1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
dejavnost, ki se ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
dejavnost, ki se ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
beloúška beloúškesamostalnik ženskega spola[beloúška]
nestrupena kača s svetlejšima pegama na zadnjem delu glave, ki živi zlasti ob vodi; primerjaj lat.Natrix natrix
ETIMOLOGIJA: iz *belouh, iz ↑bel + ↑uho
belúga belúgesamostalnik ženskega spola[belúga]
1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat.Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat.Huso huso
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv.cȉpal, roman. jezikov in lat.cephalus iz gr.képhalos iz kephalḗ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...
2. ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh
STALNE ZVEZE: nazivni čin ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb.čȋn ali rus.čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov.činъ < pslov.*činъ‛red, vrsta’ < ide.*ku̯ei̯-‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...
číst čísta čístopridevnik[číst čísta čísto]
1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
3. ekspresivno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: slabšalnohibrid
3.1.ekspresivno kar ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si lastnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Hermaphrodit, frc.hermaphrodite in nlat.hermaphroditus iz gr.hermaphródītos, po imenu dvospolnega božanskega bitja Hermaphródītos, otroka Hermesa in Afrodite - več ...
hídra hídresamostalnik ženskega spola[hídra]
1. grško mitološko bitje s kačjim telesom in navadno devetimi glavami, ki posekane znova zrastejo
2. iz zoologije manjša sladkovodna žival z vrečastim telesom in lovkami, ki je pritrjena na podlago in živi v simbiozi z algami; primerjaj lat.Chlorohydra viridissima
3. ekspresivno kar hitro, nenehno raste in je kljub nasprotnim prizadevanjem neuničljivo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem.Hydra in) lat.hydra iz gr.hýdra, prvotno ‛vodna žival’ iz hýdōr‛voda’
1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: spodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: spodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivnospodjedati
káfrski káfrska káfrskopridevnik[káfərski] STALNE ZVEZE: kafrski bivol ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl.caffer v pomenu ‛temnopolti prebivalec južne Afrike’, nlat.caffer, iz arab.kāfir‛nevernik’, kot so muslimanski trgovci in trgovci s sužnji v južni Afriki prvotno poimenovali avtohtone prebivalce, iz kafara‛prikrivati’
1. izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartografiranje
1.1. vnašanje, prikazovanje podatkov o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografiranje
2. iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologijekartografija
4. okrasni grm ali manjše drevo s suličastimi listi in modrimi, vijoličastimi ali belimi cvetovi z rumenim osrednjim delom in kroglasto krošnjo; primerjaj lat.Solanum rantonnetii,Lycianthes rantonnetii; SINONIMI: iz botanikerantonetijeva krompirjevka
5. neužitna kroglasta goba z debelo hrapavo ovojnico bele ali rjavkaste barve in brez beta; primerjaj lat.Scleroderma citrinum
mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element
mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element
mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element
mangrôva mangrôvetudimángrova mángrovesamostalnik ženskega spola[mangrôva]tudi[mángrova]
1. navadno v množini tropsko drevo ali grm z dolgimi zračnimi koreninami, ki raste na območju plimovanja, zlasti ob ustjih rek; primerjaj lat.Rhizophoraceae
1.1.navadno v množini območje, poraslo s temi drevesi ali grmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Mangrove) iz angl.mangrove, iz špan.mangle ali port.mangue, iz nekega indijanskega arav. jezika, + angl.grove‛gozdiček’
manšéta manšétesamostalnik ženskega spola[manšéta]
1. spodnji del rokava z gumbi, navadno pri srajci, bluzi
1.1. stisnjen del oblačila ali modni dodatek, navadno v obliki traku
2. kar kaj tesno obdaja, ovija, navadno za oporo, zaščito pred zunanjimi vplivi
3. del naprave za merjenje krvnega tlaka, ki se ovije okrog nadlahti
4. skupina mišic in njihovih kit v ramenskem sklepu, ki nadlahtnico povezuje z lopatico; SINONIMI: iz anatomijerotatorna manšeta
STALNE ZVEZE: rotatorna manšeta ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Manschette iz frc.manchette, iz manche‛rokav’ - več ...
móka mókesamostalnik ženskega spola[móka]
1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element
neoprén neoprénatudinéoprẹn néoprẹnasamostalnik moškega spola[neoprén]tudi[néoprẹn]
1. raztegljiv sintetični material, ki omogoča toplotno izolacijo in se uporablja zlasti za izdelavo plavalnih, potapljaških oblačil
1.1.manj formalno plavalna, potapljaška oblačila, oprema iz tega materiala
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Neopren, it., angl.neoprene, frc.néoprène, iz novoklas.neo..‛nov’ iz gr.néos + (kloro)pren
obád obádatudiobàd obádasamostalnik moškega spola[obát obáda]tudi[obàt obáda]
večja, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, zlasti sesalcev; primerjaj lat.Tabanidae
STALNE ZVEZE: goveji obad ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.ȍbād, ȍvād, rus.óvod, češ.ovád < pslov.*ovadъ, verjetno iz ide. zloženke iz ↑ovca + ↑jesti, prvotno torej *‛ki grize ovce’ - več ...
