žláhta -e ž (ȃ)
1. pog. sorodstvo, sorodniki: povabiti vso žlahto; bogata, vplivna žlahta; oni so naša daljna žlahta / stanovati pri žlahti; žlahta po očetovi strani
2. zastar. plemstvo: gradovi žlahte / poljska žlahta šlahta
● 
pog. fant je naša žlahta naš sorodnik; pog. najbrž me ne poznaš, čeprav sva žlahta sorodnika; star. nisem vedel, da je moja žlahta moj sorodnik; pog. midva sva si še nekaj v žlahti dolguješ mi še nekaj; pog. biti (si) v žlahti (s kom) v sorodstvu, sorodu; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žláhta -e ž, skup. (ȃ) neknj. ljud.: sorodstvo, sorodniki; Fant je naša ~ naš sorodnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žláhta -e ž
GLEJ SINONIM: sorodstvo, šlahta, v sorodu
GLEJ ŠE: sorodstvo, sorodstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

žlahta je sestavina izrazov
Dober sosed je več vreden kot vsa žlahta, Žlahta, raztrgana plahta

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žlȃhta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.-Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žláhta tudi žlájhta tudi žlájta -e ž
1. sorodstvo, sorodniki: ni Mati, ni drüga nikakse féle 'slájhta SIZ 1807, 4; tivárisa, ali nej ſzprepovejdane 'zlájte oſzvoijo KŠ 1754, 220; Od 'zláhte BKM 1789, 428; Od 'slájhte SŠ 1796, 158; povrnouti moremo nyihovoj 'zlájhti KŠ 1754, 53; Jaz tebé vzemem, ne pa tvojo cêlo 'zlájto AIP 1876, br. 9, 5; da ſzi pogocsimo z-drügov poſtenov 'slájhtov SIZ 1807, 21
2. rod: Sto je Kriſztuſa mati i 'zlájta KŠ 1771, 109; Poroudo ſze je od 'Zidovſzki roditelov 'zlájhte KŠ 1771, 157; Od raſzpétoga Kriſztuſa 'zlájte KŠ 1771, 328; nyegovoga národa ino 'slájhte je naplodo SIZ 1807, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žlahta [žlȃhta] samostalnik ženskega spola
  1. vrsta, kategorija
  2. sorodstvo
  3. svaštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žlahta samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žlahta žF49, agnatioẛhlahta; cognationarod, rúd, ṡhlahta; congenerod ene ṡhlahte rojen; degenerareſe po ṡhlahti ne vrézhi; geneologia, -aepopiſſovanîe ene ṡhlahte, buque ene ṡhlahte; incestus, -us, vel incestum, -tikurbaria v'ṡhlahti, lotria s'ṡhlahto; linea paternaverſta ozhine ṡhlahte, ali rodá; prosapia, -aeṡhlahta, ſtán; proximitasbliṡhnîa ṡhlahta; tradux, -cisrodvina, ṡhlahta

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žlahta -e ž sorodstvo: njegovi priatelni, inu shlahta im. ed. ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal ǀ Bug perpusti de ti, inu tuoja cella shlahta im. ed. v'shpot pade ǀ ſo taku greshni, de blishne shlahte rod. ed. ſe neshonajo, temuzh nezhistost vkupaj tribaio ǀ Nej shlahte rod. ed. taku blishne, de bi na semli mogal edn timu drugimu saupat ǀ n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti daj. ed. ǀ en Mashnik s'Kusi CerKoune prehodishe ſvojo shlahto tož. ed. obogati ǀ je proſsila sa suojo vbogo slahto tož. ed. ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto or. ed. dellajo ǀ katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam, mej blishno shlato or. ed. vse žlaht vsakovrsten: Tvoje garlu je, kakor Davidau Turn, s'brambani ſijdan, na katerim taushent szhiton viſsij, inu vſe shlaht oroshje teh mozhnih ǀ kar kobilize pustè tu bodo kebri pojedili, inu kar kebri puſtè tu bodò vſe shlaht zheruie ſnedili ← srvnem. slahte ‛pokolenje, pleme, rod, izvor’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žlahta -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žlahta sam. ž ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žlahta

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žlahta

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žlahtažˈlaːxta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Število zadetkov: 16