apno -a s apno: Leta je kupu apnu tož. ed. sa leto Zerku ǀ sazhne voda v' zholn tezhi, s' apnam or. ed. ſe meishat
blje prisl. primer. bolj: zhe ſi ble sbera hushi najde ǀ navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat, inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat presež.> Tiga tudi hudizh ſe nerble boij ǀ ogin v' mej elementi je ner ble tenak, ner lepshi sa volo ſvoje ſvetlobe ǀ pofliſſajte ſe kar nar ble vam je mogozhe Zapisi verjetno predstavljajo izgovor bəlj, kar je enklitična različica (Ramovš 1920: 314) primernika → bolje.
četrto prisl. v četrto: ner poprej ſturj de vſa voda v' AEgypti v' kry ſe preoberne, drugu poshle te negnusne shabe, katere cell ægypt ſo bile napolnile, tryetje poshle vshy zhes ludy, inu shivino, zhetertu poshle muhe (IV, 188)
dereč -a prid. deroč: nej li rejss de greh je en derezhi im. ed. m dol. potok ǀ is katerega vſt je shla vun ena derezha im. ed. ž voda ǀ ſèrd tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu daj. ed. m potoku ǀ kadar ta skrinia Boshja ſtariga Teſtamenta je imela zhes taderezhi +tož. ed. m dol. potok Iordan zhes pojti ǀ ſo zhes glaboke, inu derezhe tož. mn. ž vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali
desni -a prid. desni: desna im. ed. ž roka nikuli nej bila v' sihnila ǀ kadar je kushoval to Sveto Rano deſſne rod. ed. ž ſtrani ǀ is deshne rod. ed. ž ſtrani voda, inu kri je vun tekla ǀ te toplize sverajo s'desne rod. ed. ž strani ǀ Verſite mresho na deſno tož. ed. ž roko ǀ de ſe ima poloshit na leuo ſtran, ter de ſe nima obernit na to deſno tož. ed. ž ſtran ǀ pogledai moje Rane, potipai mojo deshno tož. ed. ž ſtran ǀ kadar Longinus pak je bil mene v'deſno tož. ed. ž ſtran vubodil ǀ v'suoij deſni mest. ed. ž roki je dershal ſedem ſueisd ǀ je imel v'roki deſni mest. ed. ž eno gorezho ſvejzho desna ž desna stran: gre na desno tož. ed., ta drugi na levo ǀ ſedy Christus Iesus na deſni mest. ed. Ozheta Nebeſhkiga ǀ ſakaj na deſni mest. ed. ſtoy kir tij iſvoleni Stoje, inu nikar na levi kir ty pogubleni
dišati -im nedov. 1. dišati, imeti vonj: lepshi ym dishi 3. ed. duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh ǀ lepu dishij 3. ed., Kokar violiza ǀ kuhary ſe pofliſſajo takorshne ſabele perpravit, de vſem dishj 3. ed. ǀ voda po ſhveplu deshi 3. ed. ǀ Lucifer ſi je ſmislil takorshno sabelo, de vſem deshj 3. ed., inu dopade ǀ obena ſpisha tebi nadishij +3. ed. ǀ golobzy ſo seshgani po dimu deſhè 3. mn. ǀ po celli gaſi je duh dishal del. ed. m ǀ naſha ſmert bo lepu dishala del. ed. ž ǀ ſtrashnu bo naſha ſmert diſhala del. ed. ž ǀ Bò taku lepu dishalu del. ed. s 2. duhati: imam en mozhan katar, de vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert, de nezh nemorem dishati nedol. ǀ Ieſt dishim 1. ed., ali drugiga ne, ampak ta negnuſni ſmrad paklenski
dokler vez. 1. saj: nej on poprej tebi sadosti sturj, dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil, dokler Mashniki ſamij bodo lahku letu sturili ǀ dokler nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu, inu hudizha vprashala, ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela ǀ dekler Philoſphus pravi ǀ Ah moje ſerze ſe v'meni joka, doler vezh ludy ſe najde 2. ker: dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala inu pokuſila 3. dokler: taku dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil, dokler Bug ſam od ſebe je bil h'njemu poslal ſvojga Preroka Natana ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu
duh -a m duh, tj. 1. vonj: Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh im. ed. je njemu ſuper ǀ Duh im. ed. tvoiga oblazhila, je kakor duh im. ed. tiga kadilla ǀ Sveti Duk im. ed. pak skuſi nasho Mater S. Katholis Kershansko Zerku je sapovedal ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha rod. ed. neudobi ǀ tarta poshene to rosho, ali zvejt, kateri en lep duh tož. ed. od ſebe da ǀ zhe ta voda po glinu tezhe, duh tož. ed. od njega vſame ǀ kadar je bil umerl njegovu truplu en lep duh tož. ed. je od ſebe dallu ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham or. ed. je bila nepolnila ǀ roshiza je bila Maria Diviza, sakaj s'suojm lepem duhom or. ed. je bila pregnala ſmrad 2. breztelesno bitje: zhe je bil duh im. ed. Boshy koku je mogal biti hudizh ǀ ta nezhisti duh im. ed. vaſs je obſedel ǀ kateri je en zhiſt Duh im. ed. bres teleſſa ǀ vy ſrezhni Duhovi im. mn. imate gvishnu veliK vrshoh vaſho Krajlizo zhastiti 3. duševnost, duša: de bi nje duh im. ed. losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala ǀ Moje ſerze nima meru moj Duh im. ed. nima pozhitka ǀ TuKai ſe naide mijr, inu pozhitiK tiga Duha rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa, inu svetust nashiga Duha rod. ed. ǀ Prerok David v'duhu mest. ed. je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu ǀ v'Duhu mest. ed. je vidil ta S. Sacrament ǀ Ieremias v' duhu mest. ed. je vidil ǀ de ſi lih v'Duhu mest. ed. je ſlab, inu bolan ǀ Bug je tem vbogim v'duhu mest. ed. Nebu oblubil ǀ meſsu ſe prauda s' Duham or. ed., napokaj dellaio te hude shelje pozhutiki nagaieio → Sveti Duh
element -a m element, prvina, tj. ogenj, voda, zemlja ali zrak: premishleozh naturo tiga shlahtniga elementa rod. ed. tiga ognia ǀ lete offre imaio vseti s'elementa rod. ed. te semle ǀ Zhes element tož. ed. tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu, zhes element tož. ed. te uode S. Miklauſu ǀ zhes katerige Nebo inu vſu Elementi im. mn. ſe ſo vſdignili ǀ vſij elementi im. mn. ſó bily njemu pokorni ǀ G. Bug sapovej elementam daj. mn. ǀ s' ſvojo shaloſtno temmo sakrye vſe elemente tož. mn., inu lepote tiga ſvejta ǀ ogin v' mej elementi or. mn. je ner ble tenak ← lat. elementum ‛prvina, element’ tj. ‛ogenj, voda, zemlja ali zrak’
frišen -šna prid. 1. svež, hladen: prezej en frishen im. ed. m ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug, inu nej prevezh frishen im. ed. m, inu tudi prevezh gorak ǀ ta frishni im. ed. m dol. ſtudenz gorak rata ǀ is ene tarde Skale frishna im. ed. ž voda ſvera ǀ na ſred eniga frishniga rod. ed. m potoka ſtoji ǀ s'frishniga +rod. ed. m lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ mu imaio frishne rod. ed. ž vuode perneſti ǀ tezhe k'timu frishnimu daj. ed. m Studenizu ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni daj. ed. ž roſsi ǀ nam bo ſproſſila en frishin tož. ed. m desh, de nasho suho deshelo bo resfrishal ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni en frishen tož. ed. m ſtudenz ǀ pokasal ta frishni tož. ed. m dol. ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno tož. ed. ž vodo ǀ ſvojo rano v' frishnim mest. ed. m ſtudenizu oprati ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni mest. ed. ž vodi ſo shiveli ǀ de bi njemu s' frishno or. ed. ž vodò hotel glavo smiti ǀ G: Bogu vaſhe pozhutike dokler ſo she frishni im. mn. m ǀ te frishne tož. mn. m studenze je v'krij preobernila 2. živ, poln življenja, živahen: sdaizi shiu, inu frishin im. ed. m gori skozî ǀ vſelej imà frishin im. ed. m, inu fliſſik biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ bo spet sdraua, inu frishna im. ed. ž gori vſtala ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena, inu frishna im. ed. ž, je taiſto sfarila, inu kregala, ter nej perpuſtila, de bi pejle druge pejſſmi ampak ſvete ǀ Ie bila ena lepa frishna im. ed. ž Dekilza, leta ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro shlushit ǀ nej roshize taku frishne rod. ed. ž, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ frishni im. mn. m, inu veſseli ostaneio ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni im. mn. m, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne im. mn. ž gartroshe ← srvnem. vrisch ‛svež’
glin -a m glina: de zhlovek je is glina rod. ed., inu de taku hitru ſe resbije kakor en Lonz (V, 41 s.) ǀ zhe ta voda po glinu mest. ed. tezhe, duh od njega vſame (I/1, 189) ǀ vſe skusi v'glini mest. ed. tizhe kakor shabe (V, 41) Tretji zgled kaže na možni nastavek glina.
greti2 nedov. iti, hoditi: navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti nedol., opraulat, inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat Ta nedoločnik je vpliv vipavskega govora. Določne in deležniške oblike so navedene pri → iti.
