magári prisl. (ȃ) pog., ekspr. - 1. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: čakal te bom magari do polnoči; za tako sliko dam magari pet tisoč dinarjev tudi, celo; čevlje lahko prodaš ali pa jih magari podariš
// izraža pritrjevanje, privolitev: »ali bi ga požirek?« »Magari« - 2. v vezniški rabi čeprav, tudi če: avto bom prodal, magari z izgubo / magari če se na glavo postaviš, ne dobiš; potem naj me zaprejo, pa magari za več let / elipt. »vstani, ura je že sedem.« »Magari devet«
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.