tóp -a m (ọ̑); gl. topos
tòp1 tôpa m (ȍ ó) |oblačilo|
tòp2 tôpa m, mn. topôvi (ȍ ó) streljati s ~ovi; snežni ~; šah. trdnjava
tòp3 tôpa -o tudi tòp tôpa -ó; bolj ~ (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ nož; ~ pogled; slabš. ~ človek |neumen, omejen|; poud. top za koga/kaj biti ~ ~ vse dogajanje |neobčutljiv|
tôpi -a -o (ó) geom. ~ kot
topóst -i tudi tôpost -i ž, pojm. (ọ̑; ó)
tòp4 posnem. medm. (ȍ) ~, ~, ~, so se slišali težki koraki obiskovalca
tóp.. tudi tóp prvi del podr. zlož. (ọ̑) |vrh| tópléstvica tudi tóp léstvica