obvòd obvódain obvôdasamostalnik moškega spola[obvòt obvóda]in[obvòt obvôda]
1. vod, ki nadomesti, obide neprehoden, prekinjen del glavnega voda; SINONIMI: bypass
2. iz medicine priprava, ki nadomesti, obide obolelo žilo ali drug votel organ; SINONIMI: bypass
2.1. operacija, pri kateri se vstavi ta priprava; SINONIMI: bypass
3. ekspresivno kar omogoča okoriščanje, zlorabo zaradi neustreznosti, nedorečenosti zakonodaje, predpisov; SINONIMI: ekspresivnobypass
2. navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalnobarakuda
3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivnoplitev
5.1.ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivnoplitev
5.2.ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivnoplitev
5.3.ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivnoplitev
STALNE ZVEZE: plitki relief FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom ETIMOLOGIJA: = cslov.plytъkъ, hrv., srb.plítak, češ.plytký < pslov.*plytъ(kъ) iz *plyti‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.1.ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.2.ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.3.ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivnoplitek
podúst podústitudi podustísamostalnik ženskega spola[podúst]
večja sladkovodna riba zelenkasto sive barve z oranžkastimi plavutmi in širšimi usti na spodnji strani glave, ki se drsti v velikih jatah; primerjaj lat.Chondrostoma nasus nasus
ETIMOLOGIJA: = nar.rus.podúst, sorodno češ.podoustev < pslov.*pod(ъ)ustь, iz ↑pod + ↑usta, po položaju ust te ribe nižje na spodnji strani glave - več ...
5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal
ETIMOLOGIJA: = srb.cslov.ponorъ, hrv., srb.pònor, češ.ponor‛pogrezanje’ < pslov.*ponorъ iz *ponerti‛potopiti se, pogrezniti se’ iz *nerti‛potapljati se’ iz ide. *nerH-, kot litov.nérti‛potapljati se’ - več ...
postŕv postŕviin postrvísamostalnik ženskega spola[postə̀ru̯ postə̀rvi]in[postə̀ru postə̀rvi]in[postə̀ru̯ postərví]in[postə̀ru postərví]
1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat.Salmoninae
1. odstraniti škodljive snovi iz organizma ali jih razgraditi
2. v obliki razstrupiti se spraviti škodljive snovi iz organizma
3. odstraniti škodljive snovi od kod ali jih razgraditi
4. navadno ekspresivno odstraniti kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑strup
somìč somíčasamostalnik moškega spola[somìč]
sladkovodna riba brez lusk, z rjavkasto zelenim hrbtom, belim trebuhom in osmimi izrastki okoli ust, po izvoru iz Severne Amerike; primerjaj lat.Ameiurus nebulosus; SINONIMI: iz zoologijeameriški somič
1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: izpodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: izpodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivnoizpodjedati
ETIMOLOGIJA: ↑spodjesti
. prepričanost o svojih sposobnostih, znanju, moči
stalagmít stalagmítasamostalnik moškega spola[stalagmít]
ETIMOLOGIJA: = nar.hrv.sulac, kot stcslov.sulěj‛boljši, močnejši’, cslov.suliti sę‛bahati se’ iz pslov.*sulъ‛velik’ < ide.*k'ou̯H-lo-‛napihnjen, nabrekel’, tako kot stind.śū́ra-‛junak’, śváyati‛nabrekati, postajati močan’, śótha-‛nabuhlost, nabreklina’ - več ...
šêjek šêjkasamostalnik moškega spola[šêjək] STALNE ZVEZE: žabji šejek ETIMOLOGIJA: sorodno s šajka‛majhna ladja’; prvotni pomen ‛žabji splav, čoln’
têrmovka têrmovkesamostalnik ženskega spola[têrmou̯ka]
steklenici podobna izolirana posoda, ki ohranja temperaturo tekočine
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz termična steklenica
udórnica udórnicesamostalnik ženskega spola[udórnica]
iz geografije večja kotanja, nastala z udorom stropa kraške jame; SINONIMI: iz geografijekoliševka
ETIMOLOGIJA: ↑udor
vídra vídresamostalnik ženskega spola[vídra]
manjša zver z vitkim telesom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat.Lutra lutra; SINONIMI: iz zoologijeevrazijska vidra
STALNE ZVEZE: evrazijska vidra, morska vidra, orjaška vidra FRAZEOLOGIJA: bruhati kot vidra ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.vȉdra, rus.výdra, češ.vydra < pslov.*vydra iz ide.*ūdrah2, *ūdro‑ iz ide.u̯odr̥‛voda’, tako kot stind.udrá‑‛neka vodna žival’, gr.hýdros, hýdra‛vodna kača’, enydrís‛vidra’, lat.lutra, litov.ū́dra, nem.Otter, angl.otter; v frazemu = nar.bolg.vidra‛izvir’ iz pslov.*vydrati*‛teči, dreti ven’ - več ...
. večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove
víski vískija; tudiwhiskey; tudiwhiskysamostalnik moškega spola[víski]
žgana pijača iz žita, zlasti ječmena
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.whiskey, whisky, skrajšano iz škot.uisge beatha, prvotno ‛voda življenja’, iz uisge‛voda’ in beatha‛življenje’ - več ...
vršáti vršímnedovršni glagol[vəršáti]
1. oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov.*vъršati, dalje sorodno z litov.ur̃sti, ur̃šti‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
zakolíčiti zakolíčimdovršni in nedovršni glagol[zakolíčiti]
1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo