e |jokati, žalovati|; pretakati krokodilje ~e |kazati nepristno žalost|; To niso mačje ~e |ni majhna, nepomembna stvar|; neobč. oblačilo z briljantnimi ~ami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sónce -a s (ọ̑)
1. ~ sije; gledati v ~; obračati se za ~em; toplo, žareče ~; pesn. rumeno, zlato ~; lepa kot ~; neknj. pog. ~ gre gor vzhaja; poud. ~ se poslavlja |zahaja|
2. pojm. Pozimi je malo ~a; od ~a razgret kamen; soba z veliko ~a; stopiti na ~; ležati na ~u; hoditi po ~u; poud.: Vsa hiša je v ~u |osončena|; vstajati pred ~em, s ~em |zelo zgodaj|
3. vznes. živeti pod svobodnim ~em |v svobodi|; poud.: najsrečnejši otrok pod ~em |na svetu|; Srce si želi ~a |sreče, veselja|; ~ sreče; nestrok. višinsko ~ |strok. kremenova svetilka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

soróden -dna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) ~e rastlinske vrste; Te besede so pomensko ~e; soroden komu/čemu rastlina, ~a buči; po mišljenju ~ prijateljem
soródno -ega s, pojm. (ọ́; ọ̑) imeti s kom veliko ~ega
soródnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) ~ nazorov; števn. ugotavljati ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sovráštvo -a s, pojm. (ȃ) ~ do koga; ~ med njima; poud. divje ~ |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

spéstovati -ujem in spestováti -újem dov. spéstovanje in spestovánje; drugo gl. pestovati (ẹ́; á ȗ) koga ~ veliko otrok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

splòh2 poudar. člen. (ȍ) v vprašalnih odvisnikih Kako je to ~ mogoče; Kdo pa ste ~ vi; Ali ~ veste, kaj ste storili; v nikalnih stavkih Take pohvale ~ ne zasluži; Tega takrat ~ še ni bilo; V nesreči je bilo veliko mrtvih, da o ranjenih ~ ne govorimo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

spréten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ delavec; Ta diplomat je zelo ~; spreten za kaj ~ ~ kako delo
sprétnost -i ž, pojm. (ẹ́) opraviti nalogo z veliko ~jo zelo spretno; števn. ročne ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sprostíti -ím dov. sprôsti -íte; spróstil -íla, -ít/-ìt, sproščèn -êna; sproščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Glasba ga ~i; ~ mišice; ~ vzmet
sprostíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ po izpitu; Pri eksploziji se ~i veliko energije

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

stáviti -im dvovid., nedov. -èč -éča; stávljen -a; stávljenje (á ȃ) kaj ~ s prijatelji veliko vsoto; ~ na dirkah; poud. ~im, da tega ne veš |prav gotovo|; nedov., tisk. ~ knjigo; staviti kaj na koga/kaj ~ ves denar na pravega konja; knj. pog. ~ vse na eno karto tvegati vse; neobč. ~ upe na koga upati vanj; staviti za kaj ~ ~ zaboj piva
stáviti se -im se (á ȃ) za kaj ~ ~ s prijatelji za večerjo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sténa -e ž (ẹ́) obesiti na ~o; zabiti žebelj v ~o; narediti v ~i odprtine za okna; preplezati ~o; ~ želodca; poud. ~ nezaupanja |veliko nezaupanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

stó2 stôtih glav. štev. (ọ̑ ó) Zbralo se je več kot ~ ljudi; teči na ~ metrov; preseliti ~ tisoč prebivalcev; poud.: Pihalo je kot ~ hudičev |zelo|; spremeniti kaj za ~ osemdeset stopinj |zelo, popolnoma|; Slabe volje je, ima ~ težav |mnogo|; Pred dopustom ima ~ in ~ opravkov |zelo veliko|; ~ let je že nisem videl |zelo dolgo|
stó stôtih m, ž, s mn., člov. (ọ̑ ó) Kar ~im so vrnili delovne knjižice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

stotérokrat kratn. prisl. (ẹ̑) redk. stokrat: ~ vrniti uslugo; poud. ~ boljši od drugih |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

stotína -e ž (í) ~ litra; mat. ena cela, pet stotin ‹1,05›; poud. prevoziti ~e, na ~e kilometrov |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

stótísočkrat kratn. prisl. (ọ̑ȋ) poud.: ~ ponoviti |dostikrat|; ~ večji |veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

