a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

a2 cit. predl. z daj. k: Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

à3 cit. predl. z abl. iz, od: taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ab cit. predl. z abl. od, iz: Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ab. cit. krajšava opat: Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abager -a m osebno lastno ime Abgar: V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

abas m opat: kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

abat m opat: poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

abb. cit. krajšava opat: Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abdenago m osebno lastno ime Abed Nego: Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abdija m osebno lastno ime Abdija: Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abiezer m osebno lastno ime Abiezer: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime Abigajila: Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abimelek -lka m osebno lastno ime Abimeleh: krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abiron -a m osebno lastno ime Abiram: kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abisaj -a m osebno lastno ime Abišaj: Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abjater -ja m osebno lastno ime Abjatar: Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abner -a m osebno lastno ime Abner: Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abra(h)am -a m osebno lastno ime Abraham: Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abrahamov -a prid. Abrahamov: kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abram -a m osebno lastno ime Abram: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Absolon -a m osebno lastno ime Absalom: Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Absolonov -a prid. Absalomov: samera tiga greshniga zhloveka je veliku vekshi pruti G. Bogu, kakor Absolonaua im. ed. ž pruti Dauidu (I/1, 2) → Absolon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

absolucijon -a m odveza: nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo: nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime Abulanarij: Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abulensis m osebno lastno ime Avilski: Ta vuzheni Abulenſis im. ed. nam leto skriunust resloshij ǀ Abulensis im. ed. pravi ǀ Poſhluſhaite kai pravi ta Vuzheni Abulenſis im. ed. Álfonz Tostát Avílski, srlat. Alphonsus Tostatus (umrl 1455) z vzdevkom Abulensis po špan. mesti Avili, razlagalec Svetega pisma

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abundij -a m osebno lastno ime Abundij: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Adalbert -a m osebno lastno ime Adalbert: de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Adam -a m osebno lastno ime Adam: Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Adamov -a prid. Adamov: Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Adolfus m osebno lastno ime Adolf: kakor je shivel Adolphus im. ed. duhouni ſyn S. Francisca (I/1, 188) ǀ Adolphus Appat im. ed. veni Kambri sapert po nozhi je bil sgorel (IV, 402)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Adonid -a m osebno lastno ime Adonis: neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu maliKu Adonidu daj. ed., tu je tej nezhisti lubesni ǀ Bogina te lepote je tekla branit Adonida tož. ed., Boga te lubesni ǀ Ti ledih sò molili boga adonida tož. ed. Adónis, gr. Ἄδονις, ljubljenec Afrodite

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Adonija: trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Adrikomus m osebno lastno ime Adrihomij: AdZevsiricomus im. ed. odovory (II, 477) Krístjan Adrihómij, srlat. Christianus Adrichomius (umrl 1533–85), niz. pisec, avtor dela Theatrum terrae sanctae

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

advent -a m advent: ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

afinja -e ž opica: ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Afrika -e ž zemljepisno lastno ime Afrika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Afrikanar -ja m prebivalsko lastno ime Afričan: po tem Kir je bil Afrikanerij tož. mn. premagal (I/2, 67) → Afrika

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Afrikanski -ega prid. osebno lastno ime Afriški: berem od Scipiona Affrikanskiga rod. ed. m (I/1, 190) → Scipio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Afrodizija -e ž osebno lastno ime Afrodizija: Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo v' hisho ene shleht loterze Afrodiſia im. ed. imenovane ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa Afrodiſia im. ed. ǀ ſe oberne k' Afrodisy daj. ed. (III, 160 s.) Afrodízija, neka priležnica v Catanii

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agag -a m osebno lastno ime Agag: Samuel ſe je bil reſerdil zhes Saurashnika boshiga Krajla Agaga tož. ed. (V, 401) Agág, amalečanski kralj (SP 4 Mz 24,7, 1 Sam 15,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agamemnon m osebno lastno ime Agamemnon: Silnu tudi ſo bily bogati Paulus Emilius … Agamemnon im. ed. (II, 411) Verjetno je mišljen Agamémnon, gr. Ἀγαμέμνων, mikenski kralj, glavni poveljnik Grkov v trojanski vojni.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aganipe zemljepisno lastno ime Aganipa: Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe im. ed. imenovanj (III, 27) Aganípa, gr. Ἀγανίππη, studenec pesniškega navdiha ob vznožju Helikona, imenovan po istoimenski muzi. Janez Svetokriški ga zmotno locira pod Parnas.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agape ž osebno lastno ime Agapa: Ta greshna shena Agape im. ed. v'Fransko deshelo je bila perpelala Elipidiuſa de taiſti folk bi ſapelal (V, 67) Verjetno je mišljena Agápa, žena in privrženka heretika Prisciliana; → Priscilianus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agapita -e ž osebno lastno ime Agapita: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kmeteze S. Agapito tož. ed. (II, 194 s.) Dostopna literatura ne navaja nobene svetnice s tem imenom in nobene zavetnice kmetic s podobnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agapitus m osebno lastno ime Agapet: Sakaj Agapitus im. ed. Diaconus pravi ǀ Ali poshlushajte kaj pravi Agapitus im. ed. Diaconus ǀ Inu sklene Agapitus im. ed. ǀ kakor ozhitnu pravi Agapitus im. ed. Dianconus Agapét, diakon v cerkvi sv. Sofije v Carigradu (5.–6. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Hagara: Kakor tudi je shluſila ta reuna shena Agar im. ed., inu nje ſyn Ismael ǀ tej reuni sheni Agar daj. ed. ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni Agar daj. ed. ǀ Ali Angel ſapovej Agari daj. ed., de ima ſupet verniti v' Abramovo hisho ǀ kadar ſara ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar tož. ed. Hagára, lat. V Agar, Sarina dekla, ki je Abrahamu rodila Izmaela (SP 1 Mz 16,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agarenar -ja m prebivalsko lastno ime Agarjan: Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba: Enkrat ſo mimu njegoviga kloshtra rajshali Agarenary im. mn., kateri ſo bily Ajdje (I/1, 182) Agarján, stcslovan. agarěninъ, lat. Agarenus ← gr. ἀγαρηνός, naziv za muslimana, Turka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agata -e ž osebno lastno ime Agata: Is klejsh ſe spoſna S. Agatha im. ed. ǀ Na dan S. Agathe rod. ed. Divize ǀ ſo bily prishli ſnubit ſveto Agatho tož. ed. Sv. Agata, devica, mučena v Catanii med 249 in 251

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ageas m osebno lastno ime Na letu pride Aggæas im. ed. Prerok od Boga poslan (IV, 218) → Ageus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ageda ž zemljepisno lastno ime Agueda: V'tem lejti, 583 Gomocarius Capitan v'tem meſti Ageda im. ed. je bil eno zerkouno nyvo vſel (II, 542) Águeda, mesto na Portugalskem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agelius m osebno lastno ime Agelij: Pravi P: Agellius im. ed. (I/1, 226) ǀ Polj. Agellius im. ed. pravi, de G. Bug Angelom nej perpustil ſerce sturiti (I/2, 120) ǀ Kateru je dobru premislil, inu samerkal S. Agellius im. ed., rekozh (IV, 271) Agélij (umrl 1608), jezuit, razlagalec Svetega pisma

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ageslaus m osebno lastno ime Agezilaj: Tudi Ageslaus im. ed. Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie perpravit (III, 165) Ageziláj, gr. Ἀγησίλαος, špartanski kralj (444–357 pr. Kr.), zmagoviti vodja prvega gr. pohoda proti Perzijcem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ageus -a/-eja m osebno lastno ime Agej: Inu raunu te miſli je bil Agæus im. ed. Prerok ǀ Ob zhaſſu Preroka Aggeuſa rod. ed. je bila vſtala ena velika lakota ǀ skuſi Aggea tož. ed. Preroka ym povej Agêj, lat. V Aggaeus, prerok (SP Ag 1,1); → Ageas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agilulf -a m osebno lastno ime Agilolf: Ta tryetia je bila Theodolinda, katera ſvojga Krajla Agilulfa tož. ed., inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Ágilolf, praoče Agilolfingov, po njem imenovanega najstarejšega bavarskega vojvodskega rodu, ki je vladal do 788, ko je oblast prevzel Karel Veliki.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agleas ž osebno lastno ime Agleja: S. Aleſſ je bil v' Rimi rojen, njegovimu Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus, Gospej Matteri pak Aglaes im. ed. (III, 360) ǀ Moje ime je Alexius, moj ozha je Euphemianus, moja Matti Aglaes im. ed. (III, 371) Aglêja, mati sv. Aleša

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agnes nepreg. ž osebno lastno ime Agnes, Neža: Agnes im. ed. kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ Vuduua Krajliza Agnes im. ed., katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes im. ed. de Monte Politiano ǀ gre obyskati Starishi S. Agnes rod. ed. ǀ ſe nej shonal Angela, ampak preusetnu ſe k' S. Agnes daj. ed. perblisha ǀ Spomnite na to Divizo Agnes tož. ed. 1. Sv. Néža, lat. Agnes, devica, mučena 303/304 v Rimu 2. Ágnes (pribl. 1025–1077), nem. cesarica 3. Sv. Néža Asíška (1197–1253)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agostinus m osebno lastno ime Avguštin: S. Agoſtinus im. ed. pravi (I/1, 202) ← it. Agostino; → Agustinus, → Avgustin(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agrigencius m osebno lastno ime Agrigentski: Gregor Agrigentius im. ed. s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal (II, 200) Ni jasno, kdo s priimkom po siciljanski pokrajini Agrigento je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agrikolaus -a m osebno lastno ime Agrikolaj: Agricolaus im. ed. neusmilenishi rata (III, 153) ǀ ſo tekli Agricolauſu daj. ed. pravit (III, 149) ǀ je bil poslal Agricolausa tož. ed. v' letu meſtu ſebaſte de bi vſe karshenike pomuril (III, 147) Agrikoláj, lat. Agricolaus (3.–4. stol.), cesarski namestnik v Armeniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agripa -a m osebno lastno ime Agripa: inu gdu nevej de Herodesh Agripa im. ed. je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ Iudouski krajl Agrippa im. ed. ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ ſim bral od agrippa rod. ed., kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia ǀ Menenia kadarkuli ie ſpolnil na dobruto, inu lubeſan ſvoiga hlapza Agrippa rod. ed. milu ſe ie iokol 1. → Herodež 1. 2. Agrípa, služabnik rimskega gospoda → Menenija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agustinus m osebno lastno ime Avguštin: samerkajo kaj pravi S. Aguſtinus im. ed. (I/2, 92) ǀ S. Aguſtinus im. ed. pravi, de je dopelt gori vſtajane, namrezh te dushe, inu tiga teleſsa (II, 575) → Agostinus, → Avgustin(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ah medm. ah: Ah moj dobrutlivi, inu vſmileni G: Bug ǀ ah kadar letu bi ona svedla, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ Ahli koku bi bilu ſa nasho lepo, inu shlahtno dusho ǀ Ak prevelika hudobnost vasha

