prídiga -e ž (í)
1. rel. govorno podajanje vsebinsko zaokrožene verske snovi: poslušati pridigo; molitev pred pridigo / nedeljska pridiga; pridiga na gori govor Jezusa Kristusa, ki vsebuje povzetek krščanskega moralnega nauka
// besedilo za tako podajanje: knjiga pridig
2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: vse pridige nič ne pomagajo; le obdrži svojo pridigo zase
// opominjanje, oštevanje: za vsak prestopek je moral poslušati pridigo; zaslužil si pridigo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prídiga -e ž, pojm. (í) nedeljska ~; poud. zaslužiti si ~o |opominjanje, oštevanje|; števn. knjiga pridig

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prídiga -e ž
govorno podajanje vsebinsko zaokrožene verske snovipojmovnik
SINONIMI:
zastar. propoved
GLEJ ŠE SINONIM: oštevanje
GLEJ ŠE: govor

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

prídiga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prídiga, f. die Predigt; k pridigi iti, pri pridigi biti; pridiga je minila.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pridiga [prídiga] samostalnik ženskega spola

pridiga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pridiga samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pridiga žF2, concinio, -onispridiga, v'kúp ẛbraliṡzhe ene gmaine; concionatoriuskar h'pridigi ṡliṡhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pridiga -e ž pridiga: imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga im. ed. vun ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige rod. ed. tezh ogin pogaſſiti ǀ ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi, k'S. Pridigi daj. ed., inu k'shlushbi Boshij ǀ k'pridigi daj. ed. ne hodio ǀ ſe je k' tej pridigie daj. ed. perpraulal ǀ samerkai to historjo is katero mojo pridigo tož. ed. sklenem ǀ Pridiga tož. ed. poshlushash kakor de bi tebe neshlu an ǀ vezhi dell karsheniku ſturij, kateru raunu v'danaſhni Pridigi mest. ed. bodo sashlishali ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto nenuzno pridigo or. ed. gori dershim ǀ lete moje pridige im. mn. nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene ǀ nemore nuznishih pridih rod. mn. biti, kokar od te S. pokure ǀ de hudizhy vaſs nebodo od pridyh rod. mn. odvernili ǀ kadar bi vezh pridig rod. mn. v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ njegovem S: Pridigam daj. mn. ſe ſo posmehuvali ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige tož. mn. drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ kakor Salomon je bil sklenil ſvoje Pridigie tož. mn. ǀ kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh pridigah mest. mn. nashal de nebode prau piſsanu ǀ bi veliku vezh nuzali taiſtem dusham, kakor Pridigary s' ſvojmi pridigi or. mn. ← srvnem. predige ← lat. praedica ‛pridiga, govor’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pridiga -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pridiga sam. ž ♦ P: 34 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DC 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pridiga

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pridigapˈrėːdėga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Število zadetkov: 13