izliti -lijem dov. izliti: Kakor slijesh 2. ed. vodo s'ene poſsode (I/2, 64) ǀ je vun Slila del. ed. ž ta shlahtni, lèpu dushezhi bolſom (II, 92) izliti se izliti se: Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane v'poſsodi (I/2, 64)
Izraelitar -ja m prebivalsko lastno ime Izraelec: ſama dua Israeliterja im. dv. ſta bila is Egypta v'deshelo te oblube prishla ǀ kamar Iſraelitery im. mn. ſe ſo obernili je ta potok sa nymi shal ǀ Nepametni ſo bily Israelitery im. mn. ǀ Iſraeliterij im. mn. kadar ſo bily sazheli pokushat mano ǀ s' tem mezham Israliterij im. mn. ſo bili pobili Filiſterje ǀ Iſraelitary im. mn. sazhneo zhes Mojſeſſa marmrati ǀ So zhudili ſe Israelitarij im. mn. ǀ Israelitary im. mn. … prezei ſo G. Bogu zhast inu hualo dali ǀ Balbini pisheio od Israeliterjou rod. mn. ǀ 600000. Israeliteriou rod. mn. je raishalu pruti desheli te oblube ǀ nej perpuſtil, de bi kuga ſe periemala shivine teh Iſraëliterjou rod. mn. ǀ kar samerkam od Israelitariu rod. mn. ǀ Philiſterij ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom daj. mn. vſeli ǀ ony Iſraeliteriom daj. mn. ſo branili po nyh desheli raishat ǀ Mojſses je bil oblubil Maſsia Iſraëliterjom daj. mn. ǀ Mana katero G: Bug je Israeliterjom daj. mn. poshlal ǀ ga je bil premagal, inu Iſraeliteriamc daj. mn. ta lubi myr perneſil ǀ ſo ga Israeliterjem daj. mn. predali ǀ G. Bug je bil Jſraelitariom daj. mn. nyh veliko pregreho odpuſtil ǀ Bug Vſigamogozhi ie bil Israelitariom daj. mn. sapouedal ǀ je djal Jehu h' Israelitarjom daj. mn. ǀ Bug Vſigamogozhni je bil sapovedal Israeljtariom daj. mn. ǀ Filiſtearij ſo bili nasai poslali Iſraelitoriom daj. mn. to skrinio boshio ǀ s'skale Israelitarjam daj. mn. je voda tekla ǀ skala, katera je bila vodè Israëlitariam daj. mn. dala ǀ vſe kar od slata, inu ſrebra ſo bily Iſraelitarjem daj. mn. poſsodili ǀ nej ſe pofliſſaio Iſraeliterje tož. mn. premotit ǀ ſo pobili, inu pomorili Iſraeliterie tož. mn. ǀ Faraon je bil skoraj Israeliterje tož. mn. doshal ǀ G. Bug je per Iſraeliterjoh mest. mn. ǀ sa Israelitery or. mn. potegne meneozh vſe pod mezh parpravit ǀ derja sa Iſraëlitery or. mn. Izraélci, lat. V Israelita, mn. Israelitae, gr. Ἰσραηλίτης, mn. Ἰσραηλίτᾱς, svetopisemsko ljudstvo (SP 2 Sam 17,25, Jn 1,48); → Izrael1, → Izrael2
izvirati -a nedov. izvirati: try ſtudenizi ſo bily sazheli s' noviga ſverat nedol. ǀ en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat nedol. ǀ ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera 3. ed., inu vus Egijpt resfrisha ǀ is terde skale ſturij de frishna ſlatka voda ſvera 3. ed. ǀ Iest pak ſe zhudim, de s'S. Rus. T. svera 3. ed. ta S: Sacrament ǀ sakj is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa ſuera 3. ed. ǀ s'nje sveraio 3. mn. vaſhi troshti ǀ oblizhe Boshje, is katiriga ſveraio 3. mn. vſy troshti nebeski ǀ is kateriga ſverajo 3. mn. shtery shlahtni ſtudenizi ǀ Ta ror, ta studeniz, te toplize sverajo 3. mn. s'desne strani, ja ſi ſamiga serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ is tiga je ſveral del. ed. m en ſtudeniz ǀ v' taiſtem kamenu, is kateriga je vojle ſveralu del. ed. s ǀ s'studenizu olje, inu med je sveralu del. ed. s ǀ is tiga bodo ſverali del. mn. m ſtudenizi takorshne slatkuſti, inu veſſelja
izvleči -čem dov. izvleči: Ti ſi taiſto dusho v' ta vezhni paku perpravil, tedaj bi imel spet taiſto s' pakla islezh nedol., inu Bogu jo povernit ǀ ga ima s'Tempelna vun slezhy nedol. inu vmorit ǀ tu kamenje odvalj, tiga mladenizha vun slejzhe 3. ed., inu oſdravi ǀ Peter hitru tezhe k' mory, ternik vershe, ribo vun sleizhe 3. ed. ǀ voda v'shternah martua ſtoy, ſe negane, inu aku po ſili ſe vun naslezhe +3. ed. obenimu nenuza ǀ ga peleta k' grobu tiga ohernika, ga is groba slejzheta 3. dv. ǀ yh vmorite, v'tem kir kry, inu blagu shnyh slezhete 2. mn. ǀ slezhij vel. 2. ed. vunkaj Gregoria s'te luknje teh Kazh ǀ bom jeſt tebi ta tern s' noge sleku del. ed. m ǀ onij ſo bilij njega is shterne isulekli del. mn. m, inu ſo ga Israeliterjem predali ǀ ſo raunu kakor lothava shena, katero pò vſi ſili Angeli ſo bily s' ſodome slekli del. mn. m
jesih -a m kis: je ſturil, de voda, inu jeſſih im. ed. ſo dobru vinu ratali (III, 517) ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih im. ed., inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ǀ krish ushe Cimpraio, shauzh s'jeſiham or. ed. mejsheio (II, 547) ← srvnem. eʒʒīh ← vlat. *atēcum < lat. acētum ‛kis’
kakovšen -šna zaim. kakšen: Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna im. ed. ž je mej Mosham, inu sheno, kateri ſe lubio ǀ voda je nashe pytje, inu kakuſhna im. ed. ž nesabelena shpisha ǀ kakushnu im. ed. s je tu tekozhe naſhe shivenie, takushen je konz tiga shivenia ǀ fliſſnu merkajo, aku kakushen tož. ed. m tadu, ali madesh na njeh obrasu, ali shivotu bi mogle samerkat ǀ Polè, v' kakushen tož. ed. m neſrezhen ſtan greh tiga reuniga zhloveka perpravi ǀ proſsi eno gnado kakushno tož. ed. ž hozhesh jest hozhem taisto tebi sturiti ǀ v'poſsodi postè Kakushno tož. ed. ž Kaplo, farbo, ali duh ǀ v'kakushno tož. ed. ž Cerku greſte ǀ Bug negleda v'kakuſhnim mest. ed. m ſtanu zhlovek ſe najde ǀ Vy pak vſhe vejste v' kakushni mest. ed. ž viſhi ſte shivèli ǀ v'kakushni mest. ed. ž vishi gre od Ozheta, inu ſyna ǀ danaſs ſim ſi naprej vſel Nem. Nem. vuzhiti KaKushni mest. ed. ž vishi ſe imajo h'S. ſpuvidi perpravit ǀ v'kakuſhni mest. ed. ž vishi bi mogli tebe ſupet najti ǀ ſdaj povedaj meni s'kakushnem or. ed. s ſerzam bosh ſe podstopil ǀ s'kakushnim or. ed. s ſerzom bosh mogla v'Cerkui reshalit tuojga Odrèshenika → kakšen, → kakoršen
kamen -a/-mna m 1. kamen: kamen im. ed. na kaminu bi neoſtal ǀ voda tarda kakor Camen im. ed. rata ǀ zhlovek nej is Selesa, ali is kamena rod. ed. ǀ is shlahtniga Camena rod. ed. Jaſpis imenovaniga ǀ n'hozhesh imeti Altarje is resaniga kamina rod. ed. ǀ is beliga Kamna rod. ed. ſo ſturili en viſſok ſteber ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed. ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed., ali s'sheleſa ǀ ſi s'meſsa, inu krij, nikar s'kamjna rod. ed. ǀ de ſi lih terdimu kamenu daj. ed. bi ſe imel ſmilit ǀ tardimu Kaminu daj. ed. bi ſe imeli ſmilit ǀ tardimu caminu daj. ed. ſe bo ſmilila ǀ grè mimu njega, kakor de bi en kamen tož. ed. vidil ǀ Alà Davjd; hitru deni v' frazho ta drugi Camen tož. ed. ǀ je bil perpuſtil obtizhati v' njega glavi camein tož. ed. te hude miſlij ǀ na kamenu mest. ed. kakor venem tronu je ſedel ǀ noter v' tem shlahtnem kameinu mest. ed. skrabozhe ǀ kamen na kaminu mest. ed. bi neoſtal ǀ s'enem tardem kamenam or. ed. pot glavo ſo leshali ǀ s' tem kamenam or. ed. je bil David resbil zhelu Goliatu ǀ Goliata v' zhelu s'enem Camajnam or. ed. udari ǀ sta veliku vezh vredna, kakor shlahtni kameni im. mn. krajlize kleopatre ǀ Stephanu slatki ſo ſe sdeli kameini im. mn., is katirimi ſo ga poſſipali ǀ s' veliko teshavo je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou rod. mn. ǀ Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu rod. mn. ǀ vezh ſort Kaminu rod. mn. v'rokah dershi ǀ de vezh Camenou rod. mn. ſo en ſam Camen im. mn. ratali ǀ bres ſrebernih denariou, inu ſhlahtnih kaminou rod. mn. ǀ je imel en velik shakel shlahtneh kameinou rod. mn., inu perlnou ǀ s'perlnu, inu nikar s'drugih slahtnih kamejnou rod. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene tož. mn. ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni or. mn., inu perlni pokril ǀ Diamant v' mej shlahtnimi kameni or. mn. ǀ veni kozhij s' shlahtnimi kamenij or. mn. zerani ǀ s'timi nar shlahtniſhimi kamini or. mn. shtikana 2. žolčni ali ledvični kamen: S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft … Zheſs kamen tož. ed. S. Liborius
korenje -a s korenine: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne im. ed. ǀ nej druſiga jeila ampak srovu koreine tož. ed., sheliszhe, vodo je pyla ǀ bi nebilu treba sheliszhe, inu koreine tož. ed. iejſti ǀ de bi druſiga neſmeli jeiſti, ampak ſrovu koreinie tož. ed. ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje tož. ed. jedla ǀ nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam or. ed. shiveti
kri krivi/kriji ž kri: kry im. ed. bo v'shilah gorela ǀ kelik je lisal v'katerem ta S. Reshna krij im. ed. je bila ǀ voda, inu kri im. ed. je vun tekla ǀ skuſi muzh Svete Reshne krivy rod. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi rod. ed. v'verti Getſemani ie … prelijl ǀ en pehar poln kryvi rod. ed. v' rokah dershal ǀ od moje kryvi rod. ed. bò rojena ǀ sa volo te hude krijvi rod. ed. ǀ Boshja Mogozhnoſt Svetiga Reshniga Teleſſa, inu Svete Reshne Kryvj rod. ed. ǀ nikuli neì ſta kaple kryvy rod. ed., prelila ǀ ſi s'meſsa, inu krij rod. ed., nikar s'kamjna ǀ s'tajſte kry rod. ed. inu maſtj bò eno arznio ſturil ǀ ta pyauka neha Kry tož. ed. vlezhi ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij tož. ed. teh ſaurashnikou prelili ǀ frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ taiſto Sveto Kri tož. ed. s' pohleunem serzam polishi ǀ te frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ operiſe v' tej gorki Sveti Reshni krivy mest. ed. ǀ v' kryvi mest. ed. tiga Jagneta ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio or. ed. ſvoyh ſaurashnikou ǀ s'ſvojo laſtno kryvio or. ed. ſe podpishe ǀ ſpovednik is ſveto reshno Krivio or. ed. bode tebe ozhistil ǀ je poterdil s' ſvojo krivio or. ed. ǀ je imel eno ſukno pofarbano s'Krijvio or. ed. tekoča kri hemofilija: katera boleſan te tekozhe krivy rod. ed. je imela ǀ na tej tekozhi krij mest. ed. je veliku terpela ǀ ena shena, katera ie na tekozhi kriy mest. ed. terpela dvanajſt lejt ǀ Ie bila ena shena Katera na tej tekozhij Krij mest. ed. je veliku terpela
lastnost -i ž 1. lastnost: G. Buga laſtnuſt im. ed. je miloſt ǀ Njemu ſamimu ta lastnust im. ed. principaliter ſe ſpodobi ǀ Resniza je lete laſtnuſti rod. ed., de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe, kakor skuſi tu shkodlivu shmajhlajne priasnoſt ſe vdobi ǀ od laſtnuſti rod. ed. tiga slaniga, inu grenkiga morja nezh na ſebe nepotegne ǀ leta korenina ima leto naturo, inu laſtnuſt tož. ed., de kadar edn jo resrejshe po sreidj na dua koſſa, taiſti koſſ kateri je bil obernen pruti Sonzhnimu sahodu, je taku ſtrupen, de zhloveka prezei umori ǀ vſe Matere imajo to lastnust tož. ed. de ſvoje otroke vuzhe hodit ǀ Kokush ima leto laſtnoſt tož. ed. ǀ de bi vedli listnust tož. ed., inu naturo vſijh stuarienijh rezhij ǀ Philoſophi ſo djali, de Svesde, inu nebu ſo Gospodar ta ſemle, kateri s' ſvojo zkudno laſtnuſtio or. ed., inu mozhio tej ſemli pomagaio ǀ ena ſama dobruta, enu ſamu velizhaſtvu, inu vſe laſtnoſti im. mn. ſo ſam Bug ǀ S. S. Vuzheniki pravio de vſe lastnusti im. mn. Boshje, kakor je Modrust, Praviza, Sastopnost, Mogozhnost, Oskarblejne, Dobruta, inu Milost Boshja ſo ſam Bug ǀ v' nebeſſih te isvelizhene dushe deleshne rataio vſyh laſtnoſti rod. mn. Boshyh ǀ imà ene Boshje laſtnoſti tož. mn. vſebi ǀ nijh naturo, inu laſtnuſti tož. mn. bosh popolnoma posnala ǀ phyſica vuzhj ſposnati laſtnusti tož. mn. tyh ſtuarjenih rezhy. Aſtrologia pak vuzhj laſtnusti tož. mn. tyh ſvejsd ǀ voda te lastnusti tož. mn. tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ de eden popolnoma sgrunta liſtnuſti tož. mn., inu naturo tiga zhloveskiga shivota 2. lastnina: Vener nekatere rezhy v'mei temi drugimi ſoſebnu ſi je isvolil kakor ſa ſvojo laſtnoſt: tož. ed. v' mei uſimi driveſſami ſi je isvolil to vinsko tarto
mešati -am nedov. mešati: Imate ſvete bukve preberat, inu nikar quarte mejshat nedol. ǀ sazhne voda v' zholn tezhi, s' apnam ſe meishat nedol. ǀ En velik zvibu danas ſe po moj glavi mejsha 3. ed. ǀ mojo pamet ſtrashne misly meisheio 3. mn. ǀ skerby vam ſe po glavi meisheio 3. mn. ǀ shauzh s'jeſiham mejsheio 3. mn. ǀ vinu s'vodo meiſhaio 3. mn. ǀ mej te druge kokushi, inu peteline ſe nemeishaio +3. mn. ǀ jest obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal del. ed. m, temuzh, kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal ǀ s' vodo je vinu mejſhal del. ed. m
moker -kra prid. moker: En dan damu pride vus moker im. ed. m, ſapovej sheni, de bi ogin ſanetila ǀ pod frai nebeſſamy bi mogli prebivat, inu od mersliga, inu mokriga rod. ed. m Luffta konez vſeti ǀ ſò bily mokri im. mn. m, ſe ſo per ogniu shushili, inu greli mokro s voda, morje: Vij kateri kupzhujete po ſuhijm, inu po mokrijm mest. ed.