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ahab -a m osebno lastno ime Ahab: Acab im. ed. ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi ǀ ta je bil en ohernik kakor Acab im. ed. ǀ Od krajla Achaba rod. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba rod. ed., inu te greshne krajlize Jazabel ǀ kakor nekadai nad Krajlam Achabam or. ed. ǀ taushenkrat ohernio tribal s'Acabam or. ed. Aháb, kralj v Samariji (SP 1 Kr 16,28, Jer 29,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ahaja -e ž zemljepisno lastno ime Ahaja: kakor nam samorio ſprizhat Scithia, Europa, Thracia, inu Achaia im. ed. (III, 591) ǀ bo prishal Sveti Peter ter bo perpelau s'ſabo Rimsku Meſtu, kateru s' ſvojo pridigo k' pravi veri je perpravil. Sveti Paulus veliku Meſt, inu deshel. Sveti Andri Achaio tož. ed. (IV, 70) Ahája, gr. Ἀχαία, pokrajina na severnem delu Peloponeza ob Korintskem zalivu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ahan -a m osebno lastno ime Ahan: Ti, ti ta tatinski Achan im. ed., kateri kar moresh ukradesh ǀ tatinski kakor Achan im. ed. ǀ ta je bil en tat, kakor Ackan im. ed. ǀ od tiga folsh Preroka Balama: od Achana rod. ed. Ahán, Karmijev sin, ki je ukradel predmete zakletve in bil zato skupaj s svojo družino in živino kamenjan (SP Joz 7,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ahaz m osebno lastno ime Ahaz: Krajl Achaz im. ed., od Kateriga stoij piſsanu (I/2, 47) ǀ sakaj bi bili huishi kakor Achaz im. ed., od kateriga Svetu piſſmu pravi (IV, 191) Aház, izraelski kralj, sin kralja Jotama (SP 2 Kr 15,38, Mt 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ahias -ja m osebno lastno ime Ahija: Ahias im. ed. ij grè napruti rekoz ǀ nej hotela de bi njo Ahas im. ed. posnal gdu je ona ǀ gre Preroka Ahia tož. ed. vuprashat ali nje bolni ſijn bode osdravil (I/2, 63) Ahíja, lat. V Ahias, hebr. Ahijjáhu, prerok iz Šila (SP 1 Kr 11,29)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ahiles -a m osebno lastno ime Ahil: Achilles im. ed. Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem oblezhe ǀ de bi glavo imèli s'shelesa … ſerze kakor Akilles im. ed. ǀ ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa rod. ed. ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa rod. ed. ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou Ahíl, gr. Ἀχιλλεύς, lat. Achilles, mirmidonski kralj, gr. junak pred Trojo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ahimaas -a m osebno lastno ime Ahimaac: Achimaas im. ed., kadar je bil posdravil Davida (II, 527) Ahimáac, lat. V Achimaas, Cadokov sin (SP 1 Sam 14,50)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ahimeleh m osebno lastno ime Ahimeleh: Veſselil ſe je Ahimelech im. ed., inu je djal, leta je taista sveta misa, na Katero bo postaulen ta shegnan Kruh S. Rejshniga Teleſsa Christuſſa ſijnu Bosſijga (I/2, 84) Ahiméleh, lat. V Achimelech, duhovniku v Nobu, ki ga je dal Savel usmrtiti (SP 1 Sam 21,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ahin m osebno lastno ime Ahim: de ſi lih ſo bilij veliki priatelij Boshij, kakor rekozh Abraham, Iſaak, Iacob … Ahin im. ed. (II, 49) Ahín, eden Jožefovih prednikov: Po preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu Zerubabél, Zerubabélu Abihúd, Abihúdu Eljakím, Eljakímu Azór, Azórju Cadók, Cadóku Ahím, Ahímu Eliúd, Eliúdu Eleazar, Eleazarju Matán, Matánu Jakob, Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus (SP Mt 1,12–16).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ahior m osebno lastno ime Ahior: Letu ie skuſil Achior im. ed., ſakaj ie reſnizo Holofernuſu govuril, ga ie bil ſapovedal s' shtriki kakor eniga tatu ſveſat (II, 398) Ahiór, poveljnik vseh Amonovih sinov, ki je Holofernu svetoval, naj ne napade Izraelcev, ta pa ga je dal zvezati in odpeljati k Izraelcem (SP Jdt 5,5).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ahor ž zemljepisno lastno ime Ahor: S. Hieronymus je dial, de Achor im. ed. je bila taiſta dolina, v' kateri G. Bug je bil sapovedal s' kameinam poſſuti, inu umorit Achana, kateri zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga Meſta Hiericho; inu de Achor im. ed. hozhe rezhi, smeshnaua, shraj, inu ropotaine (V, 560) Ahór, lat. V Achor, dolina (SP Joz 7,24), danes Vadi el Kelt

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

aj medm. aj: Ai sakai moj Bug ti ſi njega v'tulikajn shtauti, inu podob preobernil (I/2, 23)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ajaks m osebno lastno ime Ajant: ſim bral de na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis cit. rod. ed. ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v' podobi Shenski, tu je pravizo, miloſt, modruſt, pohleunoſt, poterpeshlivoſt, &c. (III, 423) Ajánt, lat. Aiax, -acis, gr. Αἴας, gr. junak pred Trojo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ajd -a m ajd, pogan: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ajda -e ž ajda: poshlem slano de sad, inu ajdo tož. ed. vſame (IV, 215) ǀ Pride slana vam pomorj aido tož. ed. (V, 332) ← star. nem. Heiden, srvnem. heiden ‛ajda’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ajdinja -e ž ajdinja, poganka: ijskrè, katere v'njemu je hotela obuditi ena lepa Ajdinia im. ed., katera je shelela Francisca v'nezhistost perpravit (I/1, 109) → ajd

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ajdovsko prisl. ajdovsko, pogansko: v' Jeruſalemi ſo bily ludje sazheli hudobnu, greshnu, inu ajdousku shiveti (III, 553) → ajdovski

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ajfer -fra m vnema, gorečnost: takorshen ſerd, inu aifer im. ed. je pravizhen ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Ajffer im. ed. S. Jacoba ǀ poln ajfra rod. ed. Boshiga ǀ S. Vrſula s'ognam ajffra rod. ed. Boshjga gorezha ǀ De bi oblaſtnikij Duhouni, inu Deshelski en takorshen ajfer tož. ed. imeli ǀ ymaio ajffer tož. ed. sa nyh leſtno zhast ǀ en tak aiffer tož. ed. vdobè de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat ta veliki ajffar tož. ed., inu skerb ǀ S. Paulus s'veliko lubesnjo, inu ajffram or. ed. naſs vuzhy ǀ Paterij Iſtavitery s'velikem aiffram or. ed. ſò pridigvali ǀ s'velikim fliſsam, inu ajfram or. ed. puſtili ſydat Cerkve ← nem. Eifer ‛vnema, gorečnost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ajfrati -am nedov. 1. skrbeti, prizadevati si, truditi se: imaio aifrat nedol. sa zhaſt boshio ǀ Ti nemarash, inu neajfrash +2. ed. sa zhast, inu hualu Boshjo (I/1, 19) ǀ Ajfrajte vel. 2. mn. sa zhast Boshijo, inu Bug bode aifral del. ed. m sa zhaſt vaſho (I/1, 24) 2. ljubosumen biti: V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral del. ed. m s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere njemu nedershj (IV, 314) ← nem. eifern ‛skrbeti, prizadevati si’, srvnem. eifern ‛biti ljubosumen’, prim. pri Gutsmannu aifrati ‛eifern; luboſumniti, nenaviden biti, aifrati’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ajsverus m osebno lastno ime Ahasver: Ie vidil Aisverus im. ed. to lepo Eſther, ter v'mej vſimy shenami ſvojga krajleuſtva ſa ſvoio Navesto jo iſvoli (II, 98 s.) Ahasvér, kralj v Suzi (SP Est 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akab -a m osebno lastno ime → Ahab

