Tiskanje

otóžen -žna -o prid., otóžnejši (ọ́ ọ̄) ki je v stanju čustvene prizadetosti: otožen človek; biti, postati otožen; ekspr. danes si pa nekam otožen žalosten, potrt
// ki izraža, kaže tako stanje: otožen glas, pogled, smehljaj
// ki povzroča tako stanje: otožen spomin; obšle so ga otožne misli / otožna glasba, pesem / ekspr. otožna jesenska pokrajina

otóžno

prisl.:

otožno gledati v daljavo

otožno se nasmehniti

ne bo je več nazaj, je otožno rekel

sam.: v njenih očeh je bilo nekaj otožnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika