póleg1 [tudi polək] prisl. (ọ̑) zraven1:
na mizo položi kruh in poleg nož;
po poti hodi otrok, pes teče poleg / dela v sobi poleg / seka drva, poleg pa žvižga / pri aretacijah je bil tudi on poleg / daj otroku mleka in kaj poleg / poleg kot ukaz psu bodi ob vodnikovi levi nogi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
póleg2 in poleg [tudi polək] predl. (ọ̑) z rodilnikom 1. za izražanje položaja v bližini česa ali premikanja v tak položaj: stopata drug poleg drugega;
stal je poleg mene;
posaditi otroka poleg sebe / cesta teče poleg Krke ob Krki / primitivnejša oblika nekaj časa vzdrži poleg višje 2. za izražanje dodajanja: govoril boš ti, pa še kdo poleg tebe;
rastlina potrebuje poleg vlage tudi sončno svetlobo / razpravljali so poleg drugega tudi o šolstvu; zamuja in poleg tega je len; v sobi je poleg (vsega) tega še temno / v vezniški rabi dela v tovarni, poleg tega pa študira še pravo 3. za izražanje primerjave: poleg njega je kakor pritlikavec;
postavljati Koseskega poleg Prešerna / star. vse preteklo se nam zdi lepše poleg sedanjega kakor4. zastar. kljub: poleg vseh slabosti je dober človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.