strán2 smer. prostor. prisl. (ȃ)
1. iti, steči ~; spoditi ~; brž ~; ~ od tod; zaviti ~ od ceste; poud. Misli so mu uhajale ~ od knjige |ni bral zbrano|; v medmetni rabi ~, je zakričal nad otroki
2. spraviti madeže ~; vreči konzervo ~; poud. To je ~ vržen denar |zapravljen, nekoristno porabljen|
na strán smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) olepš. iti ~ ~ |na malo, veliko potrebo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

strašánsko mer. prisl. (ȃ) poud.: ~ rjoveti |močno|; ~ dober |zelo|; ~ veliko |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

stríc -a m s -em člov. (í) imeti ~a; mali, mrzli ~; ~ iz Amerike; poud. imeti veliko zvez in ~ev |ljudi, ki zaradi svojega položaja lahko posredujejo|
stríčev -a -o (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

súperbómba -e ž (ȗọ̑) publ. |bomba z zelo veliko rušilno močjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

súpertánker -ja m s -em (ȗá) |tanker z zelo veliko nosilnostjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

svét1 -á m -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȃ)
1. pot okoli ~a; politična delitev ~a
2. obstoj ~ov v vesolju
3. iti v ~; prizadevati si za mir na ~u; hoditi po ~u; dogajanje v ~u; publ.: novi ~ Amerika; tretji ~ |države z nizkim narodnim dohodkom|
4. močviren, suh ~; imeti veliko ~a
5. živalski ~; ~ ptičev; ~ glasbe; poud.: predstaviti kaj ~u |ljudem, javnosti|; priti med ~ |v javnost, v družbo|; biti jezen na ves ~ |vse ljudi|; mladi ~ |mladina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

svét2 -a -o; -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ȇ) ~o bitje; ver. ~o rešnje telo v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi ~o Rešnje telo |zakrament; posvečena hostija|; poud. delati se ~ega |dobrega, pravičnega|; poud.: svet komu/čemu Ta stvar mu je ~a |ima zanj zelo veliko vrednost|; svet za koga/kaj Ta kraj je zanj ~ |ima zanj zelo veliko vrednost|
svéti -a -o (ẹ́) ver. ~ večer
svéti -ega m (ẹ́) vsi ~ in vsi svêti |praznik|
svéto -ega s, pojm. (ẹ́) odkriti kaj ~ega
svetóst -i in svétost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́) poud. ~ življenja |zelo velika vrednost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

svínjski -a -o (í) ~ hlev; poud. imeti ~ dan |naporen, težek|; slabš. imeti ~e roke |umazane|; poud. imeti ~o srečo |zelo veliko, nepričakovano|; slabš. ~e šale |nespodobne, opolzke|;poud. ~a vročina |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; poud. svinjski do koga biti ~ ~ kolegov |hudoben, zloben|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

še [poudarjeno šè] člen.
1. poudar. ~ odrasli se ga bojijo |tudi, celo|; Zanj se ~ zmeni ne |niti|; knj. pog. Kaj ~ tega ne veš! niti; poud. O tem ~ slišati niso hoteli, kaj ~ verjeti |niti slišati niso hoteli, še manj pa verjeti|
2. dodaj. Ali jo ~ poznaš |tudi zdaj|; ~ kaj pridite |ponovno|; poud. imeti ~ in ~ dela |zelo veliko|
3. verjetn. Vlak ~ ujameš, avtobusa pa ne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

šêjkovski -a -o (ȇ) poud. ~o bogastvo |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

šléva -e ž, člov. (ẹ́) slabš. Izkazal se je za veliko ~o |neodločnega, bojazljivega človeka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

šók -a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó) znaki ~a pri ponesrečencu; biti v ~u; zdravljenje s ~i; poud. Taki prizori vzbudijo pri gledalcih ~ |veliko presenečenje, osuplost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

šòp šôpa m (ȍ ó) nabrati ~ cvetja; ~ dlake, las; povezati v ~; izpadati v ~ih; poud. ~ bankovcev |veliko|; neobč. ~ svetlobe pramen, snop

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

špehàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) neknj. pog. ~ prašič |z veliko slanine|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

špendáti -ám dvovid. -àj -ájte, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; špendánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog. porabiti, porabljati: kaj za koga/kaj ~ veliko denarja za otroke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

špendírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; špendíranje (ȋ) neknj. pog. porabiti, porabljati: kaj za koga/kaj ~ veliko denarja za obleko; Kdo bo špendiral za pijačo jo plačal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

špôgati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; špôganje (ȏ) neknj. pog. dati, žrtvovati: kaj za koga/kaj ~ veliko denarja za obleko
špôgati si -am si (ȏ) neknj. pog. privoščiti si: kaj ~ ~ raznovrstne zabave

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

števílo -a s (í) zapisati ~ z besedo ali s števkami; ~ zaposlenih; udeležiti se prireditve v velikem ~u; Učenci, petintrideset po ~u, so pripravili razstavo; poud.: dobiti brez ~a nasvetov |veliko|; biti pri čem za ~o |biti nepomemben; biti zraven za povečanje števila udeleženih|; fiz. magično ~; kem. atomsko ~; jezikosl. slovnično ~; mat.: algebraično ~; naravno ~; občno ~; sestavljeno ~; teh. oktansko ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

štúdij -a m s -em pojm. (ú) ~ starih listin; nameniti veliko časa za ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ta določni člen, neknj. pog.: ~ grdi del poti je že za nami grdi; Otrok že jé s ~ veliko žlico z véliko; Veliko je prestala, a ~ hudo jo še čaka hudo; Doma je od dvanajstih otrok ostal samo ~ najmlajši najmlajši; Med vojno je bil pri ~ belih pri belogardistih, domobrancih; Dobili so ~ mlado snaho; prijeti za ~ sladke za lase na sencih; Toliko je po ~ malem vredno najmanj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tákle tákale tákole kaz. kak. zaim. še bližjega, del pred ..le se pregiba kot ták (á) tak, takšen: ~ale svatba pa veliko stane
tákle -egale m, člov. (á) S ~imle pa ni dobro imeti opravka
tákale -ele ž, člov. (á) ~ mi pa že ne bo ukazovala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

