Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
málo prisl. (á) 1. izraža majhno stopnjo: knjiga je malo pomembna;
malo vredni predmeti;
malo znani kraji / v družbi malo velja; malo mu je mar za red // ekspr., okrepljen izraža prav majhno stopnjo: za predpise se menijo bolj malo; o konjih je vedel bore malo; kako malo vam je za pravice; francosko razume malo ali nič / prav tako malo se spozna na glasbo kot jaz nič2. izraža majhno količino ali meroa) s samostalnikom: do odhoda je (le) malo časa;
v takem položaju imamo malo upanja na uspeh;
v shrambi je le še malo živil;
zemlja z malo dušika;
z malo besedami vse pove / ekspr.: časa ima malo malo; nekam malo nas je; denarja ima prav malo, zelo malo; elipt. lep dan je, da malo takih b) z glagolom: malo govoriti, misliti, pojesti;
ne malo, veliko mi je pomagal // ekspr., navadno v zvezi z manjkati izraža, da je dejanje blizu uresničenja: malo je manjkalo, pa bi ga (bilo) povozilo; elipt. pri predavanju se zelo dolgočasijo, malo da ne zaspijo 3. ekspr., v zvezi s tisto, to izraža prav majhno količino: še tisto malo nam ne privoščijo;
še to malo hrane bi nam vzeli? 4. evfem. izraža nezadostno stopnjo: take besede so malo premišljene / malo hvaležna naloga nehvaležna5. ekspr., v nikalnih stavkih, v zvezi s še, niti, tudi izraža močno zanikanje: še malo mu ni podoben;
to me niti malo ne zanima;
tudi malo se ni zmenil zanjo 6. ekspr., v nikalnih stavkih izraža veliko mero, stopnjo: denarja ni bilo malo;
to me ni malo razveselilo 7. ekspr., navadno nepoudarjen izraža nedoločeno omejitev povedanega: že malo črviv;
pri delu je priden, le malo neroden je še;
malo čudno se mi zdi;
danes pridi malo prej;
malo čez poldne / malo močnejši sem pa že od tebe / počakajte malo; malo bolj odpri oči / on je malo čudaka
● pog., ekspr. včasih sta si bila malo tako sta se imela nekoliko rada; pog., ekspr. to je malo veliko zame preveč; pog. en malo, star. eno malo mi že pomaga malo, nekoliko; ekspr. še malo, pa bomo doma kmalu; ekspr. kratko in malo (ne) grem izraža podkrepitev trditve ali zanikanja; ekspr. malo po malo sneži pomalo; ekspr. ne razumem ga ne malo ne dosti prav nič; preg. boljše malo kot nič; preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni; prim. kratkomalo, majhen, mali2,
malodane, malopomemben, maloprej, manj, najmanj, nemalo, zamalo
malo...1 ali málo... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na mali, majhen: malokalibrski, malolastniški, malolitražen; malomeščan
malo...2 ali málo... prvi del zloženk (á)
nanašajoč se na malo: maločlenar, malokrvnost; malokateri
pomálem in po málem prisl. (ā) 1. izraža ponavljanje dejanja v majhnih količinah, stopnjah: hrane mu daje pomalem;
pomalem dežuje že ves teden;
zmeraj se pomalem jezi;
pomalem nalagati na ogenj / ves čas me pomalem zebe // malo, nekoliko: pomalem mu je podoben; steza je pomalem uhojena / v mladosti sem bil tudi jaz pomalem tak 2. počasi: pritisk pomalem popušča;
pomalem se te začenjam bati;
pomalem se je nebo zmračilo
● ekspr. pohištvo je pomalem vredno tisoč evrov najmanj tisoč evrov; star. kako vam gre? Hvala, bo že pomalem bo že (kako), še karmálo pomálem in málo po málem ekspr.:
malo pomalem srka kavo; malo pomalem je začelo deževati / malo pomalem se je le dal omečiti;
prim. mali
pomálo in po málo prisl. (á) pomalem: pomalo nalagati na ogenj / to je bila drznost, kakršna pomalo tiči v vsakem mladem človeku malo, nekoliko / pomalo je le izvedel vse počasimálo pomálo in málo po málo
malo pomalem: malo po malo je naletaval sneg