mrtev -tva prid. mrtev: v'Nebu pogleda, inu prezei mertu im. ed. m doli pade ǀ Iulianus mertou im. ed. m doli pade ǀ sdrau, ali bolan, shivu ali martou im. ed. m ǀ ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ taisti mertvi im. ed. m dol. nijma v'ſvoim trupli ſerza ǀ odgovori ta mertui im. ed. m dol. ǀ ti ſi mertua im. ed. ž dusha, inu s'truplam bosh v' paku pokopana ǀ zherna kakor tinta rata, dol martua im. ed. ž pade ǀ voda v'shternah martua im. ed. ž ſtoy, ſe negane ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva im. ed. ž padla ǀ leta grob je bil nouu, v' katerem she obenu mertvu im. ed. s truplu nej bilu ǀ martvu im. ed. s truplu par nagu venem kotu je leshalu ǀ mi purmanom glave ſeizhemo, kakor ſaurashnikom, po kuhini vſe mertvu im. ed. s, odertu, inu kryvavu leshy ǀ en Beſednik h' zhaſtu tiga mertviga rod. ed. m je pred folkam govuril ǀ ſo dobre vole, inu na dusho tiga mertuiga rod. ed. m nihdar nespolnio ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga rod. ed. m povedali ǀ G. Bug s'mertue rod. ed. ž shivine Koshiz mu je bil guant ſturil ǀ ga je v' uſta tlazhil timu mertvimu daj. ed. m Goſpudu ǀ k' temu martvimu daj. ed. m ſo dua velika hleba kruha pokopali ǀ velika zherna pſsa planio k'temu martvimu daj. ed. s truplu ǀ per timu mertvimu daj. ed. s truplu je vahtal ǀ vprasha tiga mertviga tož. ed. m ži., saKaj tu sheli vejdit ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga tož. ed. m ži. lazeruſa ǀ ti hozhesh martviga tož. ed. m ži. imejti Eliseuſsa ǀ najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo tož. ed. ž leſhezho ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo tož. ed. ž sheno Tabitho ǀ S. Ioannes to mortvo tož. ed. ž Druſillo je bil oſhivil ǀ en lazhen lev je varval mertvu tož. ed. s truplu eniga Preroka ǀ meih … s'ſvojo ſapo tu mertuu tož. ed. s vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem or./mest. ed. m Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom or./mest. ed. m ſijnom ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo or. ed. ž sheno Saro ǀ vſaj mertua im. dv. m bomò vkuppaj leshala ǀ kateri ſo mertvi im. mn. m leshali, ſo gori vſtali ǀ Vſtanite gori mertui im. mn. m, inu pridite h'ſodbi ǀ ti parvu roijeni martui im. mn. m postaneio ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi im. mn. m ǀ sledni bi bil menil de ſo martuij im. mn. m ǀ nikar li shivi temuzh tudi martvij im. mn. m ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ ſe naideio taku hudobni, de yh preklinaio martue im. mn. m v' grobi ǀ tize mertve im. mn. ž ſo na semlo padale ǀ sa tigo volo is lufta mertue im. mn. ž na semlo padaio ǀ teh mertvih rod. mn. jame ſe ſo odperle ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti ǀ veliku martvih rod. mn. je bil oshivil ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ, katera s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh ſtury mozhne, s'martveh rod. mn. shive ǀ per vſyh folkah ſo imeli leto sapuvid tem mertvem daj. mn. pomagat ǀ Pravizhnishi je tem mertuem daj. mn., kakor pak tem shivim pomagat ǀ Te mertve tož. mn. m ſo skuſi ukna na gaſſo metali ǀ Jeſt ſim ta pravizhni Rihter poſtaulen ſodit shive, inu mertue tož. mn. m ǀ kateri s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve tož. mn. m greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ kateri ſo te martue tož. mn. m kakor eni golufne leſize ogolufali ǀ taiſte mertua tož. mn. s trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ v'grobah per teh mertvih mest. mn. prebiva ǀ v'mej mertuimi or. mn. naſhe shivejne
navada -e ž navada: ſonze nikatere ure je dalej ſvetilu, kakor ſizer je njegova navada im. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne kakor je nauada im. ed. danaſhni dan per Gospodi ǀ Ta hudobni Goliat nihdar nej navade rod. ed. imel v'Nebu gledat ǀ od te hude nauade rod. ed. tiga presheſtua ie bil niega reshil ǀ nej ſo hoteli nehati od ſvoje ſtare greshne nauade rod. ed. ǀ navado tož. ed. ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi ǀ kokor ſo nekedaj Spartanery nauado tož. ed. imeli taiste s' slato krono kronat ǀ ſledni po navadi mest. ed. ſvoje deshele bo gouuril ǀ ſo sklenili de slednu lejtu na en gvishen dan ſe hozheo v' ſvojo deshelo povernit, inu tamkaj oſſem dny dershati, inu po nauadi mest. ed. taiſte deshele shiveti ǀ n' hozhem vezh taiſte nashe grehe ponoviti, inu v' grob hudih greshnih navad rod. mn. paſti ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn nauad rod. mn. ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij navadi rod. mn. ſturiti ǀ zhe bote te ſtare hude navade tož. mn. sapuſtili
navzdol prisl. navzdol: navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi (I/1, 197) ǀ Potoki ad nature imaio de na ſdul pruti morij tekò (II, 134)
Neptun -a m osebno lastno ime Neptun: ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna tož. ed. (I/1, 64) ǀ Zhunarij so molili Neptuna tož. ed. (II, 159) Neptún, lat. Neptūnus, sprva bog sladkih voda, kasneje enačen z gr. morskim bogom Pozejdonom
neslan -a prid. neslan: voda je nashe pytje, inu kakuſhna nesabelena shpisha, inu neslana im. ed. ž je nashe shivejne (I/1, 43) ǀ shupa je neslana im. ed. ž, prata ſeshgana (V, 42) ǀ s'eno ſamo neſlano or. ed. ž shupo 24. urr sadobru vſame (I/1, 137)
nesti nesem nedov. nesti: velikukrat ſe taku opyanite de od mise v'postelo vaſs morio neſti nedol. ǀ nej vſame kulikajn ſi upa neſt nedol. ǀ sakaj tvojga Ediniga Sinka Jeſuſa v' Tempel offrat nesesh 2. ed. ǀ Golobiza neſſe 3. ed. to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù ǀ voda jo dal neſse 3. ed. ǀ neſe 3. ed. peld temu Gospudu, de bi ga plazhal ǀ peld damu nese 3. ed., na glavo eno norssko kappo mu smala ǀ G. Bug obeniga po ſili v' Nebeſſa neneſſe +2. ed. ǀ dua hudizha sgrabita tu truplu, inu predereta syd te Zerkui, inu tu truplu v' paku neſſeta 3. dv. ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete, inu ga gori neſſete 2. mn. pod ſtreho ǀ na dum nje Gospuda ozheta je neſseio 3. mn. ǀ s' proceſſio ga pò meſti neſſeio 3. mn. ǀ tem ſholnerjam neſsejo 3. mn. ǀ v'Cerku njega truplu neſsò 3. mn. ǀ kadar yh okuli neſſò 3. mn. s' Proceſſio ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu vel. 2. ed.+ eno roshizo ǀ pridite na pomozh Angeli nebeski, ter vſimite leto dusho ter neſſite vel. 2. mn. jo v' Nebeſſa ǀ derua je neſſil del. ed. m kakor en oſſil ǀ imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil del. ed. m v'Nebu ǀ vſak dan je ſvojmu Gospudu vſel eno trento Kruha, inu je jo v'pushavo neſil del. ed. m S. Roku ǀ Mashnik je S. Rus. T. vsdignil, inu vun neſſel del. ed. m ǀ na en velik hrib yh neſel del. ed. m ǀ kojna s' tavoram je na rami neſſu del. ed. m ǀ krajliza je neſsla del. ed. ž Jatnikom kroh sa almoshno ǀ dua Junaka kumaj ſta ga nesla del. dv. m na enim koli ǀ ta dua Mosha pak, katera ſta ga neſta del. dv. m ǀ Angelzij ſo njegovo dusho vſeli, inu v'Nebeſsa nesli del. mn. m ǀ hudizhe ſo bli odgnali, inu nje dusho v' nebeſſa neſsli del. mn. m ǀ ſo ga neſli del. mn. m v'krilu Ozheta Abrahama ǀ vſe karkuli ſo imeli ſo Jogrom neſrli del. mn. m ǀ ſamem shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle, inu nesle del. mn. ž kar na rami samorio naprej nesti govoriti: En dan Krajliza mu sazhne mozhnu naprei neſti nedol., de ima Chriſtusa molit, inu lubit ǀ S. Karstnik je njemu to gorezho resnizo naprej neſsil del. ed. m ǀ resnizo ſo ludem naprej nesli del. mn. m, pò Christuſavih beſſedah noter nesti prinašati dohodek: dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse 3. ed. taista shlushba ǀ tvoj Lon neneſe +3. ed. tulikajn noter ǀ Kadar bi Beſedniki reſnizo govorili, naſha Dohtaria bi nam malu noter neſla del. ed. ž Zvezi naprej nesti in noter nesti sta kalka po nem. vortragen oz. eintragen.