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akcius m osebno lastno ime Akcij: taiſtom vervaio, katerem Accius im. ed. Poeta nikuli nej hotel verovati Ákcij, lat. Accius (170–85 pr. Kr.), rimski pisec tragedij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ako vez. ako, če: netoshi zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ Glihi vishi tudi vij aku bote v'gnadi Boshij obene druge rizhij ſe nebotebali ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam, Bug bode tudi vſmilen s'shuami ǀ terbei … na ſemli ſe ponishat, oku hozhe v'Nebeſſih povishan biti ǀ Naſha vera je perglihana eni tizi, katera ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo ima ǀ Inu akuletu nej sadosti ſam njega gre iskati ǀ ako pak hozhjo nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti, imajo ſe grevat, inu spokorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij per naſs prebiuat, taku hozhe de serce imamo njemu perpravit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

akor prisl. kakor: raunu akor leta je bil is Nebeſſ hudizhe pregnal (III, 190) Zapis je verjetno tiskarska napaka namesto → kakor.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akosta m osebno lastno ime Acosta: kakor Acoſta im. ed. pravi (II, 241) Uriel Acosta (1587–1647), židovski filozof, ki se je dal krstiti, pa se je zopet vrnil v židovstvo, vendar so ga zaradi reformističnih hotenj prekleli.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akteon m osebno lastno ime Aktajon: Phiſheio Poeti de Actæon im. ed. firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Kadar Actæon im. ed. je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti (I/2, 17) Aktájon, gr. Ἀκταίων, Aristajev sin, ki je opazoval Artemido (gr. Artemidi ustreza lat. Diana), ko se je kopala. Boginja ga je zato spremenila v jelena, ki so ga raztrgali njegovi lastni psi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akvapendens zemljepisno lastno ime Acquapendente: Pride S. Rochus v' tu meſtu Aquapendens im. ed. imenovanu Acquapendente, mesto v srednji Italiji, kjer je sv. Rok v bolnišnici stregel kužnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akvila. krajšava (?) osebno lastno ime Akvilan (?): Taku bere Aquila. im. ed. (IV, 217) Ker je zapis na koncu povedi, ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da ni krajšava, da je mišljen teolog in škof Péter Akvílski (umrl 1361); → Akvilanus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akvilanus m osebno lastno ime Akvilan: v' tej vishi hudizhi ſo bily na ſvejt pleſſ pernesli, kakor Aquilanus im. ed. poterdi (V, 167) Bl. Bernardin iz Fosse (1420–1503); ker je Fossa v akvilski škofiji, se pogosto omenja kot Aquilanus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akvinas cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: S. Thomash Aquinas im. ed. taku resklada (V, 454) → Akvinates, → Akvino, → Tomaž 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akvinates cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: Se nezhudem de S: Thomash Aquinates im. ed. njega pusledno uro je lete S. beſsede piſsal ǀ S. Thomash Aquinotes im. ed. pak pravi → Akvinas, → Akvino, → Tomaž 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akvino zemljepisno lastno ime de Akvino cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: Inu s. Thomas de Aquino samerka (I/1, 102) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny s' Thomasam De Aquino (III, 200) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas de Aquino (III, 428) Aquino, mestece v južni Italiji med Rimom in Neapljem, po katerem se je imenovala plemiška družina sv. Tomaža Akvinskega; → Tomaž 2., → Akvinas, → Akvinates.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akvisgrana ž zemljepisno lastno ime Aachen: Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana im. ed. per Ceſſarju Ottonu III. (V, 90) Lat. ime nem. mesta Aachen je Aquae Grani, srlat. Aquisgranum.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

akvisgranensis cit. prid. aachenski: kaj vam sapovej Concilium Aquisgranænſe im. ed. s (IV, 36) V Aachnu sta bila koncila 798 in 816–819 ter shizmatični 1166; → Akvisgrana, → grangresis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akvitanija -e ž zemljepisno lastno ime Akvitanija: v' tej desheli Aquitania im. ed. (IV, 349) ǀ Aquitanio tož. ed., Dalmatio, Rethio, Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil (V, 109) Akvitánija, frc. Aquitaine, pokrajina v jugozahodni Franciji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

akvitanski -a prid. akvitanski: S. Bernardus je bil gliha S. Thadæuſu … njegou Gospud Ozha Teccelinus … njegou Striz. Gulielmus Aquitanski im. ed. m Groff (III, 452) ǀ G. Bug ga je bil ushlishal, inu dal to bogoboyezho Firshtnio Agnes, Aquitanskiga rod. ed. m Firshta Hzher (V, 83) → Akvitanija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ala medm. ala, alo: Alà Davjd; hitru deni v' frazho ta drugi Camen (II, 422)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

alabaster m 1. alabaster: roke Kakor te belle Narciſse, shnable Kakor erdezhe Koraude, vaſhe truplu Kakor ta belli Alabaster im. ed. (I/2, 19) 2. posoda za mazilo: je perneſla en alabaſter tož. ed. shlahtniga maſila (III, 372) ← lat. alabaster ← gr. ἀλάβαστρος ‛alabaster’ in ‛(iz alabastra narejena) posoda za mazilo’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alanus m osebno lastno ime Alanus: Beatus Alanus im. ed. pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil ǀ kakor nas sagvisha B. Alanus im. ed. Alanus ab Insulis, frc. Alain de l'Isle (pribl. 1128–1203), menih, ki so ga zaradi njegove mnogostranske učenosti imenovali doctor universalis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Albanar -ja m prebivalsko lastno ime prebivalec Albanopolisa (?): Albanary im. mn. pak letu kar ner ble je ta mertvi lubil, taiſtu ſò shnym pokopali (V, 615) ǀ S' Albanery or. mn. imamo tu ner lubishi taiſtom dati, namrezh offer te Svete Mashe (V, 616) Ker se ime omenja v družbi antičnih ljudstev, so domnevno mišljeni prebivalci mesta Albanopolis v Armeniji, manj verjetno mesta Alba Longa pri Rimu, kasneje imenovanega Ager Albanus. Skoraj gotovo niso mišljeni balkanski Albanci.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Albanija -e ž zemljepisno lastno ime Albanija: Baiazet njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio; Albanio tož. ed., inu Moreo (IV, 162) Albánija, dežela na jugozahodu Balkanskega polotoka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alba Reale -e -e ž zemljepisno lastno ime Székesfehérvár: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali mest. ed., v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini (IV, 171) Alba Reale je it. ime mesta Székesfehérvár med Budimpešto in Blatnim jezerom, v katerem je bila do 1301 rezidenca madž. kraljev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alberik -a m osebno lastno ime Alberik: Enkrat ſe je bila prikasala Alberiku daj. ed. Appatu (III, 455) ǀ B. Alberico daj. ed. Ordna S. Bernarda je bila pernesla eno belo kuto (IV, 315) Sv. Alberík (pribl. 1050–1109), opat v Cîteauxu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Albertus -ta m osebno lastno ime Albert, Albreht: Albertus im. ed. Magnus tudi pravi de sa volo tiga je shal v'Nebu ǀ Albertus im. ed. Belgarski Firsht, ſe vſmili zhes tiga Gospuda ǀ Albertus im. ed. Vvoleſtain Kateri nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit ǀ odgovorj Albertus im. ed. Campenſis ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus im. ed. ta I ǀ Vladislaus Alberta rod. ed. Ogerskiga krajla ſyn 1. Sv. Álbert Véliki, srlat. Albertus Magnus (pribl. 1200–80), dominikanec, sholastičen filozof, učitelj Tomaža Akvinskega 2. Verjetno je mišljen Álbert, vladar katoliške Nizozemske (1599–1621). 3. → Voleštajn 4. → Kampensis 5. Álbreht I. (1255–1308), nem. cesar 6. Álbert II., ogrski kralj (1438–39)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

albigenzar -ja m albigenz: kakor ſo vuzhili Albigenſery im. mn. (I/1, 121) Albigénzi, srlat. Albigenses, frc. Albigeois, so se po mestu Albi imenovali frc. bogomili, heretična verska sekta, ki jo je ustanovil bolgarski duhovnik Bogomil (10. stol.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Albinus m osebno lastno ime Albin: Albinus im. ed. per eni vezhery je bil ſnedil 100 rib, 100 tiz, 10 dyn, 20 liberz grosdja, 300 aushtrih, 500 fih (IV, 292) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus im. ed. Alcuinus, katiri je djal (V, 180) 1. Neki požeruh z imenom Albínus 2. → Alkuinus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alboinus m osebno lastno ime Alboin: Rosimonda longobardarska Krajliza, Kadar nje Krajl Albojnus im. ed. je bil vmerl (I/2, 109) Alboin (vladal 561–572), ustanovitelj langobardske države v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Albucius m osebno lastno ime Albucij: Sa ſrezhnega ſe je shtimal Albutius im. ed. de 25. lejt pres vſe samire je shivel s' ſvojo Terentio (III, 208) Verjetno je mišljen Tít Albúcij, lat. Titus Albucius (2.–1. stol. pr. Kr.), rimski pretor.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

alcedines cit. mn. vodomci: Isidorus pishe od teh tiz Alcedines im. mn. imenovanih, de lete njeh gnesdu ſturè na skalah raven morja, inu dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu (I/2, 69) ← lat. alcēdo ž ‛vodomec’, mn. alcēdines; sredozemski vodomci valijo jajca v času, ko na morju vlada brezvetrje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alciatus m osebno lastno ime Alcijat: kakor od Shtorkil pishe Alciatus im. ed. (I/1, 175) ǀ sa tiga volo ſo vſy dolshni petelina zhaſtiti, kakor je sapiſſanu puſtil ta Vuzheni Alciotus im. ed. (IV, 343) Andrêj Alciját, it. Andrea Alciati (1492–1550), pisec pravnih, zgodovinskih in literarnih knjig

