ákva.. prvi del podr. zlož. (ȃ) |voda| ákvakultúra
akva.. prvi del podr. zlož. |voda| akvadúkt, akvamarín, akvatínta
ákva destiláta -e -e ž, snov. (ȃ ȃ) neobč. destilirana voda
apnén -a -o (ẹ́; ẹ̑) Voda je ~a
apnéni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ belež
apnénost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
bistríti -ím nedov. bístri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bistrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ učenca; bistriti komu kaj ~ otrokom duha
bistríti se -ím se (í/ȋ í) Voda se ~i
blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslôvljen -a -o (ȅ é é; ȏ) biti ~
blagoslovljêni -a -o tudi blagoslôvljeni -a -o (é; ȏ) ~a voda; vznes. Njegova žena je v ~em stanju |noseča|
blagoslovljênost -i tudi blagoslôvljenost -i ž, pojm. (é; ȏ)
blátnica -e ž, snov. (ȃ) redk. blatna voda
bobljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; bobljánje; (-àt) (á ȃ) Voda v loncu ~a
brákičen -čna -o (á) geol.
brákični -a -o (á) ~a voda
brbotáti -ám tudi brbotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; brbotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Voda v loncu ~a; poud. brbotati kaj ~ nerazločne besede |govoriti|
brbráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brbránje; (-àt) (á ȃ) Voda ~a v loncu; poud. |veliko, prazno govoriti|; brezos. brbrati komu V želodcu mu ~a
brbúnkati -am nedov. -ajóč, -áje; brbúnkanje (ȗ) redk. Voda ~a brbota
brízgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; brízganje (ȋ) Voda ~a; brizgati kaj ~ belež na steno
brusníca -e ž, snov. (í) |voda|
búšiti -im dov. búšenje (ú ȗ) Voda ~i iz votline; poud.: ~ iz hiše |hitro oditi, planiti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. bušiti ob koga/kaj Val ~i ~ skalo se s silo zadene
cezéti -ím [ce tudi cə] nedov. cêzi -íte tudi cezì -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; cezênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Voda ne ~i več; brezos. Iz rane ~i
cingljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; cingljánje; (-àt) (á ȃ) Zvonček ~a; poud. cingljati čez kaj Voda ~a ~ kamenje |žubori|; cingljati z/s čim ~ s tolarji v žepu
cizéti -ím nedov. cízi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; cizênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Po močvirju ~i umazana voda
cmizéti -ím nedov. cmízi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; cmizênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) pokr. zah. Voda ~i po kolesnicah se cedi
cukrénka -e ž (ẹ́; ẹ̑) neknj. pog. hruška ~; snov., neknj. pog. sladkorna voda
cuzéti -ím nedov. cúzi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; cuzênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. cediti se: Voda ~i skozi peščeno zemljo
čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~
na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~
črêslast -a -o tudi čréslast -a -o (é; ẹ́) ~a voda
destilíran -a -o (ȋ)
destilírani -a -o (ȋ) ~a voda
destiliránost -i ž, pojm. (ȋ)
detrít -a m, skup. (ȋ) biol. |drobir|: voda, bogata z ~ om
dežévnica -e [də] ž (ẹ̑) |voda|
do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
dotékati -am nedov. -ajóč, -áje; dotékanje (ẹ̑) Voda ~a s pobočij v dolino
dréti1 dêrem tudi dréti drèm nedov., 3. os. mn. tudi deró, -i -íte tudi drì -íte, deróč tudi -èč -éča; dŕl -a, drét; dŕtje; (drèt/drét) (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Voda ~e; poud. ~ skupaj |neurejeno, množično se zbirati|; poud. dreti v kaj ~ ~ pogubo |bližati se čemu slabemu|; poud. dreti za kom Fantje kar ~ejo ~ njo |se navdušujejo zanjo|
dvígati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dvíganje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ hlod na voz; ~ otroka v zrak; ~ plačo v banki; ~ proizvodnjo, cene; ~ uteži; ~ preplah povzročati; ~ raven izobrazbe zviševati; ~ zastavo nad množico držati; knj. pog. ~ koga sredi noči buditi, klicati; poud.: Umetnost jih ~a |boljša, plemeniti|; ~ prah (v javnosti) |povzročati razburjenje, govorice|; dvigati koga proti komu/čemu ~ ljudstvo proti izkoriščevalcem
dvígati se -am se (í ȋ; ȋ) Letalo, raketa se ~a; Voda v čolnu se ~a; Okrog gradu se ~a zidovje; Cesta se neopazno ~a vzpenja; Temperatura se ~a narašča; neobč. Noč se ~a noči se
elemènt -ênta m (ȅ é) ~a kisik in vodik (prvini); voda in drugi naravni ~i; realistični ~ literarnega dela; pomemben ~ v proizvodnji dejavnik; člov., slabš. protidržavni ~i |člani družbe|
filtríran -a -o (ȋ)
filtrírani -a -o (ȋ) ~a voda
filtríranost -i ž, pojm. (ȋ)
fluoríran -a -o (ȋ) Voda je ~a
fluorírani -a -o (ȋ) ~ ogljikovodik
fluoríranost -i ž, pojm. (ȋ)
fluvio.. [ijo] prvi del podr. zlož. |tekoča voda| fluvioglaciálen
géotermálen -lna -o (ẹ̑ȃ)
géotermálni -a -o (ẹ̑ȃ) ~a voda
géotermálnost -i ž, pojm. (ẹ̑ȃ)
gomezíca -e [mə in me] ž, snov. (í) alp. |voda|
grenkljàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a morska voda
grenkljátost -i ž, pojm. (á)
grgráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; grgránje; (-àt) (á ȃ) V loncu ~a voda; grgrati kaj ~ raztopino
hahljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hahljánje; (-àt) (á ȃ) poud. |zamolklo vreti, izvirati, teči|: Voda ~a iz lukenj
hahljáti se -ám se (á ȃ) smejati se, posmehovati se: komu ~ ~ nerodnežu; ~ ~ od zadovoljstva
hídro.. prvi del podr. zlož. (ȋ) |voda| hídroavión, hídroelektrárna, hídromehánika
hidro.. prvi del podr. zlož. |voda| hidrofobíja, hidrofór, hidrografíja, hidroksíd
higiénski -a -o [ije] (ẹ̑) ~i predpisi; Ta voda ni ~a higienična
hlapéti -ím nedov. hlápi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; hlapênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Voda ~i; poud. Njena ljubezen je začela ~ |izginjati, se manjšati|
hrúti hrújem nedov. hrúj -te, -óč; hrúl -a, hrút; hrútje; (hrùt/hrút) (ú) Burja, voda ~e; Vihar ~e nad morjem; poud. hruti na koga Oče ~e ~ sina |kriči, vpije nanj|
H2O -- [hadvaó] m, simb. (ọ̑) kem. voda
igrívo primer. prisl. (í) Voda se ~ pretaka po kamenju
izcizéti -ím dov. izcizênje; drugo gl. cizeti (ẹ́ í) Voda je izcizela v pesek |počasi odtekla|
izčístiti -im dov. izčíščen -a; izčíščenje (í ȋ) kaj ~ preprogo; ~ rano; ~ rudo; neobč. ~ svoje nazore izoblikovati
izčístiti se -im se (í ȋ) Voda v potoku se je izčistila
izhlapéti -ím dov. izhlapênje; drugo gl. hlapeti (ẹ́ í) Voda je izhlapela; poud. Strah je kmalu izhlapel |minil, izginil|
izklopítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ električnega voda
izlízati tudi izlizáti -lížem dov. izlízanje in izlizánje; drugo gl. lizati (í/á í) kaj Pes (si) ~e rano; poud. izlizati kaj v kaj Voda je izlizala stopnice v skalo |izdolbla|
izlízati se tudi izlizáti se -lížem se (í/á í) knj. pog. ozdraveti
izlúžiti -im in izlužíti in izlúžiti -im dov. izlúženje; drugo gl. lužiti (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) kaj kmet. ~ vinsko posodo |oprati jo z lugom|; redk. Voda je izlužila skalo izdolbla; izlužiti kaj iz česa ~ tanin iz lesa
izparéti -ím dov. izpári -íte; -èl/-él -éla; izparênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Tekočina, voda ~i
izparévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izparévanje (ẹ́) Voda ~a; neobč. izparevati kaj ~ prijetno toploto oddajati, širiti
izpodnében -bna -o (ẹ̑)
izpodnébni -a -o (ẹ̑) ~a voda
izvírati -am nedov. -ajóč, -áje; izvíranje (í ȋ; ȋ) Voda ~a pod hribom; izvirati iz česa Ta beseda ~a ~ nemščine; Njegovi predniki ~ajo ~ Amerike |so prišli|; publ. Slika ~a ~ 17. stoletja je nastala v 17. stoletju
jaríti1 -ím nedov. jári -íte, -èč -éča; -íl -íla, jarjèn -êna; jarjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. peniti, vrtinčiti: kaj Veter ~i gladino
jaríti se -ím se (í/ȋ í) neobč. peniti se, vrtinčiti se: Voda v kanalih se ~i
jézeren -rna -o (ẹ̑)
jézerni -a -o (ẹ̑) ~a voda
jezíti2 -ím nedov. jêzi -íte in jézi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít; -èn -êna; jezênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ reko; Skali sta jezili tok
jezíti se -ím se (í/ȋ í) Voda v strugi se zaradi kamenja in lesa ~i
juvenílen -lna -o (ȋ) izobr. ~a zagnanost mladostna, mladeniška
juvenílni -a -o (ȋ) geol. ~a voda
juvenílnost -i ž, pojm. (ȋ)
kalíti1 -ím nedov. káli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, kaljèn -êna; kaljênje (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ vodo, odnose med ljudmi; poud. kaliti komu kaj ~ otrokom srečo, veselje |kvariti|
kalíti se -ím se (í/ȋ í) Voda v ribniku se ~i
kámor ozir. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ)
1. ~ greš ti, (tja) grem tudi jaz; To je (tista) višina, do ~ ob največji povodnji seže voda do katere; Lahko greš, ~ in kadar hočeš
2. poud.: Nima, ~ bi položil glavo |Nima doma|; ~ pogledaš, povsod sama ravnina |kamor koli|
kámor kóli tudi kámorkóli poudar. ozir. poljubn. smer. prostor. prisl. zaim. zv. (ȃ ọ̑) ~ ~ je šel, povsod mu je zvesto sledila; Do ~ ~ se bo dvignila voda, v hišo ne bo prišla; ~ ~ pogledaš, povsod sama ravnina
kapníca -e ž, snov. (í) |voda s strehe|; števn., star. |vodnjak|
kaskáda -e ž (ȃ) neobč. voda v ~ah |v obliki nizkih slapov|; zem. brzica
katránast -a -o; bolj ~ (ȃ) ~a voda
klokotáti -ám in klokotáti -óčem nedov. -àj -ájte in -i -ite; -ajóč, -áje; -àl -ála; klokotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) V žlebovih ~a voda
kloríran -a -o (ȋ) Voda je ~a
klorírani -a -o (ȋ) ~ kavčuk
kloríranost -i ž, pojm. (ȋ)
kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do kod
do kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala voda
od kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila
kólikor tóliko mer. prisl. zaim. zv. (ọ̑ ọ́) Zdaj je voda že ~ ~ topla nekoliko ; ~ ~ te ima vendarle rad
kolónjski -a -o (ọ̑) ~a voda
kolónjska -e ž, snov., rod. mn. -ih (ọ̑) prakt.sp. dišati po ~i po kolonjski vodi
korodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; korodíranje (ȋ) kaj Voda ~a apnenec |razjeda, razkraja|; Kovina ~a |razpade, se razkraja|
