sónce -a s (ọ̑)
1. ~ sije; gledati v ~; obračati se za ~em; toplo, žareče ~; pesn. rumeno, zlato ~; lepa kot ~; neknj. pog. ~ gre gor vzhaja; poud. ~ se poslavlja |zahaja|
2. pojm. Pozimi je malo ~a; od ~a razgret kamen; soba z veliko ~a; stopiti na ~; ležati na ~u; hoditi po ~u; poud.: Vsa hiša je v ~u |osončena|; vstajati pred ~em, s ~em |zelo zgodaj|
3. vznes. živeti pod svobodnim ~em |v svobodi|; poud.: najsrečnejši otrok pod ~em |na svetu|; Srce si želi ~a |sreče, veselja|; ~ sreče; nestrok. višinsko ~ |strok. kremenova svetilka|
Sónce -a s, zem. i. (ọ̑) na ~u; krožiti okrog ~a
Sónčev -a -o (ọ̑)
sonce.. prvi del podr. zlož. sonceljúben