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alcid -a m osebno lastno ime Alkeid, tj. Herakles: Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida rod. ed., ſo njega malali s' Leuvio kosho, de bi dali ſaſtopit, de on je poſtaulen v' shtivejne teh Bogou (III, 102) Gr. bajeslovni junak Hêrakles, gr. Ἡρακλῆς, simbol moči in možatosti, se je po starem očetu Alkaju imenoval tudi Alkeíd, gr. Ἀλκείδης, lat. Alcides; → Herkules 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alcion m osebno lastno ime Alkion: Krajl Antigonus, kadar je bil saſtopil, de njega Syn Alcion im. ed. je umerl (IV, 412) → Antigonus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alegambes m osebno lastno ime Alegambe: kakor je bil ſturil uni bogaboyezhi Duhouni od kateriga piſſe Alegambes im. ed. (V, 527) Fílip Alegámbe (1592–1652), jezuit, zgodovinopisec, avtor dela Bibliotheca scriptorum Societatis Jesu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aleksandra ž osebno lastno ime Aleksandra: pride v'Tempel Ceſſariza Alexandra im. ed., ter poklekne pred S. Juria (III, 234) Aleksándra, po legendi cesarica za časa sv. Jurija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aleksandrija -e ž zemljepisno lastno ime Aleksandrija: nje Ozha Krajl je bil umerl v' tem meſti Alexandria im. ed. ǀ dua brata is Alexandriæ rod. ed. ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio tož. ed. ǀ pride ſam Maximinus Ceſſar v' Alexandrio tož. ed. ǀ ob zhaſſu S. Marca hishe v' Alexandry mest. ed. ſo kakor kloshtri bily Ni gotovo, da je v vseh zgledih mišljeno egipčansko mesto Aleksandrija. Samo po Aleksandru Velikem se je v antiki imenovalo osem mest, po papežu Aleksandru III. pa se v severni Italiji imenuje Alessandria.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aleksandrinus -na m osebno lastno ime 1. Aleksandrinec: KaKor pravi Clemens Alexandrinus im. ed. ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem Clemenam Alexandrinam or. ed. 2. Aleksandrijski: Philo Alexandrinus im. ed. ǀ S. Cirillus Alexandrinus im. ed. je hotel rezhi ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus im. ed. je djal 1. Klêmen Aleksandrínec (160–216), krščanski filozof, ustanovitelj aleksandrijske teološke šole 2. Fílon Aleksandríjski (30 pr. Kr.–50 po Kr.), mislec, ki je skušal s pomočjo alegorij in mistike spojiti židovsko teologijo in gr. filozofijo. 3. Sv. Ciríl Aleksandríjski (umrl 444), cerkveni učitelj, patriarh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aleksandro ab Aleksandro cit. pril. osebno lastno ime Alessandri: Alexander ab Alexandro tudi pishe, de v' tej desheli Gelonia imenovani (III, 460) ǀ Alexander ab Alexandro pishe, de Liſimacus je imel eniga pſſa (IV, 422) → Aleksander 6.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aleksius -a m osebno lastno ime Aleksij, Aleš: Alexius im. ed. ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda Euffemania ǀ Moje ime je Alexius im. ed., moj ozha je Euphemianus, moja Matti Aglaes ǀ kakor je S. Paulinus sahualil eniga Rimskiga Gospuda Alexiuſa tož. ed. is imenam 1. → Ales(ij) 2. Neki rimski gospod

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

aleluja1 ž aleluja: Satorai S. Kath: Kersh: Cerku vſe verne dushe vobi zhaſtiti, inu hualiti Odreshenika naſhiga danaſhni dan … naſs opomina pejti to veſselo, inu S. pejſsem: Alleluia im. ed. ǀ Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele, taiſto lepo peiſſim Alleluja im. ed., Alleluja im. ed., kakor je shlishal S. Joannes ← lat. āllelūia, hallelūiah, gr. ἀλληλούια ← hebr. hallelūjāh, dobesedno ‛slavite Jahveja’; → aleluja2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

aleluja2 medm. aleluja: Zhaſt Bogu bodi. Kateri naſs ie od ſmerti, inu pakla reshil. Alleluia ǀ Bugaio, Alleluja srezheio, zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio → aleluja1

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alemeon -a m osebno lastno ime Alemeon (?): kakor uni is imenam Alemeon im. ed., Syn tiga Purgaria Megakla v' tem meſti Delphi ǀ Od tiga Alemeona rod. ed. ſim bral, de on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa (V, 486) Morda je mišljen Alémeon, gr. tragiški junak. Vendar ni izključena napaka, namreč da je mišljen Alkmeon II., Megaklov oče; → Megakl(es).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alensis m osebno lastno ime iz Halesa: Alexander Alenſis im. ed. govorj (II, 234) Aleksánder iz Halesa, srlat. Alexander Alensis (umrl 1245), sholastični filozof in teolog, frančiškan; → Ales.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alerikus m osebno lastno ime Alarih: Alericus im. ed. Goterski Krajl s' eno veliko voisko je bil tu meſtu Rim oblegil (V, 574) Álarih I., zahodnogotski kralj (395–410)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ales. krajšava osebno lastno ime iz Halesa: Alexander de Ales (III, 431) → Alensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ales(ij) -sa m osebno lastno ime Aleš: S. Aleſſ im. ed. je bil v' Rimi rojen ǀ kakor naſh S. Aleſsi im. ed. ǀ pred ſmertio S. Aleſſa rod. ed. ǀ Oh velika, inu neperglihana pokorszhina S. Alſſa rod. ed. ǀ S. Aleſſu daj. ed. pak je sapovedal ǀ inu ga petlerju Aleſſu daj. ed. neſla ǀ glaſs is Nebeſs, kateri k' Aleſſi daj. ed. pravi ǀ vſy bote S. Aleſſa tož. ed. zhaſtili ǀ s' S. Aleſſam or. ed. Sv. Alêš, lat. Alexius, sin rimskega senatorja Evfemijana, je 17 let živel med berači v Edesi in umrl nepoznan v hiši svojega očeta med 402 in 417; → Aleksius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

aleta m → atleta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

alfa -e ž alfa v metaforičnem pomenu začetek: G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha im. ed., inu Omega (II, 284) ← gr. ἄλφα ‛alfa, prva črka alfabeta’; prim. SP Raz 1,8: Jaz sem Álfa in Ómega, govori GOSPOD Bog; Raz 21,6: Jaz sem Álfa in Ómega, začetek in konec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alfonz(us) -za m osebno lastno ime Alfonz: Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Algerus m osebno lastno ime Alger: kakor pravi Algierus im. ed. (II, 371) ǀ Kakor pravi S. Algerus im. ed. (III, 81) ǀ Sveti Algerus im. ed. sklene (V, 543) Algêr iz Liègea (umrl 1132), avtor knjige Liber de misericordia et justitia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ali1 prisl. ali: Ali sakaj o Ti Mogozhni Bug! tulikain ſe ti pred tem neurednim greshnim zhlovekam ponishash ǀ Ali hozhio vedit sakaj ǀ Ali poshlushajte kaj pravi Agapitus Diaconus ǀ Ale sakaj Ti Nebeski shenin zhakash, na urata tarkash, dokler lahku bi skuſi saparte urata noter shal?

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ali2 vez. 1. ali: slasti taistim Mashnikom, kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ satorai obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi, temuzh ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril ǀ drugi dan sapovej timu Pashetu de bi hitru vun shal vuprashat ali ſo ſturilij vshe Kar ijem je Krail sapovedal ǀ premiſlite ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen ſe voiskovati, inu premagat ſvoje ſaurashnike, te greshnike, inu greshinze 2. pa, toda, vendar: Veliku je poklizanih, ali malu isvolenih ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò, ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (ali ta plemen nijm nezh nej shkodil) temuzh te Kateri ſo ijh bilij v'pezh vergli lete je bil ſeshgal ǀ Poſtavimo de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſe ſupet pruti Astrologu toshi, alj leta ga potroshta ǀ Moli uni, ter pravi: ozha nash, alivener Boga ne lubi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alkantara ž zemljepisno lastno ime Alcantarade Alkantara cit. pril. osebno lastno ime iz Alcantare: Nam bo poterdil Petrus de Alcantara (II, 121) Alcántara, mesto v španski provinci Cáceres, ki ga je 1217 pred Mavri ubranil 1156 ustanovljeni vojaško-verski viteški red, od tedaj poimenovan red iz Alcantare.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alkaran -a m stvarno lastno ime Koran: kakor de bi bili perſegli v' Mahometau Alcaran tož. ed. ǀ Satorai nezh nenuza de edn pravi jest verujem v's. Evangeli, inu vener shivi po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu mest. ed. ſapiſano je pustil ǀ katero ta hudobni sapelavi Mahomet ym je dal, inu v' ſvojm Alcharanu mest. ed. sapiſano puſtil → Alkoran

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alkibiades m osebno lastno ime Alkibiad: Alcibiades im. ed. eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti (I/2, 67) Alkibíad, gr. Ἀλκιβιάδης (451–404 pr. Kr.), atenski državnik in vojvoda, Sokratov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

alkim(ij)a -e ž alkimija: pokuro perglihaio taiſti kunshti Alchima im. ed. imenovani, katera s' shelesa slatu ſtury (II, 450) ǀ sakaj ta Nebeſhka Alchimia im. ed. vaſs bo s'blatnih slate s'greshnih pravizhne, s'fardamanih isvelizhene ſturila (II, 452) ← it. alchimia ← špan. alquimia ← arab. al kīmjā' iz določnega člena al + gr. χυμεία, χημεία ‛umetnost mešanja sokov, spreminjanja kovin; alkimija’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

alkimist -a m alkimist: vejm, de Alchimiſti im. mn. pravi, de Lapis Philoſophorum ima to muzh, de s'kotlovine, inu s'shelesa slatu ſtury (II, 452) ← it. alchimista; → alkim(ij)a

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alkimus m osebno lastno ime Alkim: Alcimus im. ed., kateri ie folsh prizhe pelal zhes Iuda Machoberia, ie bil urshoh, de krajl Demetrius je bil Iudousko deshelo konzhal (II, 401) ǀ S. Alcimus im. ed. pravi (II, 583) 1. Álkim, veliki duhovnik, ki je naščuval kralja Demetrija, da je opustošil Judejo (SP 1 Mkb 7,5). 2. V dostopni literaturi ni zaslediti nobenega svetnika s tem ali podobnim imenom, morda je mišljen → Alkuinus, ki pa ni svetnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alkoran -a m stvarno lastno ime Koran: Mahomet pak od kershenikou v' ſvojm Alcoranu mest. ed. je sapiſſanu puſtil (IV, 19) ← arab. al ḳur'ān ‛koran’; → Alkaran

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alkuinus m osebno lastno ime Alkuin: Alcuinus im. ed. odgovorj (II, 50) ǀ Alcuinus im. ed. pravi, de ſonze je zhaſt tiga ſvejta (III, 332) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus Alcuinus im. ed., katiri je djal (V, 180) Albín Alkuín (735–804), teolog, svetovalec in učitelj Karla Velikega; → Alkimus 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Almagoras m osebno lastno ime Almagora (?): Almagoras im. ed., de ſi lih je bil vuzhen, vener is Egypta je bil prishal v' Athenes, de bi kaj noviga ſe navuzhil (V, 517)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

almara -e ž omara: te bulshi ſpishe v'almaro tož. ed. skrijeta ǀ Syn uſtane, almaro tož. ed. odpre, hozhe capuna na miso poſtavit ǀ Pogledaj v' almaro tož. ed., aku tvoj guanti shrajejo, plazhaj shtazunariu, inu shnidariu ǀ Tishlary tudi sdaj dellaio ſvete Altarje, ſvete Almare tož. mn., kir ſvetu Reshnu Tellu ſe hrani ǀ Zhe Creſſus hozhe ſvoje almare tož. mn., inu skrinje s' slatom napolnit ← lat. armārium ‛omara’; → olmara

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

almarica -e ž omarica: mu dadò kluzh od Svete almarize rod. ed. (V, 600) → almara

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Almarija -e ž zemljepisno lastno ime Almeria: ner poprej je bil oblegil tu meſtu Almario tož. ed. (III, 20) Almería, mesto ob sredozemski obali v južni Španiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

almožna -e ž miloščina, milodar: taku almoshna im. ed. ugaſne greh ǀ kadar ti bi taku bila govorila, almoshne rod. ed. ſadoſti bi bila udobila ǀ de glih edn veliku almoſsne rod. ed. da vbogijm ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno tož. ed. dash ǀ radi tem uboſym almosno tož. ed. podelite ǀ sapovej tem vboſem obilne almoshne tož. mn. dati ǀ almoſhne tož. mn. daſh tem vbogim ← srvnem. almuosen, nem. Almosen ‛miloščina, milodar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alo m osebno lastno ime Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kouazhij S. Alò tož. ed. (II, 194) Zapis izgleda kot krajšava za Alojzij, vendar dostopna literatura nobenega svetnike s tem ali kakim podobnim imenom ne omenja kot zavetnika kovačev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alojzija ž osebno lastno ime Alojzija: Thomash Morus, kadar njega Goſpa Aloysia im. ed. mu je bila piſſala, de nijh grad, inu vſe kar je bilu v'gradi je pogorelu (II, 179) Alójzija, agl. Alice, roj. Middleton, druga žena sv. Tomaža Moora

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alojzius m osebno lastno ime Alojzij: Pater Aloyſius im. ed. Novarinus leta urshoh da (III, 293) ǀ pravi Aloyſius im. ed. Veronenſis (III, 298) 1. Neki Alójzij iz Nováre 2. Morda je mišljen → Lipomanus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

altar -ja m oltar: Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alverez m osebno lastno ime Alvarez: Sdai ſpumnim na letu kar pishe Franciſcus Alverez im. ed. (V, 258) Verjetno je mišljen Francisco Alvarez (15. stol.), škof v Siguenzi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

alvernenski -a prid. alvernski: kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga rod. ed. m, od S. Amata Senonenskiga (IV, 315) → Alvernija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Alvernija ž zemljepisno lastno ime Alverna: yh je bil prejel na hribu Alvernia im. ed. (III, 511) de Alvernia cit. pril. alvernski: Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa de Alvernia Alvêrna, gora, na katero se je 1. avgusta 1224 umaknil sv. Frančišek Asiški, kjer je po razsvetljenju dobil Kristusove rane.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ama -e m dojilja: kakor ena luba Ama im. ed. je njega dojla ǀ Maria je moja Mati, moja luba Ama im. ed. ǀ Maria Diviza je niega dojla kakor ena lubesniua Ama im. ed. ſvoje Deteze ǀ sakaj tulikajn je biti Ama im. ed., kakor Mati ǀ Kakor ena Amma im. ed., katera pozhuti polne ſvoje perſy mleka ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama im. ed. ali nihdar dobrutlivishi Matere, inu Ame rod. ed. nej bilu kakor je Christus ǀ ſo bily njeh Ame rod. ed. peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami daj. ed. Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ame im. mn. s. Mauro ← nem. Amme < srvnem. amme ‛dojilja’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amadeus m osebno lastno ime Amadej: Amadeus im. ed. ordna S. Franciſca (II, 123) ǀ pravi ta Bogaboyezhi Amadeus im. ed. (III, 335) 1. João Mendes de Silva (1420–82), znan pod vzdevkom Amadêj, srlat. Amadeus, frančiškan 2. Amadêj, avtor pridig o sv. Mariji, ki so jih zmotno pripisovali Joãu Mendesu de Silvi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amalek -a m osebno lastno ime Amalek: Jeſt ſim samerkal, inu sraital vſe karkuli je Amalech im. ed. hudiga ſturil mojmu isvolenimu folku (V, 232) ǀ Bug je konzhal krajla Amalecha tož. ed., inu vus njegou rod (II, 111) ǀ ti pak ſi ſe shonal, inu shiviga puſtil Krajla Amaleka tož. ed. (V, 479) Amálek, Elifazov sin in poglavar v edomski deželi (SP 1 Mz 36,12)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amalekitar -ja m prebivalsko lastno ime Amalekov podanik: Amalechitery im. mn. ſo pregainali Iſraeliterie ǀ je bil pobil veliku taushent Amalechiterjou rod. mn. ǀ mojo voisko ſim bil potegnil zhes Amalechiterie tož. mn. ǀ S' tem oroshiam je bil premagal Moijſes Amaliciterie tož. mn. → Amalek

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

amalekitarski -a prid. Amalekov: Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi v' deshelo Amalechitersko tož. ed. ž (V, 231) → Amalek

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amalteja -e ž osebno lastno ime Amalteja: Tudi vem de Poeti pravio de Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei daj. ed. eno poſodo Cornucopia imenuano (I/1, 77) Amaltêja, gr. Ἀμάλϑεια, nimfa, ki je na Kreti s kozjim mlekom hranila novorojenega Zevsa. Po drugem mitu je Amaltêja ime koze, ki je hranila Zevsa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aman -a m osebno lastno ime Haman: Ta hudobni Aman im. ed. vſijh vishah je hotu pogubiti, inu Konzhati te Iudje ǀ Aman im. ed. ta vishishi Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ je reis de Amon im. ed. Syrus je bil ſilnu bogat ǀ na tu faush toshbo tiga hudobniga Amana rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona rod. ed. ǀ Aſſuerus je bil povabil Amana tož. ed. v'goſtie ǀ ter sapovej obejſit tiga ſaurashniga Amana tož. ed. Hamán, lat. V Aman, Hamedátov sin, ljubljenec perzijskega kralja Kserksa, ki je sklenil pokončati Jude, vendar je bil sam skupaj s svojimi sinovi obešen 508 pr. Kr. (SP Est 3,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amand -a m osebno lastno ime Amand: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … korarij s. Amanda tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Amánd, belgijski apostol, škof v Maastrichtu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amas(us) -sa m osebno lastno ime Amasis: Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſus im. ed. Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes, ali vender nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus im. ed., Taletes, inu Solon ǀ Amaſs im. ed. Faratarsku je bil preboden ǀ tudi Gioaba je bil resdrashil zhes Amaſa tož. ed. Verjetno je mišljen faraon Ámasis, začetnik 18. dinastije (okrog 1550 pr. Kr.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amasija m osebno lastno ime Amacja: Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnmu krajlu Jeroboamu ga ſrezha General Amaſia im. ed., ter ga pregovoria, de bi neimel takorshne ſuperne rezhy pridigvat Krajlu (V, 24 s.) Amacjá, lat. V Amasias, hebr. Amacjáhu, duhovnik v Betelu (SP 2 Kr 12,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amasov -a prid. Amasajev: Joab General ſe je sa tiga ner vekshiga priatela Amaſaviga tož. ed. m dellal (V, 189) Amasá (SP 2 Sam 17,25)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amasus -sa m Amat: Is Katero arznio je bil oſdravil S. Amaſus im. ed. eniga bogatiga Gospuda ǀ ta Gospud Romaricus povabi v'gostie s. Amaſa tož. ed. (I/2, 96) Sv. Amát, srlat. Amatus (565–625), soustanovitelj samostana v Remiremontu in njegov prvi opat; → Amat(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amat(us) -ta m osebno lastno ime Amat: kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga, od S. Amata rod. ed. Senonenskiga S. Thomasha Cantuarienskiga, letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant (IV, 315) Dostopna literatura navaja dva svetnika s tem imenom: sv. Amáta iz Remiremonta (565–625), → Amasus, in sv. Amáta iz Sittna (umrl pribl. 690). Srlat. Senonensis je sicer pridevnik iz frc. krajevnega imena Sens.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amata ž osebno lastno ime Amata: Nuna Amata im. ed., katera je bila vodenizhna (III, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ambašador -a m odposlanec, ženitovanjski posrednik: samerka Ambashador im. ed. zviblajne te Naveſte ǀ Odgovory Ambaſhador im. ed. ǀ ona poda ſvojo roko Ambaſhadoru daj. ed. ǀ K' ſadnimu poſhle eniga Ambaſhadora tož. ed., de bi ſnubil inu tu shenituaine sklenil ǀ Naveſta uprasha Ambashadora tož. ed. ǀ poshle eniga drugiga Ampashadora tož. ed. … namrezh Archangela Gabriela ← it. nar. ambasciador(e); → bašador

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ambrosius m osebno lastno ime Ambrozij, Ambrož: S: Ambrosius im. ed. sastopi od Christuſa ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Ambroſius. im. ed. Anſelmus → Ambrož