távžent2 -- [žə] glav. štev. (ȃ) neknj. pog. tisoč: plačati ~ tolarjev; pet ~ ljudi; dati dva ~ na račun dva tisoč; imeti ~ opravkov veliko, dosti; kletv. ~ hudičev, kod pa hodiš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tečnáriti -im nedov. tečnárjenje (á ȃ) slabš. za kaj ~ ~ novo kolo |vztrajno, nepopustljivo prositi zanj, zahtevati ga|; slabš. tečnariti z/s čim ~ s svojimi podvigi |postavljati se|; slabš. veliko ~ |sitnariti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tékniti -em dvovid. (ẹ́ ẹ̑) komu Kosilo je teknilo vsem; star. Veliko jé, pa mu nič ne ~e zaleže; star. Počitek mu ni teknil prijal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tísoč1 -- s (ȋ) Tri ~ in štiri ~ je sedem ~ ‹3000 + 4000 = 7000›; Desetkrat sto je ~ ‹10 × 100 = 1000›; bankovci po ~; prebrati številko ~; poud.: Njene možnosti so bile ~ proti ena |zelo majhne|; ~ in ~ jih je bilo |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tísoč2 -- tudi tísoč -ih glav. štev. (ȋ) Zbralo se je okrog ~ ljudi; tek na ~ metrov; naklada s pet ~ izvodi; poud.: imeti ~ izgovorov, vprašanj |veliko, dosti|; Šipa se je razbila na ~ koscev |nešteto|; na ~e ptic je bilo mrtvih
tísoč -- m, ž, s mn., člov. (ȋ) Od ~ so jih sprejeli tristo; publ. gornjih deset ~ |najbogatejši, najvplivnejši ljudje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tisočéro -ih tudi tisočéro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |tisoč kosov, vrst|: ~ vilic; redk. s ~imi udeleženci s tisoč; poud. Vojna je zahtevala ~ življenj |veliko, mnogo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tláčiti -im in tlačíti in tláčiti -im nedov. -i -ite in tláči -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in tláčil -íla, -it, -en -ena; tláčenje; (-it) (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ seno na vozu; ~ tobak v pipo; poud. ~ hrano vase |hitro, veliko jesti|; poud. tlačiti koga ~ jetnike v klet |na silo spravljati|; Mora ga ~i |muči|; ~ politične nasprotnike |zatirati|
tláčiti se -im se in tlačíti se in tláčiti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) poud. ~ ~ skozi ozka vrata |gnesti se, prerivati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tóliko2 kaz. mer. prisl. zaim. °tolíko (ọ́/ọ̑)
1. ~ ti povem, več pa ne morem in ne smem; Zadeva je ~ zanimiva, kolikor vse nas prizadeva; Počakaj ~, da končam ta stavek; Ti problemi so ~ resnejši, ker je v državi tolikšna brezposelnost; Danes ljudje ne berejo več ~ kot/kakor prej; Jaz bom prispeval ~, kolikor boš dal ti
2. poud. |zelo veliko|: Revica je ~ pretrpela; ~ je še ljudi, ki stradajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tóna -e ž (ọ̑) težek tri ~e; ~ premoga; poud. imeti česa na ~e |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tonáža -e ž, pojm. (ȃ) ladja z veliko ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tórba -e ž (ọ̑) šolska ~; poud. imeti polno ~o novic |dosti, veliko|; knj. pog., poud. nositi glavo v ~i |biti v neprestani življenjski nevarnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tréti2 trèm tudi tréti tárem nedov. trì tríte, tróč in teróč; tŕl -a, trét, tŕt -a; trênje tudi tŕtje; (trèt/trét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ lan; ~ orehe; ~ otroka z brisačo; poud. ~ komu prste |močno stiskati|; treti kaj ob kaj ~ kamen ob kamen
tréti se trèm se tudi tréti se tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) Deli stroja se ~ejo med seboj; treti se ob kaj Vrv se ~e ob skalo; poud. Ljudje so se trli v gostilno |gnetli|; poud., s smiselnim osebkom treti se koga/česa Na obali se je trlo turistov |je bilo veliko turistov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tŕgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕganje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ češnje; ~ gumbe s plašča; brezos. ~a ga po rokah; poud. trgati koga/kaj komu/čemu ~ očeta družini |odtegovati|; poud. trgati koga/kaj od koga/česa ~ pomočnika od dela |odtegovati|; Delo ga ~a od žene |ločuje|; trgati komu/čemu koga/kaj ~ sošolcu knjigo iz rok; ~ materi otroka iz naročja; ~ delavcu petino plače; trgati komu od česa ~ bolniku od plače
tŕgati se -am se (ŕ ȓ) Jopica se ~a; Pes se ~a z verige; poud. V njej se vse ~a |Izgublja notranjo trdnost, moč|; poud. trgati se od koga/česa ~ ~ ~ domačih |s težavo se ločevati|; ~ ~ ~ skupine |odhajati, oddaljevati se|; poud. trgati se za koga/kaj ~ ~ ~ čast |prizadevati si, potegovati se|; Zanj se kar ~ajo s ponudbami |Ima veliko ponudb|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

trošíti in tróšiti -im in tróšiti -im nedov. tróši -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; tróšil -íla in -il -ila, tróšit, tróšen -a; tróšenje; (tróšit) (í/ȋ/ọ́ ọ́; ọ́) kaj ~ denar, strelivo → porabljati; publ.: ~ moči porabljati, izgubljati; Avto veliko ~i porablja veliko goriva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

trpéžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ les; poud.: ~ dež |dolgotrajen|; biti zelo ~ |sposoben veliko prestati|
trpéžni -a -o (ẹ́) ~a ljuljka
trpéžnost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tújčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; tújčenje (ú ȗ) neobč. po nepotrebnem veliko ~ |uporabljati tuje besede, tujke|; star. tujčiti koga/kaj potujčevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ubíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ubíjanje (í) koga/kaj ~ kače; ~ ljudi s strupi; poud.: Vročina ga ~a |mu jemlje življenjsko moč|; ~ komu veselje do dela |jemati|; poud. ubijati kaj z/s čim ~ dolgčas s klepetom |kratkočasiti se|; ~ si glavo s čim |veliko razmišljati o čem|
ubíjati se -am se (í) Padali so v prepade in se ubijali; poud. ~ ~ od jutra do noči |težko, naporno delati|; poud. ubijati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroke |težko, naporno delati|; poud. ubijati se z/s kom/čim ~ ~ z delom |težko, naporno delati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

