módus -a m (ọ̑) knjiž. način: iskati modus, ki bi zagotovil pravilno financiranje;
modus izražanja umetnine
♦ filoz. stanje kake stvari, ki je bolj slučajno kot nujno; glasb. starogrška in srednjeveška tonska lestvica; jezikosl. slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja, stanja; naklon; pravn. odredba v darilni pogodbi ali oporoki, po kateri mora obdarjenec oziroma dedič dobljeno premoženje delno ali v celoti porabiti za določen namen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
módus vivéndi módusa vivéndi m (ọ̑, ẹ̑) knjiž. odnos, ki omogoča sožitje: doseči, najti modus vivendi
♦ pravn. dogovor med državami o začasni ureditvi medsebojnih odnosov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.