nezabeljen -a prid. nezabeljen: voda je nashe pytje, inu kakuſhna nesabelena im. ed. ž shpisha (I/1, 43)
opravljati2 -am nedov. opravljati, tj. govoriti slabo o kom: navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat nedol., inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat ǀ vashiga blishniga opraulati nedol. ǀ neopraulem +1. ed. druge, ſaurashtva nedershim ǀ ti saurashish tuoiga blisniga, dokler ga opraulash 2. ed., dokler njega neſrezhi ſe veſselish ǀ vſeskuſi ga opraula 3. ed. de je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi ǀ shlishim, de marmrate, opraulate 2. mn., inu klafate, inu te preproſte pohushate ǀ ludje opraulaio 3. mn., inu ſaurashio Pridigarie ǀ drugi zhes tebe marmrajo, inu opraulajo 3. mn. ǀ nikar yh neopraulajmo +vel. 1. mn. ǀ vſe skuſi je opraulal del. ed. m Mashnike ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala del. ed. ž te shlushabnike Boshje ǀ nebodite jeſizhni kakor laſtauze, de bi Goſpodarja, Goſpodinio opraulali del. mn. m
ostati -anem dov. 1. ostati: on bi bil imel per njemu oſtati nedol. ǀ ta kateri nemore oſtat nedol. nej grè ǀ vſelej per dobizhku ostanesh 2. ed. ǀ tordouraten, inu ſtonoviten oſtanesh 2. ed. ǀ nihdar ſe nepreminj, temuzh vſelej enak oſtane 3. ed. ǀ tedaj sklenenu ostane 3. ed. deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ v' tebi druſiga neoſtane +3. ed. ampak koſty te poſvejtne zhaſti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane +3. ed. v'poſsodi ǀ raishi letukaj sa volo nashe shivine oſtanemo 1. mn. ǀ aku pak doma oſtanete 2. mn., ſtu, inu ſtu skerby vam ſe po glavi meisheio ǀ vſe reue pred dauri oſtaneio 3. mn. ǀ v' temmi ſvoje nevere oſtaneo 3. mn. ǀ kateri v'grehu ostanejo 3. mn. ǀ frishni, inu veſseli ostaneio 3. mn. ǀ tiga kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio 3. mn. ſiromashki ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo +3. mn. ǀ ſonze, inu luna nikuli na enem mejſti, neoſtaneio +3. mn./dv. ǀ nehodi k'njemu ampak do vekoma oſtani vel. 2. ed. v'pakli per meni ǀ Sledni oſtani vel. 2. ed. v'ſvojm ſtanu, inu shivj, kakor ſi dolshan shiveti ǀ ostani vel. 2. ed. letukaj, sakaj bo bulshi sa tebe ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo vel. 1. mn. v'tej gardi shivinski podobi ǀ Oſtanite vel. 2. mn. s' Bugam moja luba shlahta ǀ oſtanite vel. 2. mn. letukaj, nikar mene nasapuſtite ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite vel. 2. mn. ǀ niſku miſli moje danaſs oſtaníte vel. 2. mn. ǀ de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal del. ed. m ǀ aku doma bode ostal del. ed. m ǀ kamen na kaminu bi neoſtal +del. ed. m ǀ kadar bi jeſt na ſemli pres tebe odſtal del. ed. m, nihdar vezh bi nemogal potroshtan biti ǀ obena hisha cella nej bila oſtala del. ed. ž ǀ kar je taiſtem oſtalu del. ed. s, ſo ny dali ſa koſſilu ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu bò oſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze … v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu del. ed. s ǀ kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu +del. ed. s ǀ kakor en jetnik bodo vſelej saperti oſtali del. mn. m ǀ de bi ob taiſti uri nefalili, inu s' vezhnem shpotam neoſtali +del. mn. m ǀ ſame shene ſo bile ſtonovitne per Chriſtuſu oſtale del. mn. ž ǀ ſo bile oſtale del. mn. ž/s ſelene pereſſa tiga ternia 2. postati: nej zhudu tedaj aku nedoſeshete, kar proſsite, ampak de she reunishi, inu nesrezhnishi oſtanete 2. mn. ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo 3. mn., kakor Rachael Jacoba Patriarca Shena ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu, inu puſtu oſtalu del. ed. s ǀ Hisha ſe je bila poterla, inu vſy njegovi lubi otrozi ſo bily mertvi oſtali del. mn. m → ostaniti
pena -e ž pena: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine im. mn., vejter, ſtrela, blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ ta Modri pravi, de ſo raznu kakor te grenke morske pene im. mn. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi, prahu, vodi, peinam daj. mn., vejtru, ſtreli ǀ Lepoto veliku hualio, inu mozhnu lubio, vener ta Modri jo pergliha peinam daj. mn. ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu v' negnusne peine tož. mn., inu v' neſnashne ſmety teh grehou
pitje -a s pijača: veliku krat en teden ſmò pres Kruha, voda je nashe pytje im. ed. ǀ tvoje pijtje im. ed. bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne ǀ Na mejſti mojga shleht pytia rod. ed., bo meni danu tu Nebeſku vinu ǀ ta bolni sheli sdrauie, ta lazhni spisho, ta sheini pytje tož. ed. ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje tož. ed. pak ta grenki shauzh imeli
pokriti -ijem dov. 1. pokriti, prekriti, zakriti: En klabuk nemore duei glavi pokriti nedol. ǀ leta je puſtil mojo Zerku pokriti nedol. ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti nedol. ǀ s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti nedol. ǀ ſapovei de ena velika fortuna ima na morij vſtati, kar prezei vſtane, ter je hotela ta zholn pokriti nedol. ǀ kar prezei en valvu perleti, inu krajla pokrje 3. ed. terdoniti ſmozhi ǀ Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram oblizhe pokrje 3. ed., na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ pokrije 3. ed. glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo ǀ valluvi zholn pokryeio 3. mn., inu ludy v'veliko nevarnoſt perpravio ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi pokril del. ed. m ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni pokril del. ed. m ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla, inu pokrila del. ed. ž 2. ogrniti, obleči: Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti nedol. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti nedol. ǀ vidish eniga naſiga od mrasa smersliga, inu ga nepokrijesh +2. ed. s'taistim ſtarim guantam, kateriga moli jedò ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè, inu tiga nagiga pokrje 3. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje 3. ed. s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi kakor tu rumenu ſonze ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo 3. mn. ǀ polovizo ſvojga plajsha je bil odresal inu tiga naſiga petlerja je bil pokril del. ed. m ǀ radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili del. mn. m pokriti se 1. pokriti se: Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama grabit, ter s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke shkornize, potle v' nedra naſuie, arshate natlazhi, v' klabuk poſtavi, inu ſe pokrie 3. ed. 2. ogrniti se, obleči se: s' tem trorarskim gvantam te temme ſe je bil pokril del. ed. m ǀ Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril del. ed. m ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe ſe bò pokrila del. ed. ž
posoda -e ž 1. posoda: kadar ena poſſoda im. ed. je polna, de li enu malu ſe gane, prezej zhes gre ǀ poſsoda im. ed. vashiga serza je umadeshena, inu negnusna ǀ kadar je poſoda im. ed. polna ena ſama kapla ſturj de zhes grè ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode rod. ed. ǀ Kakor slijesh vodo s'ene poſsode rod. ed. ǀ je bila s'rok sbila taisto poſodo tož. ed., s'katere ſo hoteli vodo pyti ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo tož. ed., ali umivalnik is shenskeh speglu ǀ imaio njemu perneſti eno novo zhiſto poſſodo tož. ed., inu ſolj ǀ de imà eno poſſoda tož. ed. s' Kruham napolnit ǀ Ogin, inu voda nemorio veni poſſodi mest. ed. prebivat ǀ nezh neostane v'poſsodi mest. ed. ǀ je imela venem verzhu enu maihinu ojla ter je bila is taiſtiga vſe poſſode tož. mn. napolnila ǀ Goſpud Bug velike shuda je ſturil v'boſſodah mest. mn. lonzharskih 2. posodje: vidio shpampet polomnen, skrinje resbite, gvant, inu nje zier resmetan, vſa poſſoda im. ed. reſtauzhena, nje truplu pak venem koti je par nagu leshalu ǀ glashi, inu druga poſsoda im. ed. vſa resbita ǀ is Chrystalla lepa shlahtna poſsoda im. ed. ſe della ǀ v' kateri ſe najde veliku ſreberne, inu slate poſſode rod. ed. ǀ druge poſsode rod. ed., inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu zhipine
potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
precej prisl. precej, takoj: prezej ſo vſe druge opravila ſapustili ǀ prezei mertu doli pade ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla ǀ tiga nepokorniga Iona, ga popadeio, inu v' morje versheio, kprezej tu morje tihu, inu myrnu poſtane ǀ sapovej de ogin ima Sodomo inu Gomorrho poshgati, kar prezi vſe pepel rata ǀ Kadarkuli ſvoje Saurashnike ſó premagali percei Jupitru, inu Marsu ſo hualo, inu zhaſt dali ǀ Germanicus Ceſſar kadar je bil v' Nemshki desheli ſrezhnu ſvoje Saurashnike premagal, percej Bogu Jupitru en Tempel je bil ſturil ſiſidat ǀ sapovej sholneriom de preze imaio S. Blasha vlovit ǀ kakor edn je sakihnil precei je mertu okuli padel ǀ kadar je eniga kazha pizhila, perzej je okuli padel ǀ Bogu tu Svetu Reshnu Telu sa to dusho offra, ter tudi taiſto perzei is viz reshi ǀ perzci Bug sa tovarshe Angele poshle njemu ǀ kakor ſhahar na Chrishu kateri ſam je proſsil, perzi je shlishal ǀ je menil de bo prezhi okuli padil
preklinjati -am nedov. preklinjati: navado ſturè shentovati, inu preklinat nedol. blè, kakor voda nasdul tezhi ǀ En Ajd ſvoje folsh bogove preklinat nedol., sanizhovati ſe boij ǀ Bosh ſazhela preclinat nedol. vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena ǀ ſe resjeſim, tagotim, kolnem preklinam 1. ed. ǀ ga preklinash 2. ed., ſmert mu shelish, hudizhu ga sdaiash ǀ ti pak vſak lubi dan shpotlivu preclinash 2. ed., inu shentuash tu s. Ime boshije ǀ od jutra do vezhera shentuje, inu Preklina 3. ed. ǀ s'letem sashenta, inu preclina 3. ed. ǀ S' jeſikam mi hualimo Boga, inu s' taiſtem preklinamo 1. mn. zhloveka po Boshim pildu ſtvarjeniga ǀ vſe skuſi kaunete, preklinate 2. mn., sludjate, treskate, eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ tuoij poſli shentuijeio, inu preklinaio 3. mn. Ime Boshije ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai vel. 2. ed. inu shentvai Njegovu Ime ǀ Poite sdai karsheniki, ter ſmeriaite, inu priklinaite vel. 2. mn. pamet Judesha Iskariota ǀ Taisti Rasbojnik, kateri poprej je Christuſa preklinal del. ed. m ǀ Kadar ſim shlishal de moj ſaurashniKi ſo vſo moj shivino odgnali yh nej ſim preKlinjal del. ed. m, ali hudu voshil ǀ de ſi lih ſi nagle iesne nature, bi ne shentval, inu nepreklinal +del. ed. m s' Bugam ǀ drugi ſo ga preklinali del. mn. m → proklinjati
preobrniti -nem dov. 1. spremeniti: Kadar je hotel per ohzeti v' Cani Galilei vodo v' vinu preoberniti nedol. ǀ tu veliku ſvoje ſaurashtvu je Samogal v' takorshno veliko lubeſan preobernit nedol. ǀ vſe veſseilie tiga ſveta v'shaloſt preobernesh 2. ed. ǀ Kakor ena druga Meduſa tega Kateri jo pogleda preoberne 3. ed. tega lepiga zhloveka v'eno gardo; inu strashno spako ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne 3. ed. ǀ s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil del. ed. m ǀ Chriſtus vuodo je v' vinu preobernu del. ed. m ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske slatkuſti preobernila del. ed. ž ǀ koku letu more biti, de veni uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu del. ed. s ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili del. mn. m ſolse v'shlahtne kamene ǀ Pater, gdu bi taku preproſt, inu nor bil, de bi ſe troshtal, de bodo ſvojo naturo prebarnili del. mn. m 2. spreobrniti: je hotel try velike greshnike v' teh gregah sapopadene preoberniti nedol. ǀ Ta druga je bila Clotildes, katera ſvojga Krajla Clodoueuſa, inn cello Fransko deshelo od Ajdouske vere h'Chriſtuſu preobernila del. ed. ž ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike na pravo vero prebernila del. ed. ž ǀ ſveti Criſpus, inu Criſpinianus … veliku Ajdou na pravo katolish vero ſta preobernila del. dv. m 3. prevesti: kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil del. ed. m preobrniti se 1. spremeniti se: vejm de bi tuojo milost perſilil v' ſerd ſe preoberniti nedol. ǀ ta ſvetli dan v'shalostno nuzh ſe preoberne 3. ed. ǀ voda v' dobru vinu ſe preoberne 3. ed. ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda ſe v'Crucifix preberne 3. ed. ǀ Slate lasy v'ſiue ſe preoberneio 3. mn. ǀ dan v'nuzh ſe je bil preobernil del. ed. m ǀ vaſha muzh, inu sdrauie bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila del. ed. ž ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe preobernilu del. ed. s ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu del. ed. s v' negnusne peine, inu v' neſnashne ſmety teh grehou ǀ vſe spishe ſo ſe v'ſlatu preobernile del. mn. ž 2. spreobrniti se: Prezej ſe preoberne 3. ed., inu ſueſt shlushabnik Boshj rata ǀ Preoberni vel. 2. ed. ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou, inu nehaj od hudiga ǀ tedaj S. Paulus ſe je bil vuſs preobernil del. ed. m v' Chriſtuſa ǀ njemu je vſe skuſi v' ſerzi ſtalu, de bi ta folk ſe spet nepreobernelc +del. ed. m h' temu malikovajnu ǀ skuſi pridige ſe ſò bily preobernili del. mn. m
ror m cev: ta sveti Sacrament te poKure, ali Spuvidi, meni naprej pride Kakor en ror im. ed. po Katerim vſe skusi tezhe ta slata voda te gnade Boshje ǀ Ta ror im. ed., ta studeniz, te toplize sverajo s'desne strani (I/2, 129) ← srvnem. rōr ‛cev, trst’
sirov -a prid. surov: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu im. ed. s korejne ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu tož. ed. s Korenje jedla, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ nej druſiga jeila ampak srovu tož. ed. s koreine, sheliszhe, vodo je pyla ǀ S' poshreshnostio je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam. Levite s' tem ſrovem or. ed. s meſsam Geselska beseda je nastavljena upoštevajoč zapise protestantov. Možno bi bilo nastaviti tudi surov.