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Malo KladivoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Malega Kladiva samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [málo kladívo], rodilnik [málega kladíva]
Malo ŠpičjePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Malega Špičja samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [málo špíčje], rodilnik [málega špíčja]
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
málo1 -ega s, pojm. (ȃ); gl. majhen
málo2 -- s, pojm. (á) zemlja z ~ dušika; poud.: Še to ~ hrane nam ne privoščijo |majhno količino|; On je ~ čudaka |je čudak|
málo3 -- nedol. količ. štev. (á) imeti ~ prijateljev; z ~ besedami vse povedati; Lep dan je, da ~ takih
málo4 mer. prisl. (á)
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|
málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ sneži
málo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo
málo5 povdk. (á) Dva milijona, to je bilo ~; ~ mu je bilo do zabave
krátko málo izvzem. člen. zv. (á á; ȃ á) Niso bili ne učenjaki ne filozofi, bili so ~ ~ zdravo misleči ljudje
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
málo..1 prvi del podr. zlož. (ȃ) |majhen, mali| málokalíbrski, málolastníški, málolitrážen
malo..1 prvi del podr. zlož. |majhen, mali| malomeščánski, maloštevílen
málo..2 prvi del podr. zlož. (á) |malo| málokàj, málokàk
malo..2 prvi del podr. zlož. |malo| malobeséden, malocvéten, maločlénar, malokŕvnost
málo..3 tudi málo prvi del podr. zlož. (á) málokatéri, málokdó tudi málo katéri, málo kdó
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
málo2 --
s1.
količinski pomen, s samostalnikom v rodilniku izraža majhno količino kake trdne snoviSINONIMI:
ekspr. betevce,
ekspr. betva,
ekspr. betvece,
ekspr. betvica,
redk. betvo,
nar. čink1,
ekspr. drobtina,
ekspr. drobtinica,
ekspr. grižljaj,
ekspr. majceno2,
ekspr. majčkeno1,
ekspr. malce1,
nar. malček2,
ekspr. malenkost,
nar. maličko1,
star. malko1,
ekspr. miceno1,
ekspr. mičkeno1,
ekspr. mrva,
ekspr. mrvica,
ekspr. ped,
ekspr. pedenj,
star. perišče,
ekspr. pest,
ekspr. peščica,
ekspr. prgišče,
ekspr. ščep,
ekspr. ščepec,
ekspr. troha,
ekspr. trohica,
star. trošica,
knj.izroč. za dlan,
ekspr. zalogaj,
ekspr. za ščepec 2.
količinski pomen, v zvezi s snovnim samostalnikom v rodilniku izraža majhno količino česa tekočegaSINONIMI:
star. kan2,
ekspr. kanček,
ekspr. kanec,
ekspr. kaplja,
ekspr. kapljica,
star. kolikaj,
ekspr. majceno2,
ekspr. majčkeno1,
ekspr. malce1,
nar. malček2,
ekspr. malenkost,
nar. maličko1,
star. malko1,
ekspr. miceno1,
ekspr. mickeno1,
ekspr. mičkeno1,
ekspr. naprstnik,
ekspr. požirek,
ekspr. solza,
ekspr. sraga 3.
količinski pomen, v zvezi s pojmovnim samostalnikom v rodilniku izraža majhno mero nematerialne danostiSINONIMI:
star. bore1,
ekspr. drobec,
ekspr. drobtina,
ekspr. drobtinica,
ekspr. iskra,
ekspr. iskrica,
ekspr. iver2,
ekspr. kanček,
ekspr. kanec,
ekspr. kaplja,
ekspr. kapljica,
ekspr. količkaj1,
ekspr. košček,
ekspr. majceno2,
ekspr. majčkeno1,
ekspr. malce1,
nar. malček2,
pog. malenkost,
nar. maličko1,
star. malko1,
ekspr. manj1,
ekspr. miceno1,
ekspr. mickeno1,
ekspr. mičkeno1,
ekspr. minimum,
ekspr. mrva,
ekspr. mrvica,
zastar. nebore2,
ekspr. prgišče,
ekspr. senca,
ekspr. senčica,
ekspr. sled3,
ekspr. sled2,
ekspr. ščep,
ekspr. ščepec,
ekspr. troha,
ekspr. trohica,
star. trošica,
ekspr. zrno,
ekspr. žarek1
málo3 prisl.1.
mer. prisl. izraža manjšo mero, stopnjo dejanja, stanja, lastnostiSINONIMI:
nar. en host,
ekspr. kolikor toliko,
ekspr. manj2,
ekspr. ne dosti,
ekspr. nekaj4,
evfem. ne preveč 2.
