ponǜcati -am dov. porabiti, uporabiti: Nisterim sze bole vidi meszto ládavnoga ja, je prilo'seka, gy, ly, ny, ty podrügacseno ponüczati z-odsztávlanyom j litere KOJ 1833, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
ponucati glagol
PRIMERJAJ: ponucan
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ponucati dov., absúmere, ſnésti, povshiti, pozerati, ponuzati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
ponucati dov. potrošiti: shena yh je vkradla, inu Bug vej koku ponuzala del. ed. ž (II, 395) → nucati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
ponucati ► pȯnüːcat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
ponucati ponucam dovršni glagol
1. ponositi
sa ˈwəsčəs đẹ́ːwalẹ m̥ pa sa ʍˈse panùːcalẹ
2. uporabiti
tìːste rẹ́ːstl̥ne, al je màːu̯ vèːčẹ, póːle ˈwəxko panùːcəš [...] za káːče račìː