udóbje2 povdk. (ọ̑) ~ je, da imamo veliko stanovanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ústa úst s mn. z ústi, °ústmi (ú; ú ȗ) nesti žlico v ~; poljubiti na ~; moleti jezik iz ust; dihanje ~ na ~; poud.: Pri hiši je veliko lačnih ust |ljudi|; ~ blagajne |odprtina|; Novica gre od ust do ust |se hitro širi|; ne imeti kaj dati v ~ |biti reven, stradati|; na vsa ~ hvaliti |zelo, navdušeno|; Sama ~ so ga |Zelo veliko govori; Zelo veliko jé|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ustanovíti -ím dov. ustanôvi -íte; ustanôvil -íla, -ít/-ìt, ustanovljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ društvo; neobč. ~ (si) družino ustvariti si; pravn. ~ pravno osebo; ustanoviti komu/čemu kaj star. ~ družini veliko premoženje ustvariti
ustanovíti se -ím se (í/ȋ í) star.: ~ ~ v dolini (za stalno) se naseliti; Vreme se je ustanovilo se je ustalilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

utápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; utápljanje (á; ȃ) koga/kaj ~ mladiče; poud. ~ žalost v pijači |s pitjem delati, da preneha obstajati|
utápljati se -am se (á; ȃ) Kopalec se je utapljal; poud. utapljati se v čem Mesto se ~a v smeteh |je zelo nasmeteno|; ~ ~ ~ skrbeh |imeti veliko skrbi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

užíti užíjem dov., nam. užít/užìt; užítje; drugo gl. žiti (í ȋ) kaj Danes nisem še ničesar užil pojedel; ~ veliko hudega doživeti, pretrpeti; ~ preveč piva spiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vál -a m, dv. -ôva -ôv tudi vála; mn. -ôvi -ôv tudi váli (ȃ) rešiti koga iz ~ov; plavati na ~u; svetlobni ~ovi; novi ~ovi v glasbi; avt. žarg. zeleni ~ |usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih|; fiz. elektromagnetni ~ovi; poud.: ~ovi žitnega polja |žitno polje|; ~ beguncev |veliko|; zajeziti stavkovni ~ |stavke|; najti smrt v ~ovih |utoniti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vèledélo -a s (ȅẹ́) poud. literarno ~ |veliko, pomembno delo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vèletók -a m (ȅọ̑) sibirski ~i; poud. ~ turistov |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

velikánsko mer. prisl. (ȃ) poud. imeti ~ težav |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

velíko1 -- s, pojm. (í) ~ je bilo porabljenega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

velíko2 -- nedol. količ. štev. (í) Zbralo se je ~ ljudi; ~ lepote; z ~ truda zgraditi svoj dom; spis z ~ napakami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

velíko3 mer. prisl. (í) ~ brati, se gibati; ~ bolj, več; ~ večja poraba

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

velíko4 povdk. (í) Dva milijona, to res ni bilo ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

véliko.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |velik| vélikonémec; vélikobritánski, vélikodržáven, vélikosobóten, vélikosŕbski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

velíko.. prvi del podr. zlož. (í) |velik| velíkokalíbrski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

veliko..1 prvi del podr. zlož. |velik| velikomeščàn; velikonôčen, velikosvétski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

veliko..2 prvi del podr. zlož. |veliko| velikobeséden, velikopotézen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Véliko sláno jézero -ega -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ á ẹ̑) |severnoameriško jezero|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Véliko Tínje -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ í) na ~em ~u
velikotínjski -a -o, neurad. tínjski -a -o (ȋ; ȋ)
Velikotínjčan -a, neurad. Tínjčan -a m, preb. i. (ȋ; ȋ)
Velikotínjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