čas. mer. prisl. izraža, da kaj traja kratki časSINONIMI:
nekoliko2,
neknj. pog. en čas,
ekspr. hip,
ekspr. hipček,
ekspr. hipec,
ekspr. malček3,
pog. malenkost,
ekspr. minutico,
ekspr. minutko,
ekspr. minuto,
pog. moment,
pog. nekoliko2,
ekspr. trenutek,
ekspr. za čas,
ekspr. za časek,
ekspr. za hip,
ekspr. za hipček,
ekspr. za hipec,
zastar. za kratek postoj,
ekspr. za minuto,
ekspr. za tren,
ekspr. za trenutek,
star. za trenutje
málo4 --
nedol. količ. števn. izraža majhno število česa
málo5 povdk. izraža, da je imenovana količina majhna
krátko málo poudar. člen. zv.1.
ekspr. izraža podkrepitev trditve 2.
ekspr. izraža, da se dejanje zgodi brez preudarka, obotavljanja
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
malo je sestavina izrazov
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
màlo prisl.
1. malo, izraža majhno stopnjo: Ár oni ſzonáſz malo vreimena, kaſtigali SM 1747, 30; i malo ka ſzo ga nej bujli KM 1796, 129; ár je malo ti verni med szinmi cslovecsimi TA 1848, 9
2. izraža majhno količino ali mero: malo ji je, ſteri nájdejo KŠ 1771, 11b; ka je Paveo edno malo prignyenoga tejla bio KŠ 1771, 431; Bilou ji je iſztina nej malo KŠ 1771, A2b; Edno malo i ne bodete me vidili KŠ 1771, 320; Csi szi ga gli malo ménsega nihao od angelov TA 1848, 7; Za cérkev pa malo mára KAJ 1870, 6; malo vecs pocsinka dopüszti napiknyenasiba AIN 1876, 8
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
malo [málo]
prislovmalo
PRIMERJAJ: manj
čez eno malo [čez eno málo]
prislovna zvezakmalu
PRIMERJAJ: čez majhno, čez malo
čez malo [čez málo]
prislovna zvezakmalu
PRIMERJAJ: čez eno malo, čez majhno
eno malo [eno málo]
prislovna zveza- malo
- malo časa
kratko malo nikar [krátko málo nikȃr]
členkovna zvezaizraža zanikanje; sploh ne
PRIMERJAJ: kratko nikar
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
malo sam., F
13,
electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po
malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe;
eliquescere, po
malim reſtopiti;
illabere, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po
malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati;
illapsus, -us, notar padenîe, tú po
malim inu tihu notar vleiṡenîe;
minutatim, od koṡza do koṡza po
malim;
mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po
malim govoriti. Exod:21;
parvitas, tú
malu, ta maihina reizh;
paucis contentus, s'malim ṡa dobru imeti;
paulatim, po
malim, pozhaſſi;
permodicè, cilú
s'malim;
psecas, -dis, tih deṡh, kadar po
malim parſhy;
vinum fugiens, vinu na
malim na nogi;
prim. pomalem - manje , F11, altamen, ali vſai, vener, pak, niṡhter, manîe; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá manîe dvaiſſeti; minus, manîe; multo minus, doſti manîe; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu mile, 13000. ſhulinou; paulò minus, malu manîe; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je devèt inu trideſſeti; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti
- najmanje , minimum, cilú malu, narmanîe
malo prisl., F143, acidulus, -li, malu kiſſil; addubitare, enu malu zviblati, ſhe zviblati; aliquantisper, enu malu; caeculus, kateri malu vidi; duriusculus, -a, -um, enu malu terd, okorn; frivolus, -a, -um, malu vréden; longulus, -a, -um, malu dalſhi; parum obest, malu manka; subarroganter, enu malu prevṡètnu; subsentire, enu malu merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
malo prisl. malo: takushna shlahta malu bo mogla pomagat ǀ kratke zhaſse vshivate, sa Nebu malu marate ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu ǀ malu ludij njega pridejo gledat ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti, de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil, inu taku malu de kumaj eni tizhizi bi sadosti bilu ǀ eni ſo malu bulſhi ǀ malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli ǀ malu poprei lubesnivu je bil njega nagouvril ǀ mallu perdellate malo nepreg. s malo: pokuſsi enu malu tož. ed., samerka, de je strup ǀ te bulshi ſpishe v'almaro skrijeta, inu ozheta s'enu malu or. ed. reipe s'hishe ſpravita → manje