skala -e ž skala: Skala im. ed. od nature je ſuha, inu vſebi nima vuodè ǀ ena ſilnu velika ſkala im. ed. ſe je bila s'hriba utergala ǀ sapovej morju, inu kakor scala im. ed. tardu rata ǀ is ene tarde Skale rod. ed. frishna voda ſvera ǀ s'skale rod. ed. Israelitarjam je voda tekla ǀ en ſtudenz ojla je is taiſte ſkale rod. ed. teklu ǀ sapovej skali daj. ed., inu sazhne ſe potiti ǀ eni tardi ſkali daj. ed. bi ſe imel ſmilit ǀ en zholn je bil perletil na tajſto skalo tož. ed., ter ſe je bil resbil ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko pod ſkalo tož. ed. nyh leben ohranit ǀ ima en mozhan grad na shivi skali mest. ed. ſisidan ǀ Vudari po ſkali mest. ed., kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ skale im. mn. ſo ſe respokale ǀ te ſkale im. mn. ſe respokaio, ty grobi ſe odpreio ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, sverjazhini te gosde, kazham te skale tož. mn., krajlam te dvore ǀ Jeſt najdem v' S. Piſſmu samerkane 4. ſuſebne ſkale tož. mn. ǀ njeh gnesdu ſturè na skalah mest. mn. raven morja
skaliti dov. skaliti: je ta wajer skalil del. ed. m skaliti se skaliti se: de bi voda ſe skalila del. ed. ž (IV, 199)
skaljen -a prid. skaljen: voda je bila skalena im. ed. ž (IV, 199)
sladak -dka prid. 1. sladek: kadar ta grosd je mehak, inu ſladak im. ed. m ǀ Lepa, inu slatka im. ed. ž je tuoja shtima ǀ Zhudna je bila Manna, sakaj tem pravizhnim je bila nuzna, inu ſlatka im. ed. ž, tem greshnim pak grenka, inu shkodliua ǀ vinogradi ſo polni slatkiga rod. ed. s grosdia ǀ bo dober, inu ſladak tož. ed. m ſad perneſla ǀ Danaſs ta shlahtna terta v' tem vinogradi Engaddi imenovanem, je ta slatki tož. ed. m dol. grosd pernesla ǀ Jeſt ſim zhakal de bi tu slatku tož. ed. s grosdie perneſſil ǀ koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem or. ed. s ǀ de bi slatke im. mn. ž bile kakor med, inu zukar ǀ vſaj de bi bile zukrene, sakaj k'tem slatkim daj. mn. rezhem ſo silnu nagneni 2. okusen: Kadar ta slatki im. ed. m dol. kruh s'Nebeſs ym je doli padal ǀ misly bo tudi dobru vinu noter, dokler je taku lepa maiolika, pokuſi eno kaplo, vidi de je slatku im. ed. s ǀ samerka v' kakorshno shkodo taiſti glaſſiki slatkiga rod. ed. s vina ſo njo perpravili ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga rod. ed. s vina perpelal ǀ ta tardi glaſh Chryſtal bò veno slatko tož. ed. ž, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kir je tu ſlatku tož. ed. s mleku ſeſal ǀ Oh koku dobre, inu ſlatke im. mn. ž ſo lete shpishe ǀ pred ſobo vidi miſo polno slatkijh rod. mn. shpijsh ǀ vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke tož. mn. ž shpishe vſhiuat ǀ Dobre shpishe, inu slatke tož. mn. ž/s vina ſo sanizhuvali 3. prijeten, prijazen: sladak im. ed. m, inu vſmilen je tem kateri njega lubio ǀ sakaj Moj slatki im. ed. m dol. Jesus ti ſe taku mozhnu plakash ǀ Moj ſlatki im. ed. m dol. zartani Ieſus ǀ sdaj je ratala veſsela, inu ſlatka im. ed. ž ǀ Kaj dobriga, inu nuzniga v'ſebi ſapopade tu slatku im. ed. s Imè Ieſus ǀ En Orpheus, kateri s' zitro ſvojga slatkiga rod. ed. s govorjena ǀ dokler nebom Tu Svetu Slatku tož. ed. s Reishnu Telu prejel ǀ pò tyſtem slatkem or. ed. m piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ s'tem slatkem or. ed. s olam gnade Boshje bo toje rane osdravil ǀ lushti toga meſſa, kateri od sunej se vidio veſſili, inu slatki im. mn. m ǀ Oh koku slatke im. mn. ž ſo tvoie beſſede ǀ ſlatke im. mn. ž nam naprej prideio vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ sazhne natakat glashike slatkih rod. mn. beſſedij ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu daj. ed. s, inu nerſuèteshimu Imenu bosh imel ǀ David de bi naſs potroshtal govorij te slatke tož. mn. ž beſsede ǀ Morebiti ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te ſlatke tož. mn./dv. ž/s imena Iesus, Maria ǀ s' ſmeiham, s' slatkimi or. mn. beſſedami 4. sladek, tj. ki ne vsebuje soli: morska uoda je bila slatka im. ed. ž ratala primer.> njemu ſe sdj lahkeishi inu slatkejshi im. ed. m ta ſtrupeni, greh ǀ ali vener veliku slatkeshi im. ed. s je S. Rus. T. ǀ Oh koku slatke ſo tvoie beſſede, slatkeishi im. mn. ž ſo mojm vſtam, inu garlu kakor med → skorja, → voda
slan -a prid. slan: ta slana im. ed. ž, inu grenka morska uoda je bila slatka ratala ǀ tu ſlanu im. ed. s morje je bilu potopilu, inu umorilu Faraona ǀ od laſtnuſti tiga slaniga rod. ed. s, inu grenkiga morja nezh na ſebe nepotegne ǀ na mejſti ſlaniga rod. ed. s meſſa ǀ voda teh ſtudenizou nej slana, vener kadar v' morje prideio slane im. mn. ž rataio ǀ nyh ribe ſo prevezh ſlane im. mn. ž
stran2 -i ž 1. stran: nas je na ſtran tož. ed. teh isvolenih poſtavil ǀ taiſte ſo na desno ſtran tož. ed. poſtavili ǀ de ſe nima obernit na to deſno ſtran tož. ed. ǀ obſtoy na deſni ſtrani mest. ed. tiga Altarja ǀ is njegovih ust je shal en ojſter na obej strani tož. dv. rejshezh mezh ǀ te shteri ſtrani im. mn. tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy 2. bočni del prsi, stran: is deshne ſtrani rod. ed. voda, inu kri je vun tekla ǀ Ta ror, ta studeniz, te toplize sverajo s'desne strani rod. ed., ja ſi ſamiga serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ Longinus deſno ſtran tož. ed. Chriſtusavo s' ſulizo je bil prebodil ǀ Christus je bil odperl svojo ſtran tož. ed. ǀ na ſvojo deſno ſtran tož. ed. ga pertiſne lubeſniu ǀ Poſtavi tvojo roko v' to Sveto deſno Stran tož. ed. 3. pravdna stran, stranka: kir je bilu kjekaj ſa njegovo ſtran tož. ed., Dohter vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat na stran vstran: na ſtran jo pelle, ter v' tej vishi sazhne govorit ǀ na ſtran ga pele, ſe datakne s' parſtam njegovih vſheſſ ǀ neſtran ſtopio → stran1, → strana, → pustiti, → stati
strela -e ž 1. puščica, strelica: Poſtojna netezhe, ampak kakor ſtrela im. ed. letj ǀ ſtrela im. ed. is rane vun pade ǀ lok, inu ſtrelo tož. ed. od ſebe vershe ǀ njegovu ſerze nedolshnu je bilu preſtrelenu s' ſtrelo or. ed. te lubesni Boshje ǀ Rajnen je s'ſtrelo or. ed. tiga paklenskiga Loviza ǀ Hujshi inu ble bodezhe ſtrele im. mn. bodeio njegou ſerze, kakor Joba, kadar ſe je toshil ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele im. mn. is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile ǀ Kadar vidi S. Sebaſtian de je poln bodezhyh ſtrel rod. mn. ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali Adonidu ſtrele tož. mn. ǀ nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy or. mn. nepolnio ǀ je bil s' shebly inu s' ſulizo preboden, jeſt pak bom s' ſtrelami or. mn. preſtrelen ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy or. mn. ſe boiovala 2. strela: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine, vejter, ſtrela im. ed., blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane … vejtru, ſtreli daj. ed. ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata vubiti, prezej eno ſtrelo tož. ed. doli. vershe ǀ s' luffta prideio ſtrele im. mn. ǀ Strele im. mn. gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle, inu taku mozhnu bo germelu ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku, ni ſtrel rod. mn. ǀ gorezhe ſtrele tož. mn. praviza Boshia v' taiſte dushe ſtrela
studenec -nca m studenec: en novi ſtudeniz im. ed. bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ ſtudenz im. ed. sazhne vun ſverat ǀ Studeniz im. ed. pak nihkdar smijram nestoy ǀ Kakor en studenez im. ed. is Kateriga svera dobruta ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza rod. ed. ſvera tu sdravu ojle ǀ Studeniza rod. ed. is Kateriga svera ta greh, s'taistiga tudi svera ta shtrajfinga ǀ ſraven tiga frishniga ſtudenza rod. ed. gnade Boshje ǀ to S: zhednost je perglihal enimu ſtudenizu daj. ed. ǀ tezhe k'timu frishnimu Studenizu daj. ed. ǀ tiga je bil k' enimu ſtudenzu daj. ed. pelal, de ſe je bil oshivil ǀ shelj v' nebeſſa, kakor en mozhnu shein zhlovek k' ſtedenizu daj. ed. ǀ tezi k'ſtudenzu daj. ed. te ſapuvidi ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tož. ed. tej sapusheni Agar ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta pravi ſtudenz tož. ed. sguby ǀ per ſtudenizu mest. ed. te S. pakure ǀ Operij tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu mest. ed. te ſpuvidi ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu mest./or. ed. ǀ kakor en ſkerbni inu Dobrutliu Ozha je hotel s'taiſtem ſtudenizam or. ed. oskerbeti Paſsterje ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ kakor de bi bila dua ſtudeniza im. dv. ǀ try ſtudenizi im. mn. ſo bily sazheli s' noviga ſverat ǀ ty drugi Jogry ſo bily ſtudenzi im. mn. ǀ Vſi studenzi im. mn., inu potoki krijvavi ratajo ǀ morie, v'Kateru vſi studenici im. mn., inu potoKi tezheo ǀ Studenizi im. mn., inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ kir nej bilu ſtudenizu rod. mn., inu potoku ǀ voda teh ſtudenizou rod. mn. nej slana ǀ vſe vode teh ſtudenzou rod. mn., inu shternih ǀ s'studenizu rod. mn. olje, inu med je sveralu ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize tož. mn., potoke ǀ te frishne studenze tož. mn. je v'krij preobernila ǀ ſe rad paſſe per ſtudenizah mest. mn. ǀ Vudari po ſtudenizoh mest. mn.