kŕhljev -a -o (ŕ) ~a voda
krí1 krví ž kŕvi -- kŕvi -jó snov. (ȋ ȋ)
1. ~ mu teče iz nosa
2. pojm., poud.: postati meso in ~ |uresničiti se|; piti komu ~ |izkoriščati, mučiti koga|; v ~i, s ~jo zatreti upor |z velikimi človeškimi žrtvami|; braniti se do zadnje kaplje ~i |do konca|; prelivati ~ |bojevati se, ubijati|
3. poud.: skušati krotiti svojo ~ |temperament|; gosposka ~ |rod|; biti iste ~i |iste narodnosti; sorodnik|; ~ ni voda
krížkráž2 povdk. (í/ȋá; í/ȋȃ) ~ je rekel, zamahnil z roko in voda je pritekla
ledeníca -e ž (í) shranjevati led v ~i; |kraška jama|; poud. Njegova soba je prava ~ |je zelo mrzla|; snov., poud. |ledeno mrzla voda|
léno nač. prisl. (ẹ́) ~ odgovarjati; poud. Voda ~ teče |počasi|
limfo.. prvi del podr. zlož. |bistra voda; mezga| limfocít, limfogén
lísati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; lísanje (í) redk. delati lise: kaj Curljajoča voda je lisala stene
lísati se -am se (í) poud. Hiša se je lisala skozi temo |začela kazati v obrisih|
mehčán -a -o (á)
mehčáni -a -o (á) jezikosl. ~ soglasnik |palatalizirani, z i-jevskim odtenkom|; ~a voda
mehčánost -i ž, pojm. (á)
mêhek -hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra; poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o; mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|
mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a voda
mêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~em
do mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~ega
v mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajce
mêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
mehúriti -im nedov. mehúrjen -a; mehúrjenje (ú ȗ) kaj Bolezen ~i kožo
mehúriti se -im se (ú ȗ) Voda vre in se ~i
meteóren -rna -o (ọ̑) meteorski
meteórni -a -o (ọ̑) ~ delec; ~a voda padavinska voda
minerálen -lna -o (ȃ)
minerálni -a -o (ȃ) ~ vrelec; ~e snovi rudninske; ~a voda slatina
minerálnost -i ž, pojm. (ȃ)
mlakúžast -a -o; bolj ~ (ú) poud. ~a cesta |z veliko lužami, blatna|; slabš. ~a voda |kalna, umazana|
mlakúžen -žna -o; bolj ~ (ú; ú ȗ ú) ~a voda
mlakúžni -a -o (ú) ~o blato
mlakúžnost -i ž, pojm. (ú)
močvírnica -e ž, snov. (ȋ) |voda|: kalna ~
morílno ozirn. prisl. (ȋ) poud. Voda je ~ mrzla |zelo|
mórje -a tudi morjé -á s, druga oblika dalje -u -é -u -em; -i mórij -ema -i -ih -ema; -a mórij -em -a -ih -i (ọ̑; ẹ̑ ȃ) pluti po ~u; iti na ~; južna ~a; prakt.sp. tisoč metrov pod ~em pod morsko gladino; pesn. ~á široka cesta; poud. ~ hiš, ljudi |množica|; snov., prakt.sp. ~ je slano morska voda
morníca -e ž, snov. (í) pokusiti ~o |morsko vodo|; pokr. zah. mlačna voda
nagrávžen -žna -o; bolj ~ (á; á ȃ á) neknj. pog. umazana, ~a voda ogabna, gnusna
nagrávžnost -i ž, pojm. (á) neknj. pog. ogabnost, gnusnost
nanášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nanášanje (ȃ) kaj Voda ~a prod; nanašati kaj na kaj ~ ličilo na obraz
nanášati se -am se (ȃ) na koga/kaj Podatki ~ ~ajo na ta kraj
natêči -têčem dov. natêci -íte; natékel natêkla, natečèn -êna; natečênje; (natèč/natêč) (é) Gleženj mu je natekel |nekoliko otekel|
natêči se -têčem se (é) Voda se je natekla v posodo; poud. V sklad se je nateklo premalo denarja |prišlo|
natékati se -am se nedov. -ajóč; natékanje (ẹ̑) V korito se ~a umazana voda; dov. Otroci so se natekali in nakričali
natékati -am (ẹ̑) pokr. vzh. zamakati, puščati: streha ~a
navírati -am nedov. -ajóč, -áje; navíranje (í ȋ; ȋ) poud. |v veliki količini pritekati|: Voda ~a v kotanjo
nèpíten -tna -o (ȅí; ȅȋ) Ta voda je ~a
nèpítnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)
nèprekúhan -a -o (ȅȗ) ~a voda; ~o mleko
nèprekúhanost -i ž, pojm. (ȅȗ)
nèzamŕznjen -a -o (ȅȓ) ~a voda
nèzamŕznjenost -i ž, pojm. (ȅȓ)
normála -e ž (ȃ) prakt.sp. Voda je presegla ~o normalno višino, normalno stopnjo
oblízati tudi oblizáti -lížem dov. oblízanje in oblizánje; drugo gl. lizati (í/á í) koga/kaj ~ žlico; slabš. ~ dekle |večkrat poljubiti|; poud. Voda je oblizala kamenje |zgladila, obrusila|
ocedíti -ím dov. océdil -íla, nam. ocedít/ocedìt; ocejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj ~ čaj
ocedíti se -ím se (í/ȋ í) Voda se je že ocedila
odcedíti -ím dov. odcédil -íla, nam. odcedít/odcedìt; odcejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj ~ čaj
odcedíti se -ím se (í/ȋ í) Ko se voda ~i, dodamo zelenjavo
odcêjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odcêjanje (é) kaj ~ tekočino; ~ testenine
odcêjati se -am se (é) Voda se ~a izpod snežišč
odlíti -líjem dov., nam. odlít/odlìt; odlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vodo iz lonca; teh. ~ zvon uliti; ~ v bron
odlíti se -líjem se (í) redk. Voda se je odlila je odtekla; poud. Množica se je odlila s trga |je odšla|
odlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč; -al -ala tudi -ála, -an -ana; odlívanje (í) kaj ~ mleko; teh. ~ izdelke ulivati
odlívati se -am se (í) redk. Voda se ~a s premca odteka