kratko prisl. kratko: Chriſtus hitru, inu kratku ijm odgovori kratko in malo kratko in malo: Ali Bug ym odgovori, de kratku inu malu n'hozhe shnymi pojti ǀ onij kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ brat pak lete nej kratku, inu malu hotel shlishat kratko ne sploh ne, nikakor: Kaj menite Nem. Nem., de Chriſtus je njemu nebeſſa dal sabſtoin? kratkune ǀ Morebit de miſli ta greshni ſvejt Konzhati? Kratku ne
prid -a m prid: malo prida malo prida, malo vreden: kokar ena Samaritanarza, katera je bila malu prida rod. ed. (III, 70)
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
malo1 štev. ♦ P: 26 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
malo2 prisl. ♦ P: 27 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603)
malo3 povdk. ♦ P: 1 (TPo 1595)
malo4 [del besed. zveze] – ♦ P: 14 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TL 1561, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
kakor malo gl. kakor –, malo – ♦ P: 1 (JPo 1578)
kakor malo ... tako malo gl. kakor –, malo –, tako – ♦ P: 1 (JPo 1578)
malo vredan gl. malovreden ♦ P: 1 (KPo 1567)
tako malo kakor gl. kakor –, malo –, tako – ♦ P: 1 (JPo 1578)
taku malo kakor gl. kakor –, malo –, tako – ♦ P: 1 (KPo 1567)
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
málo podjétje -ega -a s
málo pomémbna zadéva -- -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Tolkalni terminološki slovar
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
málo gledalíšče -ega -a s
málo pogrezálo -ega -a s
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
málo čebelárstvo -ega -a s
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
málo gospodárstvo -ega -a s
málo merílo -ega -a s
málo mésto -ega -a s
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Ali pišemo »Facebook« z malo ali z veliko začetnico?
Mi lahko prosim, poveste, kako se pravilno zapiše facebook − z malo ali veliko začetnico?
Ali pišemo »urad za delo« z veliko ali malo začetnico?
Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?
Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico?
Na primer:
na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...
Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?
Besednovrstna uvrstitev besed »malo« in »veliko«
Zakaj so besede, kot sta malo in veliko, prislovi in ne nedoločni števniki?
»Gorski kotar« – »kotar« z malo ali veliko začetnico?Zanima me ali po slovenskem pravopisu moramo kotar pisati z veliko začetnico? Vidim da večina tako piše, čeprav mislim da je to absolutno nepravilno in meni osebno zelo moteče, še posebej zato ker sem od tam doma. Kotar sigurno ni izvedeno od lastnega imena, da bi se pisalo z veliko začetnico, ampak je nekoč v zgodovini označeval nekakšno manjšo upravno enoto, torej bi se enako kot v npr. krajina v Bela krajina moral pisati z malo začetnico?
Industrija 4.0 v besedilu z veliko ali malo začetnico?Prevajam precej besedil iz nemščine o Industriji 4.0. V slovenski literaturi nekateri v besedilu pišejo ta pojem z veliko začetnico, nekateri z malo. Kaj svetujete vi?
Kako pisati »bralna značka«: z veliko ali malo začetnico?Kdaj pišemo bralna značka z malo začetnico in kdaj z veliko?
Kako zapisati zvezo »pohorske planje«: z malo ali veliko začetnico?
Na naši ustanovi izvajamo projekt ALPA, kjer so eno od območij tudi Pohorske planje. Tu se precej lovimo, ker ne vemo, kako je z velikimi začetnicami teh dveh besed: Pohorske planje ali pohorske Planje ali Pohorske Planje ali morda celo pohorske planje.
Gre za območje Pohorja, kjer so planje (travniki) in ne gre za krajevno ime, pač pa za planje s Pohorja.
Kdaj in zakaj pišemo »svet staršev« z malo oz. veliko začetnico?
V publikacijah srečujem različen zapis za svet/Svetstaršev in svet/Svetšole. prosim vas, če mi lahko pojasnite, kakšen je pravilen zapis – z veliko ali z malo začetnico.