špiža -e ž jed: Bosh ti na miſi imel eno dobro rihto, pade noter ena muha, prezei ta shpisha im. ed. ſe tebi gnuſi ǀ ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha im. ed. tebi nadishij ǀ taista spisha im. ed. Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha im. ed. tu ſrovu korejne ǀ Zhe pak hozhete de ta sphisha im. ed. vam bo nuzna ǀ shelodiz obene shpishe rod. ed. ne bo obdershal ǀ Lazhen je sakaj nema spishe rod. ed. teh troshtu Nebeſhkih ǀ pres ſpiſhe rod. ed. bi bil volnu ſtal ǀ nei ſo mogli vshiti obene shpiſſe rod. ed. ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym shpisho tož. ed. noſsio ǀ eno slatko spisho tož. ed. ſo jejdili ǀ hozhe dati to shlahtno ſpisho tož. ed. mano tem kateri ſo premagali hudizha ǀ Nebojteſe ne, de bi ta Krajl vam naprej poſtavil eno prepovedano shpiſſo tož. ed. ǀ Ony vaſs shpishaio s' Nebeſko shpisho or. ed. teh Svetih Sacramentou ǀ ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti s' ſpisho or. ed. ǀ my yh oskerbimo s'shpisho or. ed., inu s'guantam ǀ Oh koku dobre, inu ſlatke ſo lete shpishe im. mn. ǀ vſe spishe im. mn. ſo ſe v'ſlatu preobernile ǀ teh prepovedanih shpish rod. mn. ſe nej hotel dotekniti ǀ pred ſobo vidi miſo polno slatkijh shpijsh rod. mn. ǀ dolshni njemu offrat deſſetino teh ſpish rod. mn. nashiga shiuleina ǀ Dobre shpishe tož. mn., inu slatke vina ſo sanizhuvali ǀ vſe taiſte spishe tož. mn. G. Bug ym je dal ǀ te bulshi ſpishe tož. mn. v'almaro skrijeta ǀ olje oſdravi sphishe tož. mn. ſabeli, zhloveka naſiti ǀ bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij or. mn. sa dobru vſeli ǀ s' veliku shpishami or. mn. naſitit veliku ludy nej zhudu ǀ petdeſsent taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy or. mn. naloshit ← srvnem. spīse ‛jed’ ← srlat. spesa < lat. expensa ‛izdatki’
šterna -e ž vodnjak: nema nihdar ſmijram stati kakor shtirna im. ed., temuzh ima tezhi kakor ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno vodo s'Bethlehemske shterne rod. ed. ǀ to Lubesan pergliha ſtudenizu, inu nikar tej shterni daj. ed. ǀ ſo ga v'eno ſuho shterno tož. ed. vergli ǀ kadar greh doperneſesh v'shterno tož. ed. padesh ǀ v'tej gorezhi shterni mest. ed., bodo goreli ǀ Ieremias je molil veni ſtari ſhterni mest. ed. ǀ vſe vode teh ſtudenzou, inu shternih rod. mn., okuli tiga meſta Hjericho ſo bile ſe pokaſile ǀ cellu lejtu ſó koppali, inu dellali shterne tož. mn. ǀ tudi v'shternah mest. mn. ſe najde dobra voda ← rom. < lat. cisterna ‛vodnjak, podzemni prostor za shranjevanje vode’
ta2 ta določni člen (ta): Jubal je bil ta im. ed. m pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico ǀ kateru prepovej ta im. ed. ž sheſta ſapuvid Boshja ǀ tu im. ed. s ſonze je bilu od shalosti omedlelu ǀ beſsede tiga rod. ed. m dobrutliviga Dauida ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega rod. ed. m greha ſo obdani ǀ je bil s'tiga rod. ed. m veſseliga Paradisha stepen ǀ lastnust te rod. ed. ž semle na ſe potegne ǀ jest gori hozhem vſtati s'te rod. ed. ž jame te rod. ed. ž nezhistosti ǀ Pishe Nicolaus Leonicenus, de en gvishen folk iste +rod. ed. ž shlahtne Grekish deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ od tiga rod. ed. s prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ kashel tjga rod. ed. s marmrajna ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega rod. ed. s ſaurashtua ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna urata tigá rod. ed. s meſta Gaza ǀ ſo vun shli s'tiga rod. ed. s zhistiga Telleſsa Marie Divize ǀ vinu resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu daj. ed. m bolnimu ǀ ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu daj. ed. m grosdu Botrus ǀ ſdai nezhe tjmu daj. ed. m reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor edn ſe h'temu daj. ed. m S: Sacramentu prebliſha ǀ ſe je bil podstopil pojti k'temu daj. ed. m S. Preroku Samvelu ǀ eden k'timu daj. ed. m drugimu je djal ǀ pruti tei daj. ed. ž deshele te oblube ǀ k' tey daj. ed. ž dushi pravi ǀ keha polna kryvizhnih ludy k'tej daj. ed. ž grenki ſmerti obſojenih ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej daj. ed. ž Skrinij Boshij perblishat ǀ je poshilal v'shulo h'tei daj. ed. ž nepametni shivini ǀ Iudith je opominala k'tei daj. ed. ž Sueti, inu nuzni pokuri ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu daj. ed. s martvimu truplu ǀ vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu daj. ed. s nebeshkimu veſseliu poklizal ǀ Luna pak je polna ta tož. ed. m shterynaiſti dan ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta tož. ed. m vezhni ogin vurezhi ǀ tiga tož. ed. m ži. punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ ta nedolshni, ſa tiha tož. ed. m ži. dolshniga, bò mogal vmrejti ǀ Eua kadar je bila tega tož. ed. m ži. praviga Synu porodila ǀ Mojſses je bil sturil to tož. ed. ž skrinjo Boshjo poslatiti ǀ vaſs bode v'to tož. ed. ž paklensko jezho vergal ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato +tož. ed. ž nepokorno ǀ takushnim per Misi tu tož. ed. s pervu mejstu ſo dali ǀ S. Paulus je bil v'tu tož. ed. s Meſtu Athenes prishal ǀ vtu +tož. ed. s Meſtu Rages ǀ po tem mest. ed. m gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ kar je sgubil v'tem mest. ed. m zhaſſu tega ſaurashtua ǀ Vashe trupla gnieio v' tei mest. ed. ž zherni semli ǀ v' tey mest. ed. ž slati Moshtranzi ǀ v'tej mest. ed. ž slati Mohtranzi, katera ſtoy na S. Misi tiga Altarja ſe najde ena takushna arznia ǀ Prerok Danjel nej bil od levu v'tei mest. ed. ž Babilonski iami reſtargan ǀ Hoſanna v' ti mest. ed. ž viſſokuſti ǀ nah po tem mest. ed. s bodezhijm ternu ſe vala ǀ pò tim mest. ed. s meſti Jeriho hodit, inu prangat ǀ v'tem mest. ed. s Mesti Taranto, anno 1531. En Gospud dolgu zhaſsa je neuarnu bolan leſhal ǀ Kadar bi v'ten mest. ed. s mesti eno lushtno komedjo komedianti dershali ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem or. ed. m greshnom, kadar moli ǀ sakaj li po tem or. ed. m semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem or. ed. m dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ je ovarval shpansko deshelo pred to or. ed. ž ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ s'to or. ed. ž nasramno loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ Sto +or. ed. ž ner lepshi tanzhizo ſo bily ogvantani ǀ My ſe hozhemo ſtem +or. ed. s ner bulshem vinom napolniti ǀ en ſam syn je njega laſtni, ta im. dv. m druga dua pak de ſta pankarta ǀ vſy ſo bili v' tejh mest. dv. meistah ſodomi, inu v' Gomori sgoreli ǀ pride v'Rim, kir ty im. mn. m nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali ǀ ti im. mn. m povableni samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni ǀ kateriga nuzh, inu dan tij im. mn. m Chori teh Angelou zhastè ǀ tj im. mn. m gmain ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ lete ſo bile te im. mn. ž nar vezhi loterze tiga ſvejta ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh rod. mn. ſaurashnikou prelili ǀ Tem ſgublenem je pravi pot prutu desheli tyh rod. mn. isvolenyh ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih rod. mn. Isvolenijh ǀ shibo tijh rod. mn. shtrajfing v'rokah dershi perprauleno ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh rod. mn. nagnuſnih lushtu sapelati ǀ na uogeleiih tiih rod. mn. gaſs ǀ vſi Chori the rod. mn. Angelu ſe ſo veſselili ǀ v' shtazunah tes rod. mn. kupzou ǀ s'teh rod. mn. creatur katere je Bug ſtuaril ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh rod. mn. pravizhnih ǀ per tih rod. mn. ledig nemore prebivat ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem daj. mn. reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ vezh savupal, kakor tim daj. mn. drugem ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm daj. mn. zhistim tij vezhni troshti ǀ ſe oberne h'tem daj. mn. drugim ter pravi ǀ tize shive, ſo k'tem daj. mn. smalanem letele ǀ gauge nej ſo sa te tož. mn. m velike taty, ampaK sa te tož. mn. m maihine ǀ ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te tož. mn./dv. s ſlatke imena Iesus, Maria ǀ voda te tož. mn. ž lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ v'te tož. mn. ž narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali ǀ Katere G. Bug je postavil regierat te tož. mn. s Krajlestva ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te mest. mn. pravizhneh ǀ v'teh mest. mn. ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti ǀ pred temi or. mn. deshelskimi gologlavi morite ſtati ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy or. mn. pohleunimy ta ner pohleunishi ǀ shpegaio sa timi or. mn. drugimy ǀ eden v' mej timy or. mn. vishishimy Gospudy ǀ s'temy or. mn. negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi or. mn. greshnimi ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij or. mn. negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Bug yh je bil s'timy or. mn. gorezhni Kazhamai oſtraſil ǀ je bila ena slata misa s'timi or. mn. nar shlahtniſhimi kamini shtikana
teči -čem nedov. 1. teči, tj. premikati se v teku: Kadar ſe ſaina, de vidi Saiza tezhi nedol. ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige tezh nedol. ogin pogaſſiti ǀ pade ena shivina veno jamo, ti tezhesh 2. ed. taiſti vun pomagat ǀ Oh sonze, sakaj hitrei netezhesh +2. ed. ǀ ta shena hitru tezhe 3. ed. k'Iesuſu ǀ Poſtojna netezhe +3. ed., ampak kakor ſtrela letj ǀ s' shkodo vashiga shivota, inu blaga kiekaj tezhete 2. mn. ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi sa nijm tekò 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko 3. mn. pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ hlapzi tezheo 3. mn. vrata operat ǀ po potu tuojh S. Sapuvidi netezheio +3. mn. ǀ tezi vel. 2. ed. k'ſtudenzu te ſapuvidi ǀ tezite vel. 2. mn. k' njemu, kir vaſſ iszhe ǀ prezej sdaj bi k' njemu tekal del. ed. m, bi ga objel, inu myr ſtoril ǀ Paſs pak kateri je ſvojm Gospudam tekil del. ed. m ǀ gdu bi bil v'mesti de bi ne tekel del. ed. m njega gledat ǀ je tekla del. ed. ž ſe skriti pod en figavu dreu ǀ Cellu mejstu je teklu del. ed. s njegovo truplu gledat ǀ Leta dua s' veſſeljam ſta tekla del. dv. m povedat ǀ ona dua bodo sa kruham tekla del. dv. m ǀ ubushjzi ſo vezhkrat sa njim tekli del. mn. m ǀ ſo egypterske shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle del. mn. ž njega gledat 2. teči, tj. premikati se (o tekočini): sazhne voda v' zholn tezhi nedol. ǀ kakor voda, katera tezhe 3. ed. po semli ǀ Potoki ad nature imaio de na ſdul pruti morij tekò 3. mn. ǀ tuoje vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe teko 3. mn. ǀ enu morie, v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo 3. mn. ǀ ta ſtudeniz je njemu v' garlu tekal del. ed. m ǀ je veſſelu, frishnu, bres palze teku del. ed. m ǀ s'skale Israelitarjam je voda tekla del. ed. ž ǀ de bi pozhaſſi voda noter netekla +del. ed. ž ǀ Mleku, inu med je po taiſti teklu del. ed. s ǀ ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle del. mn. ž 3. biti v obtoku: kamenitvi, inu leſſeni danary ſo tekli 3. mn.