odpláviti -im tudi odplavíti -ím dov. odplávil -a tudi odplávil -íla, nam. odplávit tudi odplavít/odplavìt; odplávljenje tudi odplavljênje; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj Voda je odplavila rodovitno prst
odtêči -têčem dov.; drugo gl. teči (é) Voda je odtekla; ~ po stopnicah
odtêči se -têčem se (é) Voda se je odtekla
odtékati -am nedov. -ajóč, -áje; odtékanje (ẹ̑) Voda po nevihti le počasi ~a; redk. Kri ~a iz rane teče; publ. S teh področij ~a veliko delovne sile odhaja
odtékati se -am se (ẹ̑) Obešeno perilo se ~a
odtêkli -a -o (é) ~a voda
oglušujóče nač. prisl. (ọ́) ~ šumeča voda
ogréti ogrêjem dov., nam. ogrèt/ogrét; ogrétje; drugo gl. greti (ẹ́ ȇ) koga/kaj Sonce jih je ogrelo; ~ vodo do sto stopinj; poud. ogreti koga/kaj za kaj ~ sodelavce za načrt |navdušiti|
ogréti se ogrêjem se (ẹ́ ȇ) Voda se je ogrela; poud. ogreti se za koga/kaj ~ ~ ~ šport |navdušiti se|; brezos. Zunaj se je že ogrelo
ohlajujóč se -a se -e se; bolj ~ ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~a ~ voda
okalíti1 -ím dov. okálil -íla, nam. okalít/okalìt; okaljênje; drugo gl. kaliti1 (í/ȋ í) kaj neobč. ~ studenec skaliti
okalíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Voda se je okalila skalila
píten -tna -o (í; ȋ) Ta sok je zelo ~
pítni -a -o (í; ȋ) ~a voda
pítnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
plívkati -am nedov. -ajóč, -áje; plívkanje (ȋ) ob kaj Voda ~a ~ skale
plívkniti -em dov. plívknjenje (í ȋ) Voda je plivknila na breg
pljusketáti -ám in pljusketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč -áje; -àl -ála, -àt; pljusketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) Voda ~a
pljúsniti -em dov. pljúsnjen -a; pljúsnjenje (ú ȗ) Voda je pljusnila čez rob; pljusniti kaj ~ vodo po tleh; pljusniti ob kaj Val ~e ~ čoln
plodôvnica -e ž (ȏ) rastl. oblika ~e; snov. plodova voda
plúnkati -am nedov. -ajóč, -áje; plúnkanje (ȗ) Vino ~a v steklenici; plunkati ob kaj Voda ~a ~ breg
pocurljáti -ám dov.; drugo gl. curljati (á ȃ) manjš. Voda je pocurljala med prsti
podjédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; podjédanje (ẹ́) star. kaj Voda ~a breg izpodjeda
podkápnica -e ž, snov. (ȃ) pokr. |voda|
podtálnica -e ž, snov. (ȃ) zem. |voda|
pogrgrávati -am nedov. -ajóč, -áje; pogrgrávanje (ȃ) sopsti in ~; Voda v loncu ~a
pôlslán -a -o [u̯s] (ȏȃ ȏá ȏá) ~ obrok
pôlsláni -a -o [u̯s] (ȏá) ~a voda somornica
popláven1 -vna -o (ȃ)
poplávni -a -o (ȃ) ~a voda; ~a katastrofa
potóčen -čna -o (ọ̑)
potóčni -a -o (ọ̑) ~ rak; ~a voda
potóčnica -e ž, snov. (ọ̑) |voda|; števn. |spominčica|
pôtok -óka m (ó ọ́) šumljanje ~a; Voda teče v številnih ~ih; poud.: Pot mu v ~ih teče po hrbtu; ~i solz |velika množina|
povrévati -am nedov. -ajóč; povrévanje (ẹ́) Kava ne sme ~
povrévati se -am se (ẹ́) Voda se ~a
predestilíran -a -o (ȋ) ~a voda
predestilíranost -i ž, pojm. (ȋ)
preíti -ídem dov. prešèl -šlà -ò tudi -ó, star. prêšel -šla -o; (-ít/-ìt) (í) koga/kaj ~ potok; neobč. Nevarnost je prešla minila; poud. Zaradi mraza so vse rože prešle |zmrznile|; preiti od koga/česa k/h komu/čemu ~ od besed k dejanjem; Med ofenzivo je prešel k nasprotniku; preiti od koga/česa na koga/kaj Posestvo je prešlo od očeta na sina; preiti z/s česa na koga/kaj ~ z razrednega pouka na predmetni pouk; preiti na kaj ~ ~ dnevni red sestanka; ~ ~ gverilsko taktiko; knj. pog. ~ ~ ti začeti se tikati; preiti v kaj Voda ~e ~ paro; publ. ~ ~ vodstvo začeti voditi; s smiselnim osebkom, neobč. preiti komu Kmalu ji je prešlo ji je odleglo
prek [poudarjeno prék] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ ograje; ~ poti je ležalo podrto drevo; potovati v Zagreb ~ Zidanega Mosta skozi Zidani Most; nositi srajco ~ hlač
2. Gostilna je ~ nedelje zaprta v nedeljo
3. Voda sega ~ glave; pisati ~ roba
4. publ. raziskovati zgodovino od kamene dobe ~ antike do danes; rad. oddajati spored ~ Krvavca; poslati pismo ●~ kurirja po kurirju
prekúhan -a -o; bolj ~ (ȗ) ~a voda; Krompir je ~
prekúhanost -i ž, pojm. (ȗ)
prelíti -líjem dov., nam. prelít/prelìt; prelítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ mleko iz lonca v kozico; preliti kaj v kaj poud. ~ čustva v verze |izraziti čustva v pesmi|; ~ zvonove v topove pretopiti; preliti kaj z/s čim ~ testenine z omako; neobč. preliti koga Prelil ga je mrzel pot oblil; Strah ga je prelil obšel
prelíti se -líjem se (í) Voda se ~e po posodi; poud. preliti se v kaj Dan se ~e v noč |preide|
prenícati -am nedov. -ajóč, -áje; prenícanje (í; ȋ ȋ) redk. Voda ~a pronica
preníkniti -em dov. preníknjenje (í ȋ) Voda ~e skozi kamnine
preperína -e ž, snov. (í) Voda odnaša ~e
prepljúsniti -em dov. prepljúsnjen -a (ú ȗ) koga/kaj Voda ~e skalo
pretákati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pretákanje (ȃ) kaj ~ vino v nove sode; poud. ~ solze |jokati, žalovati|
pretákati se -am se (ȃ) Voda se ~a iz cevi v posodo; poud. Nemir se ~a od človeka do človeka |se širi, prehaja|
pretočíti -tóčim dov. pretóčenje; drugo gl. točiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ vino iz soda v steklenice
pretočíti se -tóčim se (í/ȋ ọ́) Voda se je pretočila iz enega rezervoarja v drugega