Kdaj pisati »e« v besedi »e-račun« z malo in kdaj z veliko začetnico?
Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.
Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?
Kdaj pišemo »zahod« z veliko in kdaj z malo začetnico?
Zanima me, je ZAHOD z veliko začetnico, če mislimo na razviti svet. (Če npr. nekdo iz Indije sanja o ZAHODU).
Kaj pa ZAHODNA kultura potem? ZAHODNE obleke?
Pisanje angleškega zaimka I z veliko ali malo začetnicoZanimalo me je, ali pri navajanju angleških naslovov umetniških del znotraj slovenskega besedila upoštevamo angleško pravilo pisanja osebnega zaimka I z veliko začetnico. Rečeno mi je namreč bilo, da pri navajanju besedil, kot so naslovi umetniških del, ne upoštevamo angleških slovničnih pravil velikih začetnic, temveč naša, torej pišemo veliko začetnico le za prvo besedo naslova in morebitna lastna imena znotraj naslova. Se to pravilo nanaša tudi na besedo I, ki je v slovenščini ne bi imeli razloga pisati z veliko začetnico? Kot primer te dileme lahko vzamemo naslov knjige Tell the wolves I'm/i'm home.
Pisanje bolezni z veliko ali malo začetnico
Zanima me, ali pišemo parkinsonova bolezen z veliko ali malo začetnico.
Pisanje fizikalnih zakonov z veliko ali malo začetnicoAli se imena fizikalnih zakonov piše z veliko ali malo začetnico, npr. Zakon gibanja ali zakon gibanja, Zakon o vzajemnem učinku ali zakon o vzajemnem učinku?
Pisanje nekrajevnega imena »Novi svet« – z malo ali veliko začetnico?Kako pisati nekrajevno ime Novi svet, ki v skladu z uličnim sistemom označuje del mestnega naselja Škofja Loka – "svet" z malo ali vendarle z veliko začetnico?
Pisanje z veliko/malo začetnico programov v izobraževanju odraslihZanima me vaše mnenje glede pisanja z veliko/malo začetnico različnih programov v izobraževanju odraslih:
(1) Kako zapisujemo javnoveljavne programe za odrasle, npr. program osnovna šola za odrasle, po katerem se pridobi javnoveljavna izobrazba?
(2) Kako zapisujemo javnoveljavne programe, po katerih se ne pridobi javnoveljavne izobrazbe, npr. Začetna integracija priseljencev, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Projektno učenje za mlajše odrasle ...?
(3) Kako zapisujemo neformalne izobraževalne programe, ki jih v okviru različnih projektov pripravljamo organizacije za izobraževanje odraslih same, npr. 40-urni začetni tečaj angleščine, digitalna fotografija, nadaljevalni tečaj nemščine (A2) ...?
Poimenovanja pripadnikov navijaške skupine z malo ali veliko začetnicov Jezikovni svetovalnici je bilo objavljeno stališče https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5800/druga-moška-sklanjatev-ujemanje-samostalnika-vojvoda. Pri književnem prevodu, ki ga pripravljam, se srečujem z dilemo, za katero sem našel odgovor v tem stališču. Upam, da pravilen.
V izvirniku igra pomembno vlogo skupina/klub nogometnih navijačev, ki so si nadeli ime Iron Weasels. V svojem prevodu sem se odločil za ime Jeklene podlasice. V besedilu se prvič pojavijo s tem polnim imenom, pozneje pa bodisi z njim ali samo kot podlasice, posamezni član skupine pa kot podlasica. Ni nepomembno, da so vsi do zadnjega moški. Tu sem se srečal z vprašanjem ujemanja glagola s slovničnim spolom samostalnika kot subjekta (ali tudi objekta) povedi. (Izvirnik je za ta problem, glede na angleška slovnična pravila, seveda neobčutljiv.)
In zdaj k mojim vprašanjem v zvezi s citiranim stališčem:
- Ali lahko štejem med samostalnike, ki se končujejo na -a, so pa lahko tako ženskega kot moškega spola (po zgledu ara, panda), tudi samostalnik podlasica?
