ję̑zernik, m. der Befehlshaber über tausend Mann: j. vojske, ogr.-Valj. (Rad); der Major, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

jezérnik -a m polkovnik, poveljnik: ti bogati i jezerniczke ſzo ſze ſzkrili vlüknye KŠ 1771, 778; Naj jejte meſzou králov i meſzou jezernikov KŠ 1771, 802; gda bi Herodes vecsérjo napravo tim viſesnyim ſzvojim i jezernikom KŠ 1771, 119; Priſao je pa Jezernik z-vitézmi KM 1796, 129

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.