prevírati -am nedov. -ajóč, -áje; prevíranje (í ȋ; ȋ) redk. Voda ~a ponovno vre
prevírati se -am se (í ȋ; ȋ) redk. pretegovati se, iztegovati se
pricuréti -ím dov. pricurênje; drugo gl. cureti (ẹ́ í) Iz vrtine je pricurela voda
pridréti -dêrem tudi pridréti -drèm dov., 3. os. mn., neobč. prideró, nam. pridrèt/pridrét; pridŕtje; drugo gl. dreti1 (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Voda je pridrla v klet; poud. Ljudje so pridrli iz dvorane |neurejeno, množično prišli|
pritêči -têčem dov.; drugo gl. teči (é) Otrok je pritekel k materi; Voda je pritekla do vrat; Iz vrtine je pritekla nafta
pritékati -am nedov. -ajóč, -áje; pritékanje (ẹ̑) Voda ~a izpod skale; poud. Denar redno ~a v sklad |prihaja|
privréti -vrèm dov., nam. privrèt/privrét; privrétje; drugo gl. vreti (ẹ́ ȅ) Voda ~e iz zemlje; poud. Ljudje so privreli na ulice |prišli v velikem številu|
promíle -a m (ȋ) odtisoček: morska voda s petintridesetimi ~i ‹35 ‰› soli; pojm. snov z majhnim ~om primesi
pronícati -am nedov. -ajóč, -áje; pronícanje (í ȋ; ȋ) Voda ~a skozi apnenec; poud. Tuji kapital ~a v državo |se širi, se uveljavlja|; poud. pronicati v kaj ~ ~ bistvo problema |spoznavati ga|
proníkati -am nedov. -ajóč, -áje; proníkanje (í ȋ; ȋ) Voda ~a skozi steno; poud. Te ideje so začele ~ tudi k nam |se širiti, se uveljavljati|
proníkniti -em dov. proníknjenje (í ȋ) Voda ~e skozi apnenec; poud. Te ideje so proniknile med ljudi |so se razširile, uveljavile med ljudmi|; poud. pronikniti v kaj ~ ~ bistvo problema |spoznati ga|
protitóčen1 -čna -o (ọ̑)
protitóčni -a -o (ọ̑) ~a voda
pršíti -ím nedov. pŕši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; pršênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ rastline z vodo; poud. Burja ~i sneg |nanaša|; Dež je pršil ves dan; brezos. Iz megle ~i
pršíti se -ím se (í/ȋ í) Voda se ~i v milijone kapljic se razpršuje
razbistríti -ím dov. razbístril -íla, nam. razbistrít/razbistrìt; razbistrênje; drugo gl. bistriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ nekatera pravna vprašanja
razbistríti se -ím se (í/ȋ í) Voda se je razbistrila
razbrízgniti -em dov. razbrízgnjen -a; razbrízgnjenje (í ȋ) kaj Kolo je razbrizgnilo blato
razbrízgniti se -em se (í ȋ) Voda se je razbrizgnila na vse strani
razcêjati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; razcêjanje (é) Voda se ~a po dvorišču
razgnáti -žênem dov., 3. os. mn., neobč. razženó; razgnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ demonstrante; Voda je zmrznila in razgnala cevi; brezos. Vazo bo razgnalo; poud. razgnati koga od česa Razgnalo ga bo od jeze |zelo je jezen|
razgrápati -am dov. -an -ana; razgrápanje (á; ȃ) neobč. kaj Voda je razgrapala cesto razrila, poškodovala
razkipéti se -ím se dov. razkipênje; drugo gl. kipeti (ẹ́ í) Voda se je razkipela; poud. |razburiti se, razjeziti se|
razlít -a -o (ȋ) ~a voda
razlítost -i ž, pojm. (ȋ)
razpénjen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~a voda
razpénjenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
razplávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razplávljanje (á) neobč. kaj Voda ~a pokošeno travo |s tokom raznaša|
razpljúskan -a -o; bolj ~ (ȗ) ~a voda
razpljúskanost -i ž, pojm. (ȗ)
razpoznávno nač. prisl. (á) ~ narasla voda
razprševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razprševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ škropivo; poud. ~ dvome |odpravljati|
razprševáti se -újem se (á ȗ) Voda pada in se ~uje
razsoljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~a voda
razsoljêni -a -o (é) kmet. sušiti ~o meso
razsoljênost -i ž, pojm. (é)
raztákati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; raztákanje (ȃ) kaj ~ vino v steklenice
raztákati se -am se (ȃ) Voda se ~a po travnikih
raztêči se -têčem se dov.; drugo gl. teči (é) Ljudje so se hitro raztekli; Voda se je raztekla po skalah
raztékati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; raztékanje (ẹ̑) Voda se ~a po dolini; neobč. Tu se poti ~ajo se ločujejo, cepijo
razvrtínčiti -im dov. -en -ena; razvrtínčenje (í ȋ) kaj Veter je razvrtinčil dim
razvrtínčiti se -im se (í ȋ) Voda se je razvrtinčila
réčnica -e in rečníca -e ž, snov. (ẹ̑; í) |voda|
répnica -e ž, snov. (ẹ̑) |voda|; števn. |rastlina|; pokr. zasipnica, podsipnica
sahníti in sáhniti -em nedov. sáhni -te in -íte, sahnèč -éča; sáhnil -íla, sáhnit; sáhnjenje; (sáhnit) (í/ȋ/á á) neobč. Voda ~e v močvirju izginja, se izgublja; star. veneti, sušiti se
sámočíščenje -a s, pojm. (ȃȋ) ~ onesnaženih voda
scedíti -ím dov. scédil -íla, nam. scedít/scedìt; scejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj ~ kavo v lonček; pokr. ~ mleko precediti; scediti kaj iz česa ~ sok iz limone izcediti
scedíti se -ím se (í/ȋ í) Voda se je scedila s strehe; brezos. V škaf se je scedilo precej vode
séči2 séžem dov. sézi -te; ségel -gla, séč/sèč; séženje; (séč/sèč) (ẹ́) Voda je segla do hiš; seči po čem omilj. pogosto ~ ~ cigaretah |veliko kaditi|; poud.: Rad ~e ~ dobri knjigi |bere dobre knjige|; ~ ~ orožju |uporabiti orožje|