- Ali je to pravilo ustrezno uporabljeno v naslednjih primerih:
Konec je groženj Jeklenih podlasic, da ga bodo nalomili.Pri tem se podlasici zaničljivo namrdneta drug drugemu, kot da ne bi še nikoli slišala česa bolj smešnega.»Slišati je kot težek frajer,« zagodrnja eden od podlasic.Mokre stopinje so gotovo pustili za seboj podlasice, ko so odšli.
Ne zamerite mi še vprašanja o veliki začetnici, ki sicer nima nobene zveze s citiranim stališčem iz Jezikovne svetovalnice. Za slovensko sceno sem preveril uporabo pisave z veliko in malo začetnico za najpomembnejša kluba nogometnih navijačev. Skupina Green Dragons se dosledno pojavlja pisana z veliko začetnico pri obeh delih imena. (Mimogrede, za svoj prevod ne razmišljam o tem, da bi ohranil ime iz izvirnika, ker ni govor o neki dejanski tuji navijaški skupini.) Ime skupine Viole se (na portalu Nova beseda) večinsko pojavlja zapisana tako, torej z veliko začetnico, včasih pa tudi z malo.
V primeru polnega imena (prej pod 2.a) ne dvomim o pravilnosti velike začetnice samo za prvi del imena. V drugih treh primerih pa nisem čisto prepričan, ali je – v edninski, dvojinski ali množinski obliki – za člane te skupine pravilen zapis z malo (k čemur se očitno nagibam), ali z veliko začetnico. Prosim za vaše mnenje oz. nasvet.
»Poslednji jedi« – zakaj z malo začetnico?Zadnji film Vojne zvezd: pišemo Poslednji Jedi ali Poslednji jedi? V časopisju se najde oboje ...
»Pot na Zali rovt«: kje pisati veliko ali malo začetnico
Preselili smo se na naslov z večbesednim imenom in me zanima pravilen zapis: Pot na Zali Rovt ali Pot na Zali rovt?
Pridevnik »schengenski« v različnih besednih zvezah – pisanje z veliko ali malo začetnicoSicer sem že zasledil vaš krajši odgovor in pojasnila o pravilnem zapisu izraza "Schengen"...vendar sem poskušal najti tudi izčrpnejše pojasnilo okoli pravilnega zapisovanja izpeljank, ki se na navedeni izraz navezujejo...opažam namreč izredno velike razlike pri zapisovanju...torej nekje je isti izraz, v enakem pomenskem kontekstu, zapisan z veliko začetnico, spet drugje z malo začetnico, pri čemer je razlike mogoče zaslediti celo pri zapisovanju znotraj istih objavljenih prispevkov oziroma celo v uradno objavljenih pravnih aktih...opažam, da je dilema glede pravilnega zapisovanja precej prisotna in verjamem, da bodo vaša pojasnila v tej zvezi koristila zelo širokemu krogu uporabnikom.
Torej prosim za pojasnilo o pravilnosti zapisa naslednjih izrazov: "***Schengenski pravni red", "schengenski acquis", "Schengensko območje", "schengenski prostor", "schengenski standardi", "schengenska ureditev", "zunanja meja schengenskih držav", "centralni Schengenski informacijski sistem", "Schengenski izvedbeni sporazum", "Schengenska konvencija"...***.
Prislov »malček« v pomenu 'malo'
Na TV in radiu večkrat govorijo malce ali, slišal sem celo besedo malček. Ali je to pravilno, saj bi lahko rekli malo počakajte ali malo pred deseto itd.?
»Sahel« z veliko ali malo začetnico?Zanima me, kako se pravilno napiše zemljepisno ime sahel – z veliko ali malo začetnico? V Geografskem terminološkem slovarju je zapisano z malo, v številnih učbenikih in drugih virih pa z veliko začetnico.
Schengenski informacijski sistem: z malo ali veliko?Vljudno vas prosim za odgovor, ali se S/schengeneski informacijski sistem pravilno piše z veliko ali z malo.
Izraz se prvič pojavi v členu 92(1) konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, kjer je zapisan z malo (v več ostalih evropskih jezikih, tudi tistih, ki močno težijo k rabi male začetnice, je zapisan z veliko): »Pogodbenice vzpostavijo in vzdržujejo skupni informacijski sistem, v nadaljevanju "schengenski informacijski sistem", ki obsega nacionalni del v vsaki pogodbenici in tehnični podporni del.«
V kasneje sprejeti zakonodaji raba niha, velika začetnica je uporabljena v zakonodaji sprejeti pred pristopom EU, mala v zakonodaji, sprejeti po letu 2004:
- Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 4.).
- Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 1).
- Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).
- Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).
Zapis z malo začetnico sloni na Smernicah za rabo velike in male začetnice, ki so jih potrdile jezikovne službe institucij EU, z utemeljitvijo, da gre za občni samostalnik, ki označuje vrsto (enako je z malo utemeljen zapis vizumski informacijski sistem).
Zanima me naslednje:
- ali ni poimenovanje informacijskega sistema lastno ime, ki bi po sedaj veljavnih pravopisnih pravilih, spadal v kategorijo "imena, naslovi stvaritev", in bi ga bilo treba zato pisati z veliko začetnico? Če to ne drži, v katero kategorijo spadajo poimenovanja informacijskih sistemov?
- ali je malo začetnico v konvenciji, ki informacijski sistem uvaja, mogoče upravičiti s pravilom, da gre pri tem za opisno, občno ime, kot v primeru sodnega sveta? In je potem velika začetnica upravičena šele v uredbah/sklepih o vzpostavitvi tega informacijskega sistema (ki so navedeni zgoraj), kot v primeru sorodnih poimenovanj mehanizmov/skladov ipd.?
- ali se strinjate, da bi bilo treba veliko začetnico uporabiti tudi v podobnem primeru V/vizumskega informacijskega sistema, ustanovljenega z odločbo 2004/512/ES?
»Silicijeva dolina« – z malo ali veliko začetnico?Ali ste imeli kdaj v obravnavi zvezo Silicijeva dolina glede začetnice? V rabi prevladuje velika začetnica, je pa zaznati tudi neke pomenske prenose.
Velika začetnica: »Malo Blatno jezero«
Spoštovani, zanima me raba velike oz. male začetnice pri poimenovanju močvirnatega področja na Madžarskem – Malo blatno jezero/Malo Blatno jezero. Prosim za utemeljitev zapisa in morda še za kak drug podoben primer. Najlepša hvala!
Zadeva v e-pošti: pisanje z malo ali veliko začetnicoGlede pisanja e-sporočil me zanima, ali je treba začetek besedila v polju "Zadeva" pisati z veliko ali malo začetnico.
Primer 1:
Zadeva: v Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu
ali
Zadeva: V Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu
Ob tem še podvprašanje: ali je razlika, če je v stavku povedek, kot je navedeno v primeru 2?
Primer 2:
Zadeva: v Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu
ali
Zadeva: V Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu
Zakaj pišemo besedo »kozak« z malo začetnico?
Na spletu sem našla pojasnilo, da so kozaki »poimenovanje za skupino več ljudi, ki živijo v južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, znanih po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu« (na vaši strani je podobna razlaga: kozak).
Prijateljičinemu sinu lektoriram seminarsko nalogo iz zgodovine, v kateri raziskuje Kozake in jih zapisuje z veliko začetnico. Priznam, da mi deluje čudno, če je beseda zapisana z malo, a do pred kratkim sem bila prepričana, da so Kozaki ljudstvo. Sva se pa dogovorila, da z veliko zapišem Zaporoške kozake in Donske Kozake (ki sami sebe opredeljujejo kot ljudstvo).
Kaj je torej bolj prav?
Zapis besede »občina« z malo ali veliko začetnicoVem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:
- Finančni viri so problem večine občin, sploh Občine Izola, ki je 182. občina po velikosti v Sloveniji.
- Dolgoletni nesprejem OPN odvrača morebitne vlagatelje in onemogoča razvoj degradiranih območij v občinah (kot je proučevani primer občine Izola).
Zapis kratkih imen prireditev v slovenščini: z veliko ali maloZanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.
Nekaj primerov:
– Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh?
Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;
– Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh?
Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;
– Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh?
Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje
Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.
Zapis z veliko ali malo začetnico: občina/ObčinaProsim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)
Konkreten primer:
- Povprečnina je finančni vir o/Občin, zbranih iz sredstev dohodnine, ki se določa glede na povprečne stroške na prebivalca. Povprečni stroški na prebivalca se določajo vsako leto znova v dogovoru z o/Občinami, upoštevajoč štiriletno povprečje pretekle porabe o/Občin, splošne javnofinančne okoliščine ter fiskalno pravilo.
Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava:
2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom.
Najlepša hvala za odgovor.
Število zadetkov: 93