Tiskanje

lés1 -á stil. -a m (ẹ̑)
1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago; les poka, strohni, se suši; impregnirati les; sekati, skobljati, žagati les; škodljivci uničujejo les; uporabljati les za izdelavo orodja; vrezati črke v les; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les; les je grčav, mehek, trd; kos lesa; lastnosti, struktura lesa; obdelava, predelava lesa; vrste lesa; kip je iz lesa; palice iz različnega lesa iz različnih vrst lesa; grče, razpoke v lesu; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; rezbariti v lesu iz lesa / mn.: eksotični lesovi vrste eksotičnega lesa; lesovi svetle barve
2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo: izvažati les; spravljati les iz gozda; spuščati les po drči; delavci zlagajo les; kubični meter lesa; skladovnice lesa na žagi; trgovina z lesom / gradbeni les za gradnje ali za pomožne konstrukcije; stavbni les za lesene konstrukcije v stavbi; tesani, žagani les; les za kurjavo
3. gozdna drevesa, gozdno drevje: posekati les in ga pripraviti za žago; pridelovanje drobnega lesa; sečnja lesa / tak les raste povsod tako drevo, tak grm; goji topolov les topolovo drevje
4. nav. mn., knjiž. gozd: les šumi; veter je bučal skozi lesove; iti po drva v les; mračni lesi / les zarašča pašnike
● um. žarg. umetnik tokrat razstavlja samo les umetniške izdelke iz lesa; on je iz drugačnega lesa kot jaz (po naravi) drugačen; pog., ekspr. biti (malo) čez les čudaški, neumen; vznes. Kristus visi razpet na lesu v krščanskem okolju na križu; gostinska soba je vsa v lesu stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa v krščanskem okolju vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo; nar. gadov les grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; nar. pasji ali volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; star. popotni les popotna palica
♦ agr. rastni, rodni les; bot. božji les zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; gozd. črni les les iglastega drevja; okrogli les ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; pozni les gostejša plast lesa v letnici; prodati stoječi les ali les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana; kem. suha destilacija lesa; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mehki, trdi les; tehnični les ves les razen drv; pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; vezani les vezane in panelne plošče; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino; teh. celulozni les za pridobivanje celuloze

lês2 prisl. (é)
1. nar. sem, semle: ne more priti les / kot poziv les pojdi
2. v medmetni rabi, kot klic govedu na levo!: sivka, les / les (k) sebi

lés -á tudi lés -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv snov. (ẹ̑ ȃ; ẹ̑) ~ se suši; kip iz ~a; grče v ~u; gradbeni ~; hrastov ~; Soba je vsa v ~u |ima stene obložene z lesom|; skup. posekati ~ |drevje|; spravljati ~ iz gozda; števn., neobč. šumenje ~ov gozdov

lês1 smer. prostor. prisl. (é) pokr. sem, semle: ~ pojdi

lês2 velel. medm. (é) pokr. na levo: liska, ~

Aix-les-Bains -a [éks-le-bén] m, zem. i. (ẹ̑-ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
aixlesbainski -a -o (ẹ̑)
Aixlesbainsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Aixlesbainsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

lés -á m

snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov

SINONIMI:

lesna snov, lesnina, redk. lesovina

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

stoječi les

GLEJ ŠE SINONIM: gozd
GLEJ ŠE: prirastek, prirastek, prirastek, palica, palica, palica, destilacija, destilacija, palica, neumen1, kvasija, krhlika, kosteličevje, kosteličevje, klimatizirati, klimatizirati, jedrovina, drevje, drevje, brogovita, drevje

čez lés povdk. zv.

GLEJ SINONIM: čudaški

lés Frazemi s sestavino lés:
bíti [málo] čez lés, [málo] čez lés

lẹ̑s lesȃ m

lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.-Mur., Cig., Jan., Npr.-Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.-C., Motnik (Št.)-Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.-C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).

lès, adv. iz: le-sem, hieher, Cig., Jan.; Prid', zidar, se les učit, Vod. (Pes.).