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ambrož -a m osebno lastno ime Ambrož: kakor pravi S. Ambrosh im. ed. ǀ pravi S. Ambros im. ed. ǀ S. Ambrash im. ed., de je zhaſt S. Troyze ǀ S. Amrosh im. ed. pak pravi ǀ Nikar skuſi zhebelle kakor S. Ambrosha tož. ed. ǀ vprashajte Svetiga Ambroſa tož. ed. ǀ inu tu vam ſprizhem s' S. Ambrosham or. ed. Sv. Ambróž, lat. Ambrosius (340–397), cerkveni učitelj, nadškof v Milanu, zavetnik voskarjev in čebelarjev; → Ambrosius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

amen medm. amen: Ostanite tedaj per Christuſu, de Nebeſhku krajlestvu botè doſegli. Amen ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite. Amen ǀ Takù tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu poterdite. Amen ← lat. āmēn ← gr. ἀμήν ← hebr. 'āmēn ‛tako naj bo’; s to besedo Janez Svetokriški navadno konča pridigo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amerika -e ž zemljepisno lastno ime Amerika: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

amerikanski -a prid. ameriški: kakor nej ſo shkodovale une Amerikanske im. mn. ž kazhe (II, 33) → Amerika

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amnon -a m osebno lastno ime Amnon: Amnon im. ed. ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ta salubleni Mladenizh … je bil sbolel … kakor en drugi Amnon im. ed. ſa volo lubesni ǀ s'beſſedami Davidave Hzhere Thamar, katera je djala Amanu daj. ed., kadar poſili je hotel nezhiſtoſt shnio doperneſti ǀ Abſolon povabi Amona tož. ed., de bi shal vun s'mejſta ſe reſluftat Amnón, Davidov sin (SP 2 Sam 3,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amon -a m osebno lastno ime → Amnon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amonitar -ja m prebivalsko lastno ime Amonec: Ammonitery im. mn. ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili (I/2, 209) ǀ kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje tož. mn. (IV, 167) ǀ preſtrashi nyh Saurashnike Ammoniterje tož. mn. (IV, 178) Amónci, gr. Ἀμμανὶτες, prebivalci kraljestva Amon vzhodno od Jordana z glavnim mestom Rabat, danes Aman, sovražniki Izraelcev (SP 2 Sam 23,37)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amore(us) -eja m prebivalsko lastno ime Amorejec: Vekshi britkuſt pozhutio, kakor Amorei im. mn., videozh de Arca, ali skrinia boshja je v' nyh deshelo prishla (V, 521) Amorêjci, lat. V Amoraei, nomadski predizraelski semit. prebivalci Palestine (SP 1 Mz 14,13)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

amorejarski -a prid. amorejski: S. Auguſtinus is tiga Amhorreorskiga rod. ed. m folka sklene, de vſakitirimu greshniku ſe glihi vishi godj (V, 229) → amorenski, → Amore(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

amorenski -a prid. amorejski: kar Mojſſes je djal h' Krajlu Amorenskimu daj. ed. m (III, 554) → amorejarski, → Amore(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amos -a in nepreg. m osebno lastno ime Amos: Amos im. ed. Prerok je djal ǀ Kmet je bil Amos im. ed. Prerok ǀ sagvisha nas skuſi Amoſa tož. ed. Preroka ǀ je shugal s' kuſi Amos tož. ed. Preroka ǀ Nad leto neuſmilenoſtio ſe nemorem sdershati, de bi neklagoval s' Amoſam or. ed. Prerokam Ámos, prerok (SP Am 1,1, Tob 2,6)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ampak vez. ampak: drugiga nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna keha ǀ NiKdar na shpegaj inu negledaj na grehe teh drugih, ampaK ſam tvoio vejſt, inu ſerze premiſli ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu ſte prasnuvali ǀ Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit, ampàk taku dolgu vlezheio dokler pozhio ǀ yh nej mogal vezh preneſti, ampact yh je hotel konzhati ǀ skarbi nej iemel ompak kej ſe najde dobru vinu ǀ Taku tudi Angelom je bilu premankalu beſsedij, ampaKſamù ſo djali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amsan -a m osebno lastno ime Amasa: Ioab je bil abnera, inu amſana tož. ed. vbyl (II, 356) Amasá, Jeterjev sin, ki ga ja Absalom namesto Joaba postavil za poveljnika vojske in ki ga je po Absalomovi smrti ubil Joab (SP 2 Sam 17,25).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Amulius m osebno lastno ime Amulij: Hualio peld Bogine Minerue, kateriga Amulius im. ed. je bil ſmalal (III, 572) V antičnem bajeslovju je znan le Amúlij, lat. Amulius, rimski bajeslovni kralj, za katerega pa dostopni viri ne navajajo, da bi naslikal podobo Minerve.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

an prisl. → iti, → tikati, → vzeti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ana -e ž osebno lastno ime 1. Ana: Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana: Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anaharzis m osebno lastno ime Anaharzis: Poshlushaio kaj pravi Anacharſis im. ed. (IV, 52) Anahárzis, gr. Ἀνάχαρσις, skitski plemič (6. stol. pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anakreon(tes) m osebno lastno ime Anakreont: Anacreon im. ed. pak en groſt vſame v' roko, inu kakor to pervo jagodo poshre, mertu okuli pade (IV, 399) ǀ gdu bi bil rekal, de Anacreantes im. ed. ſe bo ſadavil, kir je grosdje sobal (V, 518) Anakreónt, gr. Ἀνακρέων (560–478 pr. Kr.), lirski pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anaksagoras m osebno lastno ime Anaksagora: Anaxagoras im. ed. Philoſophus je djal (III, 332) ǀ Anaxagoras im. ed., kadar je bil saſtopil (IV, 412) Anakságora, gr. Ἀναξαγόρας (500–428), atenski filozof, matematik in astronom, učitelj Perikleja, Evripida in morda Sokrata; → Anasagoras

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anaksers -a m osebno lastno ime Anaksarh: ſim bral od Philoſopha Anaxersa rod. ed., katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) Anaksárh iz Abdêre, gr. Ἀνάξαρχος (pribl. 380–320 pr. Kr.), filozof Demokritove smeri, ki ga je Nikokreont Ciprski dal mučiti in ubiti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anaksialus -la m osebno lastno ime Anaksilaj (?): Pishe Phavorinus, de krajl Anaxialus im. ed. ſe je bil ſiſtaral, inu obeniga Synu nej imel ǀ Anaxialus im. ed. odgovorj ǀ ſo bily shli Anaxiala tož. ed. sa ſvit uprashat (III, 508) Morda je mišljen Anaksiláj, gr. Ἀνάξιλας (umrl 476/5 pr. Kr.), tiran v Regionu (danes Reggio v južni Italiji), ki pa je zapustil dva majhna otroka. Zapisi so morda prenarejeni po Pozejdonovem epitetu ἀναξιάλος.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ananija(s) -sa m osebno lastno ime 1. Hananja: Sakaj tudi Anania im. ed. Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Anania im. ed., Azaria, inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ de nej shkodoval Ananiasu daj. ed., Azariasu, inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania tož. ed., Azaria, inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij 2. Hananija: Anania im. ed., inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali ǀ spumnite de Annania im. ed. inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ta neſrezhni Ananias im. ed., inu njegova shena ſaphira ǀ Glihi vishi S. Peter je djal timu leshnivimu Ananiaſu daj. ed. ǀ je djal od S. Paula k' Annaniaſu daj. ed. 1. Hananjá, lat. V Ananias, eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6, 3,19); → Sidrah. 2. Hananíja, lat. V Ananias, mož, ki je z vednostjo žene Safire prodal posestvo, del izkupička dal apostolom, del pa zamolčal. Ko ga je sv. Peter povprašal po resnici, je umrl (SP Apd 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ananijev -a prid. Hananijev: tvoj greh bres vſe glihe je bil vezhi kakor Annaniau im. ed. m, inu Saphiræ ǀ vaſſ ima gvishnu preſtrashit shtraifinga Annaniaua im. ed. ž, inu Saphiræ (V, 203) → Ananija(s) 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anas -a m osebno lastno ime Hana: Sydj ta offertni Annas im. ed. s' to Judousko Gosbodo ǀ Od Annasa rod. ed. ga pelleio h' Kaiffeshu ǀ s'verta Getſemani k'Annasu daj. ed., kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu, inu ſupet Pilatuſsu ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu daj. ed. Judouskimu Mashniku, de bi njemu raitingo dal od tvojga Nebeskiga vukà Hána, gr. Ἅννας, lat. V Annas, veliki duhovnik (6–15), Setijev sin, ki je tudi po preteku svoje službe ohranil naslov in velik vpliv (SP Lk 3,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anasagoras -ra m osebno lastno ime Anaksagora: Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga pametniga zhloveka Anaſſagoras im. ed. imenovaniga ǀ Pishe Laertius de letemu Anaſſagaru daj. ed. je bil en njegou ſoſſed eno praudo obudil (V, 572) ← it. Anassagora; → Anaksagoras