veljáti -ám nedov. -àj -ájte; -àl -ála; veljánje; (-àt) (á ȃ) Potni list ne ~a več; veljati komu/čemu Opozorilo ~a voznikom; poud. veljati koga/kaj Počitnice so nas veliko veljale |stale|; veljati za koga/kaj ~ ~ poštenega človeka; To naj ~a ~ merilo; Ukaz ~a ~ vse; veljati za kakšnega ~ ~ poštenega; Trditev ~a ~ sporno |je sporna|; brezos. To si ~a zapomniti; ~a, jutri se vidiva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vèn [vən] smer. prostor. prisl. (ə̏)
1. gledati ~; hoditi ~ in noter; daleč ~; iti ~ na zrak; ~, je ukazal; poud. Pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ~ |Nič ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; olepš. Po dveh letih je prišel ~ |iz zapora|; knj. pog.: Dela ima toliko, da se ~ ne vidi |zelo veliko|; priti ~ (iz vaje) |odvaditi se določenega dela, spretnosti|
2. hoditi ~ z družino, s prijatelji; knj. pog. Večkrat potuje ~ |iz države|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vèndarle2 [və] prir. vez. (ə̀/ə̏) v protivnem priredju, poud. |vendar|: Igralko so spraševali po njenih načrtih, ~ ni bila pripravljena odgovarjati; Izumitelje premalo spodbujamo, in ~ bi ti lahko veliko prispevali k napredku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vênec -nca m z -em (é) plesti ~; pogrebni ~; ~ čebule; poud.: ~ radovednežev |veliko|; ~ treh dram |ciklus|; ver. rožni ~ |molitev; priprava|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vesóljen -jna -o (ọ́; ọ̑) poud. ~a zmeda |splošna, vsesplošna|
vesóljni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ prostor; ver. ~ potop; poud.: ~ svet hodi tja |veliko ljudi|; katastrofa za ~o človeštvo |vse, celotno|
vesóljnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vést1 -í ž -i -- -i -jó pojm. (ẹ̑ ȋ)
1. ~ ga peče; imeti mirno ~; vzbuditi komu ~; delati po ~i; poud. ~ mi govori, narekuje |nravno načelo|
2. poud.: imeti na ~i veliko krivico |biti kriv za|; To mu leži na ~i |ga muči|; biti komu ~ |nravno vodilo|; mirne ~i delati |neprizadeto|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

veščína -e ž, pojm. (í) ~ v ravnanju z orodjem |spretnost, ročnost|; delati z veliko ~o; števn. akrobatske ~e |spretnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vihár -ja m z -em (ȃ) snežni ~; poud.: pomiriti ~ v razredu |hrup, nemir|; družinski ~ |prepir, razburjenje|; ~ navdušenja |veliko navdušenje|; iron. ~ v kozarcu vode |veliko neupravičeno razburjenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vík -a m, pojm. (ȋ) star. kričanje, vpitje; poud. ~ in krik |veliko razburjenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

visokozmogljív -a -o (í; ȋ í í) publ. ~a naprava → z veliko zmogljivostjo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vmés1 prisl. (ẹ̑)
1. mestov. prostor. Zraven hiše sta hlev in skedenj, ~ je vodnjak; Prišlo je veliko ljudi, ~ so tudi tujci
2. smer. prostor. dati, postaviti kaj ~
3. čas. Hodili so in ~ počivali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vnéma -e ž, pojm. (ẹ̑) lotiti se dela z veliko ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vréden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) hiša, ~a petdeset milijonov; poud.: ~ človek |zelo dober, pošten; zelo sposoben|; dosti ~ nakit |dragocen|; eden vrednejših pesnikov |pomembnejših|; nevtr. biti veliko ~; vreden koga/česa pomilovanja ~ človek; iron. svojega denarja ~ človek |slab, pokvarjen|; poud.: zlata ~ nasvet |zelo dober, koristen|; ženska, ~a greha |privlačna, zapeljiva|; Ni ~, da zanj skrbiš |ne zasluži|; vreden za koga/kaj stanovanje, veliko ~o ~ družino; poud. Ta prstan je zame veliko ~ |mi veliko pomeni|
vrédno -ega s, pojm. (ẹ́) ločiti ~ od nevrednega
vrédnost -i ž, pojm. (ẹ́) določiti ~ hiše; blagovna ~; poud. Ta roman nima nobene ~i |je slab|; števn., neobč. kulturne ~i vrednote

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vrìtmepíši velel. medm. (ȉí) nizk. ~, delajte, kar hočete |izraža veliko omalovaževanje|
vrìtmepíši -- m, pojm. (ȉí) nizk. Vsaj ~ bi lahko rekel, ko sva se srečala; člov., nizk. Tak ~ bo meni ukazoval |ničvreden človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vrvéti -ím nedov. vŕvi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; vrvênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Mravlje ~ijo na vse strani; s smiselnim osebkom, poud. vrveti koga/česa Na ulici je vrvelo ljudi |je bilo veliko ljudi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vsè3 mer. prisl. zaim. (ȅ)
1. |čedalje|: postati ~ bolj zaskrbljen; ~ globlje kopati v tla
2. poud. |veliko|: ~ predober je za vas; Še ~ hujše stvari se slišijo o tebi; O tem se ve ~ premalo
3. poud. |izredno, veliko|: ~ polno znancev ima; ~ črno ljudi je bilo pod skakalnico