ségati -am nedov. -ajóč, -áje; séganje (ẹ́; ẹ̑) Voda ~a do hiš; ~ v vrečo; ~ po knjigi; poud. segati po čem ~ le po najboljših čistilih |jih uporabljati|; pogosto ~ ~ dobrih knjigah |brati dobre knjige|; večkrat ~ ~ steklenici |piti alkoholne pijače|
segréti -grêjem [sə in se] dov., nam. segrèt/segrét; segrétje; drugo gl. greti (ẹ́ ȇ) kaj ~ hrano; ~ motor
segréti se -grêjem se [sə in se] (ẹ́ ȇ) ~ ~ s hojo; Voda se je segrela
sestáti -stojím [sə in se] nedov. -èč -éča; drugo gl. stati2 (á í) iz česa Telo ~i ~ veliko celic; Bataljon, sestoječ iz petih čet
●sestáti se -stojím se [sə in se] (á í) sestati: iz česa Voda se ~i iz kisika in vodika
skalíti1 -ím dov. skálil -íla, nam. skalít/skalìt; skaljênje; drugo gl. kaliti1 (í/ȋ í) kaj ~ vodo; poud. skaliti komu kaj ~ nasprotniku dobro voljo |pokvariti|
skalíti se -ím se (í/ȋ í) Voda se ~i
skápati1 -am in skápati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; skápanje (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) Voda je skapala s strehe
skápati se -am se in skápati se -ljem se (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) poud. ~ ~ iz hiše |v presledkih oditi|
skapljáti -ám dov. skapljánje; drugo gl. kapljati (á ȃ) Voda je skapljala z drevja
skapljáti se -ám se (á ȃ) poud. ~ ~ iz hiše |v presledkih oditi|
sklokotáti -ám in sklokotáti -óčem dov. sklokotánje; drugo gl. klokotati (á ȃ; á ọ́) Voda je sklokotala po odtočni cevi
sladkornína -e ž, snov. (í) neobč. sladkorna voda
slúziti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; slúzenje (ú ȗ) kaj Voda ~i kamenje
slúziti se -im se (ú ȗ) Rana se ~i
smêten -tna -o tudi smetèn -tnà -ò; bolj ~ (é; ə̏ ȁ ȍ) ~a voda; Soba je ~a
smêtnost -i tudi smetnóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
smetljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) neobč. ~a voda smetna
smetljívost -i ž, pojm. (í) neobč. smetnost
smrdèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~a voda
sódav -a -o (ọ̑) ~a voda
somorníca -e tudi somórnica -e ž, snov. (í; ọ̑) |voda|
splávljati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; splávljanje (á) kaj Voda ~a rodovitno zemljo odnaša, odplavlja
spodjédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spodjédanje (ẹ́) kaj Voluhar ~a korenine; Voda ~a breg; poud. spodjedati koga V politiki ga ~ajo |mu s prikritim, zahrbtnim delovanjem povzročajo škodo|
spodjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. spodjésta; 2. os. mn. spodjéste, 3. os. mn. spodjedó tudi spodjêjo, nam. spodjést/spodjèst, spodjéden -a; spodjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Črv ~e korenine; Voda je spodjedla breg; poud. spodjesti koga ~ sodelavca v službi |s prikritim, zahrbtnim delovanjem mu povzročiti škodo|
spodkopávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; spodkopávanje (ȃ) kaj Voda ~a bregove; poud. ~ oblast |s svojim delovanjem zmanjšati njen pomen, preprečiti njen obstoj|
spodmléti -méljem dov., nam. spodmlèt/spodmlét; spodmlétje; drugo gl. mleti (ẹ́) kaj Voda je spodmlela breg
spodnášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spodnášanje (ȃ) koga/kaj Voda je začela ~ most; poud. Nasprotniki ga ~ajo |mu onemogočajo delovanje|
spodnêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj Voda je spodnesla pomol; Val jih je spodnesel; poud. ~ tekmeca |onemogočiti|
spremeníti -ím dov. spremêni -íte; spreménil -íla, -ít/-ìt, spremenjèn -êna; spremenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ navodilo; Bolezen ga je spremenila; spremeniti kaj v kaj ~ sladkor v alkohol
spremeníti se -ím se (í/ȋ í) Vreme se je spremenilo; spremeniti se do koga Do nas se je spremenil; knj. pog. spremeniti se proti komu Spremenil se je proti nam; spremeniti se v kaj Voda se ~i v paro
spremínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spremínjanje (í) koga/kaj ~ besedilo; Izkušnje človeka ~ajo; spreminjati kaj v kaj ~ mehansko energijo v električno
spremínjati se -am se (í) ~ ~ na bolje; spreminjati se v kaj Voda se ~a v led
sredotóčen -čna -o (ọ̑)
sredotóčni -a -o (ọ̑) ~a voda
stêči1 stêčem dov.; drugo gl. teči (é) ~ za ubežnikom v gozd, po stopnicah; Promet po novi cesti je že stekel; publ. Stvar je stekla se je začela reševati; Voda ~e skozi prepustne plasti; steči iz česa Vino je steklo iz soda izteklo
stêči se stêčem se (é) Potoki se ~ejo v reko; Denar se je stekel v sklade
stékati -am nedov. -ajóč, -áje; stékanje (ẹ̑) neobč. Voda ~a po nagnjeni površini odteka
stékati se -am se (ẹ̑) Deževnica se ~a v cisterno; Tu se ~ata Drava in Sava; Sredstva se ~ajo v sklade; Reka se ~a v morje se izliva
šprícniti -em dov. šprícnjen -a (í ȋ) neknj. pog. brizgniti: kaj ~ barvo na zid; Voda ~e v zrak
šuméče nač. prisl. (ẹ́) Voda je ~ pršela na vse strani
švŕckati -am nedov. -ajóč, -áje; švŕckanje (ȓ) poud. V čevljih ~a voda
taljèn -êna -o (ȅ é é) Voda je gosta kot ~ svinec staljen, raztaljen
