ljúbica -e ž (ȗ) 1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner: postala je njegova ljubica;
njen mož ima ljubico;
vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico 2. ženska, zlasti neporočena, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega: poslati ljubici sporočilo;
fant ima že ljubico;
priti k ljubici pod okno;
nezvesta, prevarana ljubica 3. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka: to je naša najmlajša, naša ljubica;
pren. Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče (F. Prešeren) // ekspr. ljubljena ženska: naša ljubica je zbolela / kot nagovor kje si bila, ljubica // ekspr. kar je komu ljubo, drago sploh: lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice
● knjiž. ljubica vijolica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
LjubicaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [ljúbica], rodilnik [ljúbice]
BESEDOTVORJE: Ljubičin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ljúbica -e ž, člov. (ȗ) poud.: imeti ~o |ljubimko|; moja draga ~ |ljubljena ženska|; ljubk. naša mala ~ |ljubljenka|; star. fantova ~ dekleljúbičin -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Ljúbica -e ž, oseb. i. (ȗ)Ljúbičin -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ljúbica -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
ljȗbica – glej ljȗb
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ljȗbica, f. 1) die Geliebte, das Liebchen; — 2) das wohlriechende Veilchen oder das Märzveilchen (viola odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — bčelna lj. = melisa, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ljubica [ljȗbica]
samostalnik ženskega spoladekle v ljubezenskem razmerju do fanta; ljuba; ljubica
PRIMERJAJ: ljuba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ljubica
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ljubica
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ljubica gl.
dinarica
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.