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vsebováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vsebovánje; (-àt) (á ȗ) kaj Ruda ~uje veliko železa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vsemogóčen -čna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) ~ človek; poud.: ~ vladar |z veliko oblastjo, močjo|; ~a ideja |zelo vplivna, upoštevana|
vsemogóčni -a -o (ọ́) ver. ~ Bog
vsemogóčnost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vseznàl2 -ála -o [-u̯] (ȁ á á; ȁ ȃ á) poud. |ki ima veliko znanje|: biti ~
vseználi -a -o (á) ~ človek
vseználi -ega m, člov. (á) poud.
vseználost -i ž, pojm. (á) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vstajênje -a s, pojm. (é) ver. verovati v ~; vznes. ~ naroda |ozaveščenje|; števn. imeti ~ na veliko noč zjutraj; iti, zvoniti k ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vtakníti in vtákniti -em dov. vtákni -te in -íte; vtáknil -íla, vtáknit, vtáknjen -a; vtáknjenje; (vtáknit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ ključ v ključavnico; poud. ~ tatu v zapor |zapreti ga|; poud. vtakniti koga/kaj v kaj ~ veliko denarja v posestvo |vložiti|; ~ nemirneža v prisilni jopič |nadeti mu|
vtakníti se in vtákniti se -em se (í/ȋ/á á) poud. v koga/kaj ~ ~ ~ prepir |udeležiti se|; ~ ~ ~ vsakogar |ogovoriti ga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vzdržáti -ím dov. vzdržánje; drugo gl. držati (á í) Človek veliko ~i; Ta kruh dolgo ~i |je dolgo uporaben|; vzdržati kaj ~ napore; ~ ogenj na ognjišču |ohraniti|; star., s smiselnim osebkom vzdržati koga Ni ga vzdržalo doma Ni zdržal doma; vzdržati brez česa ~ ~ hrane ves teden
vzdržáti se -ím se (á í) česa ~ ~ kajenja; ~ ~ pri glasovanju |ne opredeliti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zabesnéti -ím dov.; drugo gl. besneti (ẹ́ í) Oče je zabesnel; poud. Boj je zabesnel |se je začel z veliko silo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

za čúda prisl. zv. (ȗ) mer., poud.: ~ ~ lepe oči |zelo|; ~ ~ dobro skrivati kaj |zelo|; pokazati ~ ~ poguma |zelo veliko|; nač., poud. Oče se ~ ~ ni razjezil |v nasprotju s pričakovanjem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zadolžíti se -ím se [u̯ž] dov. zadôlžil se -íla se, nam. zadolžít se/zadolžìt se; drugo gl. dolžiti (í/ȋ í) za kaj ~ ~ ~ veliko vsoto; ~ ~ pri prijatelju; poud. ~ ~ do vratu, čez glavo |zelo|
●zadolžíti -ím [u̯ž] (í/ȋ ȋ) koga/kaj za kaj ~ podpredsednika za izvršitev naloge naložiti podpredsedniku nalogo; urad. ~ prejemnika za prevzeto blago