taljêni -a -o (é) ~ magnezit; ~o jeklo
tálnica -e ž, snov. (ȃ) |voda|
têči têčem nedov. têci -íte, tekóč; tékel têkla, tèč/têč; (tèč/têč) (é) Čas ~e; Dela ~ejo po načrtu; Meja ~e po reki; Stroj mirno ~e; Voda ~e čez jez; poud. ~ po opravkih |hitro iti|; brezos. Iz rane mu ~e
têrma -e ž (ȇ) neobč. topli izvir, vrelec; snov., neobč. voda toplega izvira
težáva -e ž (ȃ)
1. blažiti ~e; življenjske ~e; ~e v prometu; znajti se v ~ah; imeti ~e pri orientaciji
2. brez ~e, težav hoditi; s ~o se premikati; imeti ~e pri učenju; poud. imeti srčne ~e |biti zaljubljen|; prakt.sp. Z vodo so ~e, je ~ |Vode ni dovolj; Voda ni ustrezne kakovosti|; poud. križi in ~e |neprijetnosti|
toplovòd -óda m (ȍ ọ́) voda iz ~a
ubistríti se -ím se dov. ubístril se -íla se, nam. ubistrít se/ubistrìt se; ubistrênje; drugo gl. bistriti (í/ȋ í) Voda se ~i
uhájati -am nedov. -ajóč, -áje; uhájanje (ȃ) ~ od doma; poud. Voda ~a iz cisterne |nezaželeno odteka|; poud. uhajati komu Z jezika mu ~ajo ostre besede |jih nehoteno govori|; Žena mu ~a čez plot |mu je nezvesta|
ulíti ulíjem dov., nam. ulít/ulìt; ulítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ zvon; ~ v bron
ulíti se ulíjem se (í) Voda se je ulila čez jez; poud. Ljudje so se ulili na cesto |množično prišli|; brezos. Nenadoma se je ulilo |začelo močno deževati|
ulívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; ulívanje (í) kaj ~ kipe; ~ v bron
ulívati se -am se (í) Voda se ~a po pobočju |lije|; brezos. Ves dan se je ulivalo |močno deževalo|
umázanorjàv -áva -o tudi umázano rjàv ~ -áva ~ -o (ȃȁ ȃá ȃá) ~a voda
umíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; umíkanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ bolnike na varno; ~ mize
umíkati se -am se (í ȋ; ȋ) komu/čemu ~ ~ avtomobilom; ~ ~ mimoidočim; Voda se je začela umikati |je začela utekati, upadati|
upásti upádem dov., nam. upàst; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Izvoz je upadel; Voda je upadla |dobila nižjo gladino|
usmrájati -am nedov. -ajóč, -áje; usmrájanje (á) kaj Tovarniški dim ~a dolino
usmrájati se -am se (á) Voda se že ~a
utêči utêčem dov. utečèn -êna; utečênje; drugo gl. teči (é) kaj ~ motor avtomobila; neobč. uteči komu/čemu ~ padajočemu kamenju izmakniti se; ~ zasledovalcem uiti; neobč. uteči pred kom/čim ~ ~ nevihto umakniti se; neobč. Voda je utekla s poplavljenih območij odtekla
utêči se utêčem se (é) neobč. Voda se je utekla; Proizvodnja se je utekla |poteka brez zastojev|
utékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; utékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ motorje; Voda ~a iz zajetja odteka; neobč. Zaporniki ~ajo uhajajo
vadózen -zna -o (ọ̑) zem.
vadózni -a -o (ọ̑) ~a voda
váloma nač. prisl. (ȃ) neobč. Voda je ~ predrla nasip v valu
valováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; valovánje; (-àt) (á ȗ) Voda ~uje; poud. Na obrazu ji ~uje rdečica |se pojavlja|
vdréti vdrèm tudi vdréti vdêrem dov., 3. os. mn., neobč. vderó, vdrì -íte tudi -i -íte; vdŕl -a, vdrèt/vdrét, vdŕt -a; vdŕtje; (vdrèt/vdrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) ~ v avtomobil; poud. ~ h komu na obisk |nasilno, nepovabljeno priti|; Voda je vdrla v klet; vdreti kaj ~ vrata
vkòp vkópa m, pojm. (ȍ ọ́) ~ električnega voda
vníkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vníkanje (í ȋ; ȋ) v kaj V čevlje ~a voda; neobč. ~ ~ skrivnosti fizike spoznavati
vòd vóda m (ȍ ọ́) električni ~; |vojaška enota|; plinski ~ plinovod; žolčni ~ žolčevod
vôda -e tudi vôda -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi snov., tož. ed. v predl. zv. tudi vódo (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. ~ hlapi; kuhati na, v ~i; odpadna ~; ustna ~; zdravilna ~; ~ za kuhanje; kozarec ~e; mlin na ~i; v ~i topna snov; nestrok. |strok. seč|; olepš. Tišči ga na ~o |opraviti mora malo potrebo|; poud.: Načrt je padel v ~o |se ni uresničil|; Vas je pod ~o |je poplavljena|
2. števn. ~ izvira pod hribom; ~e naraščajo; ob ~i živeča ptica; tekmovanje na divjih ~ah |v kajaku in kanuju|; prevoz po ~i; podzemeljske, stoječe ~e; publ.: stranka plava v desničarskih ~ah je desničarsko usmerjena; teritorialne ~e teritorialno morje
vrélčen -čna -o (ẹ̑)
vrélčni -a -o (ẹ̑) ~a voda
vréti vrèm nedov. vrì -íte, vróč; vrèl/vrél vréla, vrèt/vrét; vrênje, vrétje; (vrèt/vrét) (ẹ́ ȅ) kaj Sok ~emo deset minut; vreti iz česa Lava ~e ~ vulkana; poud. Ljudje ~ejo ~ hiš |množično hodijo|; Voda ~e; poud., s smiselnim osebkom vreti česa V njem ~e čustev |je zelo čustveno vznemirjen|; brezos., poud. Med poslušalci je vrelo |so bili vznemirjeni|
vtékati -am nedov. -ajóč, -áje; vtékanje (ẹ̑) Voda ~a v jamo
vzvalovíti -ím dov. vzvalôvil -íla, nam. vzvalovít/vzvalovìt; vzvalovljênje; drugo gl. valoviti (í/ȋ í) Gladina ~i; poud.: Množica ~i |postane nemirna|; Onkraj reke ravnina ~i |postane valovita|; vzvaloviti koga/kaj Veter ~i žito; poud. Slovo je svojce vzvalovilo |vznemirilo|
vzvalovíti se -ím se (í/ȋ í) Voda se je vzvalovila