les [lẹ̑s] samostalnik moškega spola

les
gozd

les samostalnik moškega spola

les m, F46, callo, -onis, zokla, s'léſſa; centrum, ſréduſt ene rizhy, ena gerzha v'lejſſi, ali ṡhila v'kameni; ex ligno, is leſſa; laureus, -a, -um, lorberṡki, is lorberṡkiga liſſá; lignarius, -a, -um, kar k'leſſu ſliſhi; lignator, kateri leis, ali derva ſéka, ſékazh, ali ſikázh; lignosus, -a, -um, darvèn, terd kakòr leis, leſſu glyh; lignum, leis, polénu, hlod, povirik, krepel, drivú; thryps, -pis, en v'leiſſi zherv, kateri ta leis ṡkuṡi prejéda; vitis luxurians, terta, na kateri je prevezh liſſá, ali groṡdja; xylophagus, -gi, en zherv v'leiſsi

les -a m les: slatu je shlahtnishi, kakor je lejſs im. ed., ſrebru, inu shkerlat ǀ kameine, inu lejſſ im. ed. tulikajn vela, kakor je velal ob zhaſſu Numa Pompiliusa ǀ Sturi ſi en zholn is lohkiga leſſa rod. ed. ǀ leſſà rod. ed., inu kamejna v' desheli nemanka ǀ s'frishniga lejſà rod. ed. je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ Iſak je bil poſtaulen na butaro tiga liſſa rod. ed., kir je imel offran biti ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu, de ſo lejs tož. ed. sa tempel sekali ǀ Na leſſu mest. ed., v' tem kir Mojſſes ſvojo palzo v' te grenke, inu ſmerdezhe shterne poſtavi (cedrov) les iz (hriba) Libana les libanonske cedre: krish je bil od lejſſa is libana rod. ed. ǀ veſsla inu driveſſa ſo bile is cedraviga leſsà is hriba Libana rod. ed. → Liban

les -a samostalnik moškega spola

les sam. m ♦ P: 16 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)

lés lesá m

lés gvajákovca lesá -- m

lés -á m

káčji lés -ega -á m

kraljévski lés -ega -á m

leopárdski lés -ega -á m

limónski lés -ega -á m

masívni lés -ega -á m

mêhki lés -ega -á m

pôlni lés -ega -á m

róžnati lés -ega -á m

róžni lés -ega -á m

stísnjeni lés -ega -á m

tŕdi lés -ega -á m

upógnjeni lés -ega -á m

zébrasti lés -ega -á ž

želvovínasti lés -ega -á m

lés lesá m

lés -á m

ciklopórni lés -ega -á m

difúzno porózni lés -- -ega -á m

diskolorírani lés -ega -á m

kásni lés -ega -á m

kompresíjski lés -ega -á m

mêhki lés -ega -á m

natézni lés -ega -á m

obróčasto porózni lés -- -ega -á m

polétni lés -ega -á m

pomladánski lés -ega -á m

pôzni lés -ega -á m

ráni lés -ega -á m

raztréseno porózni lés -- -ega -á m

reakcíjski lés -ega -á m

ténzijski lés -ega -á m

tláčni lés -ega -á m

tŕdi lés -ega -á m

vênčasto porózni lés -- -ega -á m

zgódnji lés -ega -á m

fosílni lés -ega lesá m

kaméni lés -ega lesá m

okamnéli lés -ega lesá m

okremenjêni lés -ega lesá m

opalizírani lés -ega lesá m

premógasti lés -ega lesá m

silificírani lés -ega lesá m

zoglenéli lés -ega lesá m

okremenéli lés -ega lesá m

brézov lés -ega lesá m

búkov lés -ega lesá m

jávorov lés -ega lesá m

jesénov lés -ega lesá m

les

geselski sestavek

les

geselski sestavek

les ► ˈlėːs ˈlėsaː m

lés lesá samostalnik moškega spola

les

[cọ́ːkle sa ƀˈle] z ləsàː spọ́ːđa m̥ pa ˈwən [...] stẹ́ːsane

Rešeno drevo, rešeni les
Zanima me, kako na področju oblikovanja pohištva poimenovati drevje, ki ni bilo posekano z namenom pridobivanja lesa, ampak zaradi sanacijskih, sanitarnih ali drugih vzrokov, npr. spora med sosedi, gradnje nove hiše. Gre predvsem za drevje, ki raste v urbanem okolju. Angleški termin je salvaged tree . Ustrezno poimenovanje se mi zdi rešeno drevo , saj se drevo, ki je z vidika industrije oz. množične proizvodnje neuporabno, uporabi za izdelavo unikatnega pohištva.

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar Pohlinovega jezika

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Farmacevtski terminološki slovar

Terminološki slovar uporabne umetnosti

Tolkalni terminološki slovar

Botanični terminološki slovar

Geološki terminološki slovar

Gemološki terminološki slovar

Slovenski smučarski slovar

Črnovrški dialekt

Kostelski slovar

Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini

Terminološka svetovalnica