tinta -e ž tinta: na lete beſſede prezei zherna kakor tinta im. ed. rata ǀ ſe nenajde tinte rod. ed., inu poperja, de bi piſſal tvoy shaloſtni matteri ǀ neſte gobe katere vſo tinto tož. ed. vſebe potegneio ǀ Angel je s'slatimi pushtobi piſſal, tiga drusiga Miniha s'ſrebernimi pushtobi, eniga drusiga s'tinto or. ed. ← nem. Tinte ← srlat. (aqua) tincta ‛obarvana (voda)’
trd -a prid. 1. trd, trden: kadar dolgu leshj, de ſonza nevidi en tard im. ed. m led, inu tudi criſtol rata ǀ Thomash terd im. ed. m kakor diament nej hotel verjeti ǀ Kumaj lete ſe je bil doteknil ta terdi im. ed. m dol. diamant Thomash ǀ ta tardi im. ed. m dol. glaſh Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda im. ed. ž, inu debela ratala, kakor ene comele ǀ postela ſe vam bo terda im. ed. ž, kakor kamen sdela ǀ kadar tu grosdie je tardu im. ed. s kiſsilu, grenku, inu vesdravu ǀ Ste kadaj shlishali, ali samerkali Nem. Nem. naturo tiga Shlahtniga, inu terdiga rod. ed. m Diamanta ǀ is ene tarde rod. ed. ž Skale frishna voda ſvera ǀ tardimu daj. ed. m kamenu bi ſe bil imel ſmilit ǀ terdimu daj. ed. m kamenu bi ſe imel ſmilit ǀ eni tardi daj. ed. ž ſkali bi ſe imel ſmilit ǀ tard tož. ed. m kruch ſo jedli ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi tož. ed. m dol. diamant ǀ tardo tož. ed. ž kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ kei bo nashal takushnu tardu tož. ed. s oblazhilu ǀ tu terdu tož. ed. s shelesu taku dolgu tauzh ǀ umreti pak je hotel nag na tem terdem mest. ed. m krishu perbit ǀ na tem terdim mest. ed. m krishu ǀ s'enem tardem or. ed. m kamenam pot glavo ſo leshali ǀ v'kaj s'eni vishi taku terdi im. mn. m djamanti ſe morio omezhiti ǀ kadar ſe ſaina de terde tož. mn. m orehe griſe ǀ sa koſti, inu tarde tož. mn. ž skorie, katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe ǀ pelen, inu terde tož. mn. ž koſti vshafaio 2. strog: Gdu ſe bode podstopu sdaj ſodit Krajla Cambiſa de je bil prevezh oster, inu tard im. ed. m ǀ taku terd im. ed. m, inu oſter ſe iskashe pruti taiſtom kateri v' Tempelni ſo kupzhuvali ǀ de bi taKu tardt im. ed. m, inu oſter s'temy drugimi nebil ǀ Nezh nepomaga ta tardi im. ed. m dol. poſt Curianu Philoſophu ǀ neketeru ſtu leit potle je taku tarda im. ed. ž ta sapuvid ludem naprei prishla ǀ od katere tarde rod. ed. ž sapuvidi S. Peter je dial ǀ Sdaj enimu ostrimu, inu tardimu daj. ed. m oblastniku ǀ koku ti samoresh en tak tard tož. ed. m post dershati ǀ Polona nikar li ta terdi tož. ed. m dol. poſt S. Joannesa karſtnika ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru tardo tož. ed. ž pokuro dellal ǀ ſvoje truplu s'poſtam, inu tardo or. ed. ž pokuro martrat ǀ Vy nejſte tulikajn s' poſtam, inu s'terdo or. ed. ž pokuro ſmartrali vaſhe truplu, kakor Iacob Puszhaunik 3. neusmiljen: Tard im. ed. m je ratal, sa volo te hude navade ǀ moje ſerze je tardu im. ed. s kakor kamen ǀ Serze tiga greshnika bò terdu im. ed. s ratalu ǀ gdu bo taku terdiga rod. ed. s serza ǀ satoraj ſte takorshniga tardiga rod. ed. s ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ on je urshoh de imate taku tardu tož. ed. s ſerze ǀ bo omezhil tu terdu tož. ed. s neuſmilenu ſerce teh Iudou ǀ hudizh je na njega terdom mest. ed. m ſerzu ſydel ǀ de bi naſha tarda im. mn. s ſerza ſe omezhila ǀ ſerza takorshneh hudobnih karshenikou taku terda im. mn. s rataio ǀ Kej ſo sdaj taiſte terde im. mn. ž/s kamenitve ſerza ǀ omezhiti tudi ſvoja tarde tož. mn. ž/s ſerza ǀ je bil pregovuril taiſte taku terde tož. mn. ž/s, inu oherne ſerza 4. hud, naporen, težek: ſlasti en terd im. ed. m, inu teshak ſtan je ſakon ǀ ſe ſo bily rejshili od tarde rod. ed. ž shlushbe Faraonave ǀ od te terde rod. ed. ž shlushbe faraonave ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga rod. ed. s terpleina ǀ Nuna rata, enu tardu tož. ed. s shivejnie pele 5. neumen: dokler ima terdo tož. ed. ž glavo, ſe nezh glave nepopade 6. popoln: do terde rod. ed. ž nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio primer.> Gdu je bil terdeishi im. ed. m djamant kakor S. Thomash ǀ O ſerze tardeishi im. ed. s kakor skala ǀ she neusmileniſhi, inu terdejshi im. ed. m pruti Iſraeliterjom ratal ǀ ti bi tardeishi tož. ed. s ſerze imel ǀ en tatushen bi tardeshi tož. ed. s ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ Kir terdejshi tož. mn. s ſerza kakor je Djamant prezej omezhij trde glave trmoglav: ſa tiga volo só shene taku tarde glave, de vſe po ſvoj glavi hozheo imeti
udobiti -im dov. 1. dobiti, pridobiti si: miſli koku bi mogal vdobit nedol. meſſu, inu tajſtu pezhejne ǀ Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit nedol. ǀ kulikain hudizh ſe pofliſsa tebe vdobiti nedol. ǀ aku hozhe miloſt, inu odpushaine udobiti nedol. ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit nedol. ǀ satorai ſe troshtam praudo vudobiti nedol. ǀ hozhete supet vasho lepo, inu Boshijo podobo vudobitij nedol. ǀ tu vezhnu veſselje sgubish, inu to paklensko martro udobish 2. ed. ǀ s' jokainam mleku od matere udobi 3. ed. ǀ odpushajne ſvojh grehou od ſamiga Chriſtuſa vdobi 3. ed. ǀ per leteh potrebnih ſe hitrei almoshna vdobj 3. ed., kakor pak per teh premoshnih ǀ vſaka ſtvar ſvojo farbo udobj 3. ed. ǀ kadar jo vdobij 3. ed. ǀ kateri ſerze vdoby 3. ed. s'tem Riſam ſe vojskovati ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi 3. ed. ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha neudobi +3. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni, dalezh od ognia nesgorrj, dalezh od kuge, kugo neudobj +3. ed. ǀ kadar eno vdobio 3. mn. ǀ s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio, inu en tak aiffer vdobè 3. mn. de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ S'kuſi poſt Samſon je bil ſvoio nepremagano muzh udubil del. ed. m ǀ vſe Kunshti oberne, de bi li tvojo dusho vdubil del. ed. m ǀ ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil del. ed. m ǀ eno bogato, inu lepo sheno je bil vudobil del. ed. m ǀ nihdar ne bom vezh takorshniga mosha udobila del. ed. ž ǀ de bi skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala, od G. Boga vdobila del. ed. ž kruha, inu ojla ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili del. mn. m hudizhu superſtati ǀ de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli del. mn. m 2. premagati: ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat, de nikuli obedn nej mogal njemu udobit nedol. ǀ de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit nedol.
ugasniti -nem dov. 1. ugasniti: Aku zhlovek zhaka dokler ſueizha hozhe vgaſnit nedol. ǀ ogin ugaſne 3. ed., aku derua ſe ne perkladaio ǀ ta luzh vgasne 3. ed. de ſi glih vodo gori neuliemò ǀ ogin te nezhiſtoſti vgaſne 3. ed. ǀ dokler bò ugasnila del. ed. ž ſueizha nashiga shiveina ǀ lampe, inu ſvezhe ſò ugaſnile del. mn. ž 2. pogasiti: raunu kakor voda ugaſne 3. ed. ogin … taku almoshna ugaſne 3. ed. greh ǀ kapla vuodè io ugaſne 3. ed. ǀ vejter velik v' kambro prishal v' kateri je ona leshala, ter ſedem sfeizh, inu try lampe je bil ugasnil del. ed. m ugasniti se ugasniti: taku nyh smersla ſerza s'ogniam svoje S. lubesni vſhge de nihdar vezh ſe nemorio vgasnit nedol.