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anastazi(us) -sa/-ija m osebno lastno ime Anastazij: S. Anaſtasius im. ed. pravi de zhlovik is ſuoio lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ kakor pravi S. Anaſthasius im. ed. Niceta ǀ Ceſſar Anaſthaſius im. ed. je imel v' ſvojm Duori Riſſe ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius im. ed. Ariamno ǀ pishe Carolus Sigonius od Ceſſaria Anaſthaſia rod. ed. ǀ Glihi vishi je bil nasaj piſſal S. Anaſtaſiuſu daj. ed. Antiochenskimu Shkofu ǀ ſe imajo maszhovati zhes tiga hudobniga Ceſarja Anastasia tož. ed. 1. Sv. Anastázij, antiohijski patriarh (561–599) 2. Anastázij Silenciárij, lat. Anastasius Silentiarius, vzhodnorimski cesar (491–518) nizkega rodu 3. → Nicemus, → Niceta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

anati se -am se nedov. varovati se, ogibati se, odrekati se: greh tiga poboja, kateriga ſe ymate varvat, inu annat nedol. ǀ nuz, ali ſad te pokure je greha ſe anat nedol. ǀ vina ſe anash 2. ed., inu terdeishi ſe poſtish, kakor Bug sapovei ǀ vender tiga ſe neanash +2. ed., inu nevarvash ǀ theshku ta bolni vernu dershi, vina ſe ana 3. ed., s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame ǀ G. Boga Vashiga Stuarnika reshalit ſe neanate +2. mn. ǀ Arzati, kateri bolnikom shkodlive shpishe prepovedò, vener ony teh ſe ne annaio 3. mn. ǀ dua, ali try dny grehou ſe anaio 3. mn. ǀ spokorimoſe, inu anaimoſe vel. 1. mn. vſiga tiga, kar je Boshy voli ſuper ǀ Anaite vel. 2. mn. ſe pleſſat, inu shemit, zhe shelite, vashe dushe isvelizhat ǀ Annaite vel. 2. mn. ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua ǀ ſe tiga greha nebosh annal del. ed. m ǀ de bi ſe neannul +del. ed. m hude perloshnoſti ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu, pyanſtva, inu poshreshnoſti annalu del. ed. s ǀ pred mano ſte tu ſturili, katero ſturiti pred nijmi bi ſe bily annali del. mn. m ǀ ſe ſo Sramovali, inu anali del. mn. m ← srvnem. sich ānen ‛odreči se, iznebiti se’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe anati ‛ogniti, ſe vbraniti, oditi, odbéṡhati; evitare’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anatolius m osebno lastno ime Anatolij: en iesni togotni zhlovek Amatolius im. ed. imenovan (V, 405) V zapisu je domnevno napačno natisnjen m namesto n, saj ustreznega imena z m dostopni viri ne navajajo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

andel -dla m kupčija, opravek: Margeta pravi nebò nezh s' andla rod. ed., jeſt imam drugo kupzhio ǀ bulshi kup, bushi kup ſturite, ſizer gremo prozh, inu nebò nezh is andla rod. ed. ǀ vſy vashi andli im. mn. ſrezhnu vam ſo od rok shli ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu rod. mn. vashimu ſtanu ſpodobnyh ǀ Moshje dokler imaio andle tož. mn., opravila, inu shlushbe veliku krat ſe skregaio ǀ per teh greshnih andlah mest. mn. nihdar nej ste saspani ǀ hodi po enih gvishnih andlah mest. mn., od katerih n'hozhem govorit ǀ ſramoshlivoſt v'govorjeni, v'andlah mest. mn. praviza ← nem. Handel < srvnem. handel ‛kupčija’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

andlati -am nedov. kupčevati, trgovati, ravnati, postopati, delati: Balaam je bil navajen s'hudizham andlat nedol. ǀ jeſt hozhem golufat, kraſti, krivizhnu andlat nedol. ǀ bushtuu me ſili krivizhnu andlat nedol. ǀ Ti Kupz pametnu andlash 2. ed. ǀ ta Kateri pravizhnu andla 3. ed., more ſtradati ǀ ſe taku s' tvojmy priately andla 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita, inu andlata 3. dv. ǀ taku my nepametnu andlamo 1. mn. ǀ Pametnu andlate 2. mn., de uprashate kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti, sakaj obenimu ga sabſtoin ne dà ǀ Nej ſi li ti dolshan vejditi, koku tvoy otrozi andlajo 3. mn., inu shivè ǀ ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio 3. mn. ǀ kupzovaj tedaj, andlaj vel. 2. ed., inu barantaj ǀ pravizhnu andleite vel. 2. mn., inu bogaboyezhe shjvejte ǀ Pravizhnu andleite vel. 2. mn. ſizer v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili, kakor vy sdaj shivino meſſarite ǀ S. Bugam andlaite vel. 2. mn., popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate ǀ Krivizhnu ſi andlal del. ed. m, v'tem Kir shleht blagu, sa dobru ſi predal, predragu ſi ſhazal, mire prave nej ſi dal ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish, bi taku norsku neandlala +del. ed. ž ǀ zhe pak greshnu bote shiveli, krivizhnu andlali del. mn. m, hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ← nem. handeln ‛kupčevati, trgovati, delati, ravnati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

andoht -i ž pobožnost: Vſsa svetust, inu andoht im. ed. eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ Numa Pompilius ie mozhnu sfaril taiste, Kateri ſo pres prave andohti rod. ed. Malikam offrovali ǀ de bi moji andohti daj. ed., inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti daj. ed. nagnenu, inu h'ſtrahu Boshimu ǀ on ſuſebno andoht tož. ed. je imel pruti Marij pres madesha pozheti ǀ s' pravo andohtio or. ed. bodo k' Pridigam hodili ǀ s' takorshno veliko andahtio or. ed. je ta sadnikrat prejel Tu S. S. Reshnu Tellu ǀ sa kateriga volo ſe ſo poſtili, almoshno dalli, s'andohtio or. ed., inu pohleunostio Svetu Reshnu Telu preieli ← srvnem. andāht ‛pozornost, pobožnost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

andohtljiv -a prid. pobožen: en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

andohtljivo prisl. pobožno: Srezhni vy aku bote shiveli taku andohtlivu, kakor je shivel Adolphus ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala ǀ andohtliou bomó sapejli → andohtljiv

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Andoinus m osebno lastno ime Antonij (?): Zhe S. Andoinus im. ed. Shpanigarjom je bil desh sphroſſil (IV, 438) Morda je mišljen eden od več svetnikov z imenom Antónij, srlat. Antonius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Andrada m osebno lastno ime Andrada: Piſhe Alphonſus Andrada im. ed., de v' Shpanski deſheli je bil en shlahtni Gospud v' tem lejti 1640 (III, 503) ǀ Pishe Pater Andreas Andrada im. ed. Jeſuieter (V, 218) 1. Alónso Andráda (1590–1672), biograf in asketski pisec 2. Morda je mišljen Andréas Nunéz de Andráda, avguštinec, samotar, avtor knjige Vergel de la escritura divina (Cordoba 1600)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Andreas m osebno lastno ime Andrej: Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus, Andreas im. ed., Gvido (III, 452) → Andrej

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Andrej -a m osebno lastno ime Andrej: Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei im. ed., S. Filip ǀ Ribizh je bil S. Andri im. ed. ǀ S: Andri im. ed. rajsha v'Schitio ǀ po exempelnu S. Andrea rod. ed. Svete miſly v' ſerze ukoreninit puſtil ǀ NA DAN SVETIGA ANDREA rod. ed. APOSTOLA ǀ Nuzoj Vgarska Krajliza Gertrudis Krajla Andrea rod. ed. Shena bo rodila eno Hzher ǀ obernimoſe k' S. Andreu daj. ed., kateru dua cella dny je perbit na krishu viſſil ǀ je bil poklizal dva brata, Petra, inu Andrea tož. ed., katera sta bila Ribizha ǀ Videm S. Andrea tož. ed., s' Krisham v' Rokah ǀ Nikar skuſi Jagnizhe, kakor S. Andrea tož. ed. Corſina 1. Sv. Andrêj, gr. Ἀνδρέας, apostol, brat sv. Petra, umrl na križu (SP Mt 4,18) 2. sv. Andrêj Corsini (1302–73), karmeličan in škof 3. Andrêj II., ogrski kralj (1205–35), oče sv. Elizabete; → Andreas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Andreja ž osebno lastno ime Andreja: Nuna Andrea im. ed., katera je bila kroff udobila (III, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Andronikus -ka m osebno lastno ime Andronik: Menem de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva, katerimu Andronicus im. ed. je bil en tern sderl s'noge, zhes veliku lejt ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize k'ſmerti ſo obſojeni bily, inu dokler tudi Andronicus im. ed. to ſmert ſi je bil sashlushil, inu raunu ta levu ga je imel restargat, ali kakor levu Andronika tož. ed. sagleda ga posna, inu mu nezh nu ne ſturj (I/1, 176) Sv. Andrónik, mučen pod Dioklecijanom pribl. 304

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

andverh -a m rokodelstvo: Jeſt ſim en shnidar: tvoj ſtan je en dober ſtan, inu en potreben andverh im. ed. ǀ vash anduerh im. ed. bo dober, inu nuzen ǀ nej sadoſti de dellu, ali andvarh im. ed. je pravizhen ǀ S. Eulogius je bil tiga andverha rod. ed. ǀ Jeſt vejm de leta andverh tož. ed. nekateri sashpotujeio ǀ v'obenem drugem andverhu mest. ed. ǀ Jupiter je bil poslal ſvojga Mercuriusa is Nebeſs na semlo, de bi restalal ludem vſe andverhe tož. mn., inu shlushbe tiga ſvejta Beseda se pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se uporablja različica → antverh.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

andverhar -ja m rokodelec: terbej de dellauz, inu andverhar im. ed. je pravizhen ǀ ti Goſpud, ti Andeverhar im. ed., ti Dohtar ǀ Leta andtverhar im. ed. je imel ſliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem … Andverharju daj. ed. ǀ So tekli Anduerhary im. mn. ǀ v' shtazunah teh andverhariou rod. mn. ǀ delauzam, anduerhariam daj. mn. lona n' hozheo plazhat ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej andverharij or. mn. Crispinus Beseda se z izjemo enega zapisa v I/2, 202 pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se sicer uporablja različica → antverhar.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anfion m osebno lastno ime Amfion: zagala je bila Niobes, kadar je shlishala de nje Mosh Anfion im. ed. je bil na vojski okuli perneſen (III, 565) Amfíon, gr. Ἀμφίων, Zevsov sin, ustanovitelj Teb, Niobin mož, umrl, ko je hotel porušiti Apolonov tempelj.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

angel -a m angel: pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Angela ž osebno lastno ime Angela: Ta Bogaboyezha Diviza Angela im. ed. de Folignio (IV, 480) Bl. Angéla de Foligno (1248–1309)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

angelc -a m angel, angelček: oblizhe imate Kakor en Angelz im. ed. ǀ Bug s'kusi dobre miſli, s'kusi Pridigarje, Spovednike, inu Angelza tož. ed. Variha, inu S: Vuzhenike tebe je sa myr proſsil ǀ kateri ſo brumni, inu nedolshni, kakor dua Angelza im. dv. ǀ Angelzi im. mn. ſo is Nebes doli pershli ǀ Angelzy im. mn. ſo njemu urata odperali ǀ Angelzij im. mn. ſo njegovo dusho vſeli ǀ dokler Anglezi im. mn. Mario Divizo ſo sposnali sa ſvojo Gospo ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu rod. mn., inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ Angely ſo hiteli shivat, inu taku rekozh is Angelzou rod. mn. shnidary ratali ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore te Angelze tož. mn. Variche → angel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