vzvrtínčiti -im dov. -en -ena; vzvrtínčenje (í ȋ) kaj Burja ~i listje
vzvrtínčiti se -im se (í ȋ) Voda se ~i
zabrbljáti -ám dov. zabrbljánje; drugo gl. brbljati (á ȃ) kaj ~ nekaj besed; poud. Voda v loncu je zabrbljala |brbotajoč zavrela|
zabrbljáti se -ám se (á ȃ) poud. ~ ~ pozno v noč |zaklepetati se|
zabrbotáti -ám tudi zabrbotáti -óčem dov. zabrbotánje; drugo gl. brbotati (á ȃ; á ọ́) Voda v kotličku je zabrbotala; poud. zabrbotati kaj ~ nekaj namesto odgovora |sunkovito, nerazločno reči|
zahahljáti -ám dov. zahahljánje; drugo gl. hahljati (á ȃ) poud. Voda je zahahljala iz lukenj |zamolklo pritekla|
zahahljáti se -ám se (á ȃ) Veselo se zahahljati se zasmejati
zajét -a -o (ẹ̑) ~ vojak; ~a voda
zajétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
zakapljáti -ám dov. zakapljánje; drugo gl. kapljati (á ȃ) Voda ~a iz pipe; brezos. Od sveč je zakapljalo
zaklokotáti -ám in zaklokotáti -óčem dov. zaklokotánje; drugo gl. klokotati (á ȃ; á ọ́) Voda je zaklokotala po kotanjah; brezos. V loncu je zaklokotalo
zaledenéti -ím dov. zaledenênje; drugo gl. ledeneti (ẹ́ í) Voda ~i; poud. Od strahu mu je zaledenela kri v žilah |Zelo se je prestrašil|
zalíti -líjem dov., nam. zalít/zalìt; zalítje; drugo gl. liti (í) koga/kaj ~ cvetje; poud. Rdečica ga je zalila |zardel je|; Voda je zalila rov; poud. ~ diplomo |proslaviti s pitjem|; zaliti koga/kaj z/s čim ~ drogove z betonom; poud. Sosed ga je zalil z vinom |mu je dal piti v velikih količinah|
zalíti se -líjem se (í) poud. |napiti se alkoholne pijače|
zaplívkati -am dov. zaplívkanje (ȋ) Voda v umivalniku je zaplivkala
zapljúskati -am dov. zapljúskanje (ȗ) Voda v škafu je zapljuskala; zapljuskati ob kaj Val ~a ~ breg
zapljúsniti -em dov. zapljúsnjen -a (ú ȗ) neobč. kaj Valovi so zapljusnili obalo preplavili; neobč. Voda ~e na vse strani pljusne
zaplúnkati -am dov. zaplúnkanje (ȗ) Voda v čebru je zaplunkala
zaslajèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) neobč. ~a voda oslajena
zaslajênost -i ž, pojm. (é) neobč. oslajenost
zaškropíti -ím dov. zaškrópil -íla; drugo gl. škropiti (í/ȋ í) Voda je zaškropila na vse strani; brezos. Iz oblakov je zaškropilo
zatékati -am nedov. -ajóč, -áje; zatékanje (ẹ̑) Roka ~a; redk. Streha ~a pušča, zamaka; zatekati za kaj Voda ~a ~ okenske okvire
zatékati se -am se (ẹ̑) ~ ~ v svojo sobo; zatekati se k/h komu po kaj ~ ~ k prijateljem po nasvete
zatopíti -ím dov. zatópil -íla, nam. zatopít/zatopìt; drugo gl. topiti1 (í/ȋ í) star. preplaviti, prepojiti: kaj Voda je zatopila zemljišče
zatopíti se -ím se (í/ȋ í) poud. v koga/kaj ~ ~ ~ molitev |začeti zbrano moliti|
zavalováti -újem dov. zavalovánje; drugo gl. valovati (á ȗ) Voda je zavalovala; brezos., poud. Med poslušalci je zavalovalo |je nastal nemir|
zavréti1 -vrèm dov., nam. zavrèt/zavrét, zavrét -a; zavrétje; drugo gl. vreti (ẹ́ ȅ) kaj ~ mleko; poud. zavreti komu Če mi ~e, ne odgovarjam zase |če se razjezim|; Voda ~e; brezos., poud. Med poslušalci je zavrelo |Razburili so se|
zažuboréti -ím dov.; drugo gl. žuboreti (ẹ́ í) Voda ~i iz pipe; poud. Iz radia je zažuborela melodija |se je prijetno zaslišala|; poud. zažuboreti kaj ~ nekaj prijaznih besed |živahno, lahkotno reči, povedati|
zbírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zbíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ kamenje na kup; ~ otroke okrog sebe; ~ znamke; zbirati kaj za koga ~ denar za ponesrečene
zbírati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ v kavarni; ~ ~ v skupine, po skupinah; poud. V njem se ~a jeza |kopiči|; Voda se ~a v kanalih
zbistríti -ím dov. zbístril -íla, nam. zbistrít/zbistrìt; drugo gl. bistriti (í/ȋ í) kaj ~ tekočino; ~ nerešena vprašanja |pojasniti|; poud. zbistriti komu kaj ~ učencem pamet |naučiti jih trezno presojati|
zbistríti se -ím se (í/ȋ í) Voda se je zbistrila
zgodlján -a -o; bolj ~ (á) poud. ~a voda |skaljena|
zgodljánost -i ž, pojm. (á) poud. |skaljenost|
zledenéti -ím dov.; drugo gl. ledeneti (ẹ́ í) neobč. Jezero je zledenelo poledenelo, zamrznilo; poud.: Kri v žilah mu je zledenela |Zelo se je prestrašil|; Roke so mu zledenele |postale mrzle, hladne|; neobč. Voda v steklenici je zledenela zmrznila
zlízati tudi zlizáti zlížem dov. zlízanje in zlizánje; drugo gl. lizati (í/á í) poud. kaj Voda je zlizala skalo |jo naredila gladko|
zlízati se tudi zlizáti se zlížem se (í/á í) poud. Avtomobilske gume so se zlizale |obrabile|
zmrzováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zmrzovánje; (-àt) (á ȗ) Voda v koritu ~uje; poud. Že pol ure ~ujem pred vrati |prezebam|; brezos., poud. Nocoj bo zmrzovalo |bo zelo hladno, pod nič stopinj Celzija|
žégnan -a -o (ẹ́) neknj. ljud. blagoslovljen
žégnani -a -o (ẹ́) ~a voda
žgánčevka -e ž, snov. (á) |voda|
žlebíčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; žlebíčenje (í ȋ) |delati žlebiče|: kaj Voda ~i skale
žužnjáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žužnjánje; (-àt) (á ȃ) Čebele ~ajo; Voda v potoku ~a; poud. žužnjati kaj |nerazločno govoriti|
žvepleníca -e ž, snov. (í) star. |voda|