utopiti -im dov. utopiti: de li pluni meini, de je hotel njega utopit nedol. ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti nedol. ǀ ſyn ie shal zhes en potok, hudizh mu ſe perkashe, ter ga ſgrabi, inu ga ie hotel otopit nedol. ǀ Puſtiteme nej ga vtopim 1. ed. ǀ satorai vtopi vel. 2. ed. v' morij teh ſolſs, inu grevinge te preklete grehe, katere ſi doſehmal doperneſel ǀ bi vas utupil del. ed. m veni shlizi vode kadar bi blu niemu mogozhe ǀ kadar bi bilu mogozhe veni shlizi vode bi edn tiga druſiga vtupil del. ed. m ǀ bi eden tega drugiga v'en shlizi vode vutupil del. ed. m ǀ is kateriga vſt je shla vun ena derezha voda, kakor en velik potok, de bi utuopil del. ed. m eno zhaſtito Gospo ǀ kadar bi bilu mogozhe bi ſerze edn timu drugimu is shivota ſtergal, veni shlizi vode vtopil del. ed. m utopiti se utopiti se, utoniti: perleti ena muha noter v' glaſſ, ſe utopi 3. ed., tu vinu popiti ſe tebi gnuſſi
viža -e ž način: v'zhim ſe najde ta zhudna visha im. ed. Boshia, is katero Bug ſvojga ſvejſtiga shlushabnika Joba martra ǀ ta zhudna visha im. ed. tiga vojskouaina ǀ de nyh shlahtni Boppen bom na duhouno visho tož. ed. reshloshil ǀ Lucifer je ſmislil eno kunshtno visho tož. ed. ſvoje rihte sabelit ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo, v'kaj s'eni vishi mest. ed. ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug ǀ Vy pak vſhe vejste v' kakushni viſhi mest. ed. ſte shivèli ǀ ravnus'taisto visho or. ed. zhlovik je shtrajfan, s'Katero Boga, ali suojga blishniga reshali ǀ s' kakorshno visho or. ed. je on premagal ſvoje Saurashnu ſerze ǀ pravio Theologi, de v' dveih viſhah mest. dv. zhlovek bi ſamogal nebesku veſselje ſi ſashlushit ǀ vſe vishe tož. mn. yszheio v'raushil tiga ſtanu priti ǀ Tukaj premiſlem v'treh vishah mest. mn. ta grosdnar (v) glihi viži enako, prav tako: V'glihi vishi Iudom ſe je bilu sgodilu ǀ ſmert bodo ſturili v'glihi vishi ǀ Vglihi vishi ta Veliki Mojſter Chriſtus Ieſus nam je naprej napiſsal ǀ Isak vglihi vishi hozhe ſturiti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane v'poſsodi, glihi vishi ti imash tuoje serze resliti pred ſpovednikam, de nebode ostala obena Kapla eniga ſamiga greha, ne farba, ne duh ǀ gre tankaj en Mashnik, ga vidi, v'taistim tudi reunim ſtanu, gà pusti leſhati; Pride en levit glihi vishi grè mimu njega, kakor de bi en kamen vidil ǀ Glighi viſhi Grimaldu longobarskimu krajlu; niega krajliza je bila saudala ǀ Glihj vishi Aſſverus je bil poprej Mardoheuſa povikshal ǀ ty greshni pak ſo vmerli Glihi vishj ǀ glihi vjshi zhloveska natura, je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi (v) kakovšni viži kako: yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave njega Iogre, od teh faush v obeni viži na noben način: njegovi vojshakij, v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti de bi shnijmi shal v taki viži tako: skorai ſledni Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ ſe pofliſsa dellat, koppat, orat, inu seiat, inu v'taki viſhi ta lubi kruh ſi perdela ǀ v'taki uiſhi ti s'mano andlash ǀ v'taki vishij v takovšni viži tako: de bi v' takushni viſhj nyh ſerza, inu lubeſan vdubil v tej viži tako: s'zhlovekam ſe rad jegra, objema, inu sa vadle mejzhe, ali v'tej uishi de zhlovek ga neſtisne prevezh mozhnu ǀ v'tej veishi vni ſtari Philoſophi, ſo poſnali njega mogozhnoſt (v) vseh vižah na vse načine: jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ jo puſti po ſili K'ſebi perpelat, inu vſijh vishah je iskal de bi njega volo dopolnila ǀ ta paklenski ſourashnik vſyh uishah ſe je pomujal Joba perpravit v' nepoterpeshlivoſt ǀ uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ Flavinus ſilnu mozhnu je lubil Terentio, katero vſyh vishash je hotel sa ſvojo sheno imeti ǀ vſyh viſſah je iskal njega pregovorit ← srvnem. vīse ‛način’; ūf gelīche wīse ‛enako, na isti način’
voda -e ž voda: dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda im. ed. posherla ǀ vuoda im. ed., ſemla, lufft, inu Nebu ſo tebi pokorni ǀ ta slana, inu grenka morska uoda im. ed. je bila slatka ratala ǀ Taisti, kateri dalezh od vode rod. ed. ſtoij neutoni ǀ mu imaio frishne vuode rod. ed. perneſti ǀ vſame en bokau ſmerdezhe uode rod. ed. ǀ kadar kuli enu ſernu shita pobere, ali eno kaplo vodè rod. ed. popye ǀ Skala od nature je ſuha, inu vſebi nima vuodè rod. ed. ǀ te shelesne mazhike s'vode rod. ed. vun ulezhe ǀ vuodi daj. ed. ſi bil ſapovedal de ima ribe roditi ǀ ona gre pruti vodi daj. ed. ǀ te druge shtorkle v'klnu vodo tož. ed. noſsio ǀ s'eno shlizo je vodò tož. ed. s'morja jemal ǀ ona bo dalla njemu, inu shivini uodo tož. ed. pyti ǀ Chriſtus vuodo tož. ed. je v' vinu preobernu ǀ Stuari vuodò tož. ed., inu jo poſtavi na ſvoje meſtu ǀ uodò tož. ed. pijete ǀ ie bil ſapovedal vſe Iſraelske fantizhe vdo tož. ed. vrezhi ǀ prezei sa nym v'vodo tož. ed. ſkozhi ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi mest. ed. ſo shiveli ǀ aku pak dolgu zhaſsa vuodi mest. ed. leshj tard kakor kamen rata ǀ ob ſuhem kruku, inu uodi mest. ed. ſe je poſtil ǀ cello nuzh je v'vodi mest. ed. ſtal ǀ v'shveplenskim ogniu te dushe plauaio, kakor ribe v'uodi mest. ed. ǀ s' vodo or. ed. je vinu mejſhal ǀ de bi njemu s' frishno vodò or. ed. hotel glavo smiti ǀ vinu s'vodo or. ed. meiſhaio ǀ sapovej s'uodò or. ed. vus'volni ſvejt potopiti ǀ s'vodò or. ed. je golufal ǀ vſe vode im. mn. teh ſtudenzou, inu shternih, okuli tiga meſta Hjericho ſo bile ſe pokaſile ǀ vſe vuode im. mn. ſe v' morje skryeio ǀ kadar uode im. mn. ſo bile nah dalle, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie ǀ je sapovedal vodam daj. mn. de ſo yh potopile ǀ Poſtavi ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode tož. mn. ǀ pres zholna ſo zhes glaboke, inu derezhe vuode tož. mn. na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali sladka voda sladka voda: is terde skale ſturij de frishna ſlatka voda im. ed. ſvera
zelišče -a s zelišče: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne, inu sheliszhe im. ed. ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe im. ed. bode tebe osdravilu ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe im. ed., inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha rod. ed. ſvoj vèrt ǀ on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi daj. ed. ǀ je bil … sapovedal … sheliszhi daj. ed. de ga imà arznovati ǀ hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe tož. ed. vun pleve ǀ nam perneſse selishe tož. ed., roshize, driveſsa, inu ſad ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe tož. ed., dreuie, in ſad ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … s'ſelishzhe tož. ed., dreuie inu ſad imenovati ǀ maihinu je shenfovu sernu, vener kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem seliszhem or. ed. ǀ Kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekſhe mej vſem ſeliſzem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem sheliszom or. ed. ǀ de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh rod. mn. ǀ nuz, inu muzh teh seliszh rod. mn. ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha tož. mn. poſna
zid -a m zid: morje je ſtalu tardu kakor syd im. ed. ǀ tarda ratala, kakor en ſyd im. ed. ǀ sid im. ed. ſam od sebe ſe podere ǀ de bi voda kakor ſid im. ed. terda bila ǀ Serazenerje is syda rod. ed. tiga kloshtra je vergla ǀ Se oberne k' ſidu daj. ed., ter sazhne s' ſolſſami G. Boga proſſit ǀ k'ſidu daj. ed. ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ koku je bil ta mozhni sijd tož. ed. tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ predereta syd tož. ed. te Zerkui ǀ s' glavo v'sijd tož. ed. tauzhe ǀ najde 70. ſtarizou, kateri ſo klezhali, inu kadili kazhe, Crokotile, pſse, inu mazhike na ſidu mest. ed. smalane ǀ ta muha sazhne leitat okuli teh piſſanih ſidou rod. mn. ǀ tiga na meſtni Syde tož. mn. poſtavio
zlat -a prid. zlat: naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik: ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.
zmešen -a prid. pomešan, zmešan: zhe tezhe po semli katera je smeſhèna im. ed. ž s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne (I/1, 190) Mogoče bi bilo sicer izhajati iz → zmešan in domnevati prehod nenaglašenega a > e za palatalom, vendar v prid nastavku zmešen, kar je deležnik od zmesíti, govori naglasna oznaka.
živenje -a s 1. življenje: Ta ſmert je bila danaſs ratala tu shivejne im. ed. ǀ takrat naſha ſmert nebò ſmert, temuzh enu vezhnu shiveine im. ed., inu pozhitik ǀ tem pravizhnim je shivejnie im. ed., tem greshnim ſmert ǀ naſhe shivènie im. ed. je raunu kakor voda, katera tezhe po semli ǀ kakushnu je tu tekozhe naſhe shivenie im. ed., takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ rajtingo dajte od vashiga shivejna rod. ed. ǀ takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ od perve minute tvojga pozhetia, do ſadne minute tvoiga shiuejna rod. ed. ǀ kar ym je bilu potrebnu k'shivejniu daj. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne tož. ed. kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ pobulshajte per zajtu vaſse greshnu shiveine tož. ed. ǀ sheli enu dolgu, inu srezhnu shivejnie tož. ed. ǀ Aku s'kuſi buleſni vam hozhe okratit vashe ſhivejne tož. ed. zhes Boga marmrate ǀ s'Kusi nijh greshnu shivenie tož. ed. ǀ leto premiſleozh nyh shiveinie tož. ed. bodo pobulshali ǀ vy, kateri enù takushnu skivejne tož. ed. pelete ǀ s'kusi ſvojo nezhisto lubesan, inu neſramnu shiveni tož. ed., kateru je tribal s'ſvoio lubo Dalido ǀ Nasha ſmert dishi po nashem shiveniu mest. ed. ǀ G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom or. ed. ſte reſerdili ǀ kateri bi miſlili s' enem brumnem shiveniam or. ed. ǀ s'nashijm greshnim shivenjam or. ed. ǀ en shpot s'ſvojm shjvejnam or. ed. Chriſtuſu sturj 2. prehrana, živež: nesabelena shpisha, inu neslana je nashe shivejne im. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne tož. ed. ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi Pomen ‛prehrana, živež’ se pojavi le v navedenih dveh primerih in je verjetno analogen po dvojnem pomenu besede → življenje, kjer je prvoten.
žleb -a m žleb, kanal: shivènie je raunu kakor voda, katera tezhe po semli: Ali sakaj perloshi to beſſedo po semli? inu sakaj nepravi po shlebi mest. ed.? dokler po shlebi mest. ed. hitrèshi tezhe kakor po semli? Samerkajte de voda katera tezhe po shlebah mest. mn. obeniga duha neudobi ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah mest. mn. pelati Množinski obliki lahko kažeta na možni nastavek žleba ž, ki pa ne bi imel vzporednice pri nobenem drugem sloven. piscu in v nobenem drugem slovan. jeziku.
žveplen -a prid. žveplen: aku semla je ſhveplena im. ed. ž, taku tudi voda po ſhveplu deshi (I/1, 189) ǀ do vekomabom v' shueplenim mest. ed. m ogniu pokopana (II, 27) → žveplo, → žveplenski
žveplo -a s žveplo: s'Nebeſſ ogin, shveplu im. ed., inu ſerd Boshij bo na te greshne dushe padal (II, 242) ǀ drusiga nej ſo vidili … ampak shveplu tož. ed., inu sfiniz kateru ſo ym v'garlu ulivali (I/1, 93) ǀ aku semla je ſhveplena, taku tudi voda po ſhveplu mest. ed. deshi (I/1, 189) ← bav. stvnem. *swëpal, stvnem. swëbal, srvnem. swëbel ‛žveplo’