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zagnán -a -o; bolj ~ (á) poud. |prizadeven, navdušen|: ~ delavec; biti ~ pri delu
zagnánost -i ž, pojm. (á) poud. |veliko navdušenje, vnema|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zagrešíti -ím dov. zagréšil -íla, nam. zagrešít/zagrešìt; drugo gl. grešiti (í/ȋ í) kaj ~ tatvino; zagrešiti kaj proti komu/čemu ~ veliko hudega proti sosedu; zagrešiti kaj nad kom/čim ~ zločin nad prebivalstvom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zainvestírati -am dov. -an -ana; zainvestíranje (ȋ) kaj ~ veliko denarja |zapraviti z naložbami|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zaklàd -áda m (ȁ á) iskati ~; besedni ~ besedišče poud.: kopičiti ~e |dragocenosti|; muzejski ~i |zbirka dragocenosti|; Zdravje je velik ~ |veliko vredno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zakládnica -e ž (ȃ) shraniti kaj v ~i; poud. Slovar je prava ~ besed |v njem je veliko besed|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zakóckati -am dov. -an -ana; zakóckanje (ọ̑) kaj ~ veliko denarja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zakopán -a -o; bolj ~ (á) ~ zaklad; poud. zakopan v kaj biti ~ ~ delo |intenzivno, veliko delati|
zakopánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zakopáti -kópljem tudi zakopáti -ám dov. zakopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ vodovodno cev; Samica ~e jajca; poud.: ~ roke v žepe |globoko potisniti|; ~ bojno sekiro |končati bojevanje, spor|; poud. zakopati koga/kaj v koga/kaj ~ dekle v nesrečo |spraviti|; ~ trpljenje vase |molčati o svojem trpljenju|
zakopáti se -kópljem se tudi zakopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ v mivko; ~ ~ med pernice; poud. ~ ~ v odročen kraj |iti, oditi|; poud. zakopati se v kaj ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno, veliko delati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zakopávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zakopávanje (ȃ) koga/kaj ~ poginule živali; poud. ~ glavo med dlani |dajati, skrivati|; zakopavati koga/kaj v koga/kaj ~ sadike v mivko; poud. ~ podjetje v stroške |spravljati|
zakopávati se -am se (ȃ) ~ ~ v pesek; poud. zakopavati se v kaj ~ ~ ~ delo |intenzivno, veliko delati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zalívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zalívanje (í) koga/kaj ~ cvetje; zdrav. ~ dojenčka |hraniti po steklenički|; Deževnica ~a kotanjo poud. Znoj ga ~a od napora |zelo se poti|; ~ pečenko; zalivati koga/kaj z/s čim ~ razpoke z betonom; poud. ~ ljudi z vinom |dajati jim piti vino v velikih količinah|
zalívati se -am se (í) poud. |veliko piti (alkoholne pijače)|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zamrgoléti -ím dov. zamrgolênje; drugo gl. mrgoleti (ẹ́ í) Mravlje so zamrgolele po mravljišču; poud., s smiselnim osebkom zamrgoleti koga/česa Na ulicah je zamrgolelo ljudi |Ljudje so se pojavili v velikem številu|; zamrgoleti od koga/česa Planine so zamrgolele od planincev |V planine je prišlo veliko planincev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zamudíti -ím dov. zamúdil -íla, nam. zamudít/zamudìt; zamujèn -êna; drugo gl. muditi (í/ȋ í) koga/kaj ~ avtobus; poud. Popravilo ga je zamudilo |zanj je porabil veliko časa|; ~ rok; zamuditi z/s čim ~ s plačilom; zamuditi k/h komu/čemu ~ h kosilu
zamudíti se -ím se (í/ȋ í) Setev se je zamudila; ~ ~ pri zdravniku; zamuditi se z/s kom/čim ~ ~ z iskanjem podatkov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zamúdno2 povdk. (ú) ~ je, če moraš vsako stvar iskati |porabi se veliko časa|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zapásti1 -pádem dov., nam. zapàst, zapáden -a; zapádenje; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Ponoči je zapadel sneg; redk. zapasti koga/kaj Pozimi jih je zapadel sneg, da niso mogli iz hiš zametel; zapasti komu/čemu Tako dejanje ~e obsodbi |se obsodi|; poud. ~ črnogledosti |postati črnogled|; poud. zapasti v kaj ~ ~ napake |začeti delati|; fin. Menica ~e; publ. Viza je zapadla prenehala veljati; brezos. Zapadlo je veliko snega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zaplamenéti -ím dov.; drugo gl. plameneti (ẹ́ í) Ogenj ~i; poud. Med njima je zaplamenela ljubezen |se pojavila z veliko intenzivnostjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zaplamtéti -ím dov.; drugo gl. plamteti (ẹ́ í) Ogenj ~i; poud. V njem je zaplamtela strast |se pojavila z veliko intenzivnostjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zaposlováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zaposlovánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ nove delavce; Ta problem jih zelo ~uje z njim se veliko ukvarjajo; zaposlovati koga/kaj z/s čim ~ otroke z različnimi dejavnostmi; poud. ~ svoje misli z neumnostmi |misliti na neumnosti|
zaposlováti se -újem se (á ȗ) Mladina se težko ~uje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zaséden -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ stol; ~ telefon; knj. pog. Ta teden sem zelo ~ |imam veliko dela, obveznosti|
zasédenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zasipávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zasipávanje (ȃ) koga/kaj Zasipavalo jih je drobeče se kamenje; Sneg ~a sledi; zasipavati koga/kaj z/s čim ~ izkopani jarek s peskom; poud. ~ zmagovalko s pismi |pošiljati ji veliko pisem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 532 zadetkov.