angelendarski prid. angleški: kulikain je terpel Henricus ta VIII. Angellenderski im. ed. m krajl sa njega nezhistost (I/1, 133) → engelendarski, → angelski2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

angelika -e ž zdravilna rastlina angelika: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica im. ed., Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ← srlat. angelica ‛angelika’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

angelski1 -a prid. angelski: kakor vuzhi ta Angelski im. ed. m Dohtar s. Thomas ǀ aku vashe djajne je angelſku im. ed. s, tuje, aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ Shiher tedaj ta lepi Preimik is Angelske rod. ed. ž hishe bodo obdarshali ǀ ſe ti potſtopish to nedolshnoſt Angelsko tož. ed. ž, S. Claro udarit ǀ skuſi ſvojo Angelſko tož. ed. ž zhiſtoſt ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku tož. ed. s imè Seraphina gori vſela ǀ kronana s'to Angelsko or. ed. ž nedolshnoſtio → angel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

angelski2 -a prid. angleški: inu ſamkaj ſe rajma tu kar pishe Rupertus olkot, de v Angelshi mest. ed. ž desheli, tulikain kobilz je bilu pershlu enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu (II, 41) V zapisu Angelshi je verjetno pogosta zamenjava črke k s h, prim. tako tudi S. Thomash Angelshi Dohtar (I/1, 42), namesto Angelski; → angelendarski, → engelendarski. Možno bi bilo tudi domnevanje tiskarske napake namesto Angles(h)ki in branje angleški.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Angelus m osebno lastno ime Angelo: Pishe Angelus im. ed. Politianus, de v' tem Meſti Epheſo ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili (III, 142) → Policianus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anglija ž zemljepisno lastno ime Anglija: My vshe vejmo de vſe kezarije, nevere, inu malikovajne ſo na ſemlo ludje perneſli ſa volo nezhiſtoſti Anglia im. ed., Scotia, Suetia, Dania, hollandia, inu skoraj poloviza Nemshke deshele, inu Vogarskiga krajlevestua (II, 369) ǀ Affrica, Hiſpania, Egypt, inu Anglia im. ed. (III, 195) Ánglija, britanska grofija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anglus m osebno lastno ime Anglež: Kir ſamerka Thomash Anglus im. ed. (IV, 316) → Tomaž 7.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anhizes m osebno lastno ime Anhiz: AEneas kadar je vidil, de tu meſtu Troja je zhes, inu zhes gorelu, ſpomni de niegou lubi ſtari Ozha Anchiſes im. ed. ſe v' tem gorezhem meſti najde (V, 636) Anhíz, gr. Ἀγχίσης, Enejev oče

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anianus m osebno lastno ime Anijan: En Karshenik s' imenam Anianus im. ed. (IV, 23) Neki kristjan s tem imenom, o katerem piše Petrus de Natalibus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anibal -a m osebno lastno ime Hanibal: ble vſmilen je bil Anibal im. ed. Cartaginerski ǀ So Kakor Annibal im. ed., Kateri je vezhkrat vidil, de taisti ſloni ſo pobili njega lastne sholnerje ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala Anibala rod. ed. Hánibal, lat. Hannibal (246–183 pr. Kr.), kartažanski vojskovodja, osvojil vzhodno Španijo, premagal Rimljane pri Ticinu in ob Trebiji, prišel 211 pr. Kr. pred Rim in bil 202 pr. Kr. pri Zami premagan.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ankuri(us) m osebno lastno ime Ankurij: Plutarcus kar ner vezh more huali krajla Ancuria tož. ed. (III, 269)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

annales cit. mn. letopis: Kateru tudi poterdio Annalles im. mn. S. Franciſca (III, 352) ← lat. annales mn. ‛letopis’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

anno (Christi) cit. prisl. v letu (gospodovem): v'tem Mesti Taranto, anno 1531 (I/1, 87) ǀ Pishe Luca Vuadingus anno Chriſti 1318 (IV, 99) ← lat. annō ‛v letu, leta’, abl. od annus ‛leto’ (in rod. od Christus ‛Kristus’)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

anonimus m anonim, anonimen pisec: Anonymus im. ed. pak je djal, de Bug je na ſvejti, kar je en krejl v'ſvojm krejleſtvi, en Gospodar ſvoj hishi, kar je en Capitan v'ſvojm meſti, en General per ſvoj vojski, en zholnar v'ſvoim zholnu (V, 46) ← lat. anōnymus ← gr. ἀνώνυμος ‛brezimen’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Antigonus m osebno lastno ime Antigon: Krajl Antigonus im. ed., kadar je bil saſtopil, de njega Syn Alcion je umerl (IV, 412) Ni jasno, kateri makedonski kralj je mišljen, saj niti Antígon I. (306–301 pr. Kr.) niti Antígon II. (276–239 pr. Kr.) ni imel sina z imenom Alkion.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

antikrist -a m antikrist: Antechriſt im. ed. bo vſe shaze tiga ſveta nashal (II, 409 s.) ǀ ta hudizhau Antechriſt im. ed., inu njegovi tovarshi bodò veliku ludij ſapelali (V, 2) ǀ ob zhaſſu tiga Antichriſta rod. ed. (IV, 3) ← srlat. Antichristus ← gr. Αντιχρίστος ‛kdor taji, da je Jezus mesija in da je telesno prišel na svet kot odrešenik’ (SP 1 Jn 1,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Antim(i)us -a m osebno lastno ime Antim: jeſt ſim Anthimus im. ed. ǀ Pishe surius: De Maximianus Trinog je bil poſlal ſvoje sholnerje vlouit, inu sveſat S. Anthimiuſa tož. ed. (II, 403) Sv. Antím, gr. Ἄνϑιμος (mučen 302/303), škof v Nikomediji, danes İzmit v Turčiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

antiohenski -a prid. antiohijski: Glihi vishi je bil nasaj piſſal S. Anaſtaſiuſu Antiochenskimu daj. ed. m Shkofu (IV, 77) → Antiohija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Antiohija -e ž zemljepisno lastno ime Antiohija: je bil Captan v' tem Meſti Antiochia im. ed. ǀ Purgerij v'tem meiſti antiochia im. ed. imenovanem ǀ Pishe Matthæus Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ rod. ed. v'tu meſtu Thracunta Antiohíja, gr. Ἀντιοχέια, sirsko mesto, danes Antakya v Turčiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Antiohus -h(us)a m osebno lastno ime Antioh: Ie taisti boganerodni Antiochus im. ed., kateri hozhe perſilit tiga pravizhniga Eliazara ǀ Zhe truplu she shiviga Krajla Antiocha rod. ed. ie taku ſmerdelu ǀ koku imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa … Krajla Anticha rod. ed. ǀ bi ſe moglu meni sgoditi, kakor timu greshnimu Antiohu daj. ed. ǀ kozhia ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa tož. ed. pobila ǀ Ty oherni Antiochi im. mn. bi Zerkounu blagu nekradili Antíoh Epifán, gr. Ἀντίοχος Ἐπιφάνης, makedonski kralj Sirije (174–164 pr. Kr.) je preganjal Jude, ki so se osvobodili pod vodstvom Juda Makabejca (SP 1 Mkb 1,10).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Antistenes -na m osebno lastno ime Antisten: Antiſthenes im. ed. Philoſophus pak je djal ǀ Antistenes im. ed. Philoſophus je ſuojo modrust taku dragu predajal ǀ kar ſim bral od Antiſtena rod. ed. Philoſopha Antísten, gr. Ἀντισϑένης (444–366 pr. Kr.), filozof, Sokratov učenec, eden ustanoviteljev kinične šole

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Antitodus m osebno lastno ime Antitod (?): Hualio tudi mozhnu peld eniga Trobentaria, kateriga Antitodus im. ed. salu lepù je bil ſmalal (III, 573)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Antolin -a m osebno lastno ime Antolin: Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda Antolina rod. ed. Generala (III, 88) Na robu je referenca Pad. Chriſt polj.2.c.3 par. 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anton -a m osebno lastno ime Anton: S. Anton im. ed. Pushaunik s'molitvo je te hude pregajnal ǀ Anton im. ed. de Padova ſapovej ribam, de imaio vkup priti boshjo beſſedo poshlushat ǀ S. Anton im. ed. Appat pak pravi ǀ en Mosh is imenam Anton im. ed., tiga je glava taku mozhnu bolela, de je imel obnorit ǀ Ceſſar Marcanton +im. ed. je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou ǀ ſe je bilu sgodilu ob zhaſsu S. Antona rod. ed. de Padua ǀ k' S. Antonu daj. ed. de Padova ſe je bil ſpovedal ǀ Paulus K'Antonu daj. ed. je djal ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, nikar levij, kakor Mark Antona tož. ed. ǀ poshle S. Antona tož. ed. motit, inu v' greh perpravit ǀ Pompeuſa, inu Marcantona +tož. ed. shnyh vojsko je bil pregnal ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery Krajla Marcantona +tož. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem Antonam or. ed. 1. Sv. Antón Véliki (250–356), egip. puščavnik 2. Sv. Antón Pádovski (1195–1231), cerkveni učitelj 3. Sv. Antónij Péčerski, (983–1073), začetnikov ruskega meništva 4. → Antonius 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Antoninus -na m osebno lastno ime Antonin: enkrat S. Antoninus im. ed. Florentinski skoff ie memu ene hishe shal ǀ kadar Antoninus im. ed., inu Brutus Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Antoninu daj. ed. Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi Commoda, de bi leta Ceſsar ratal 1. Sv. Antonín Pierozzi (1389–1459), škof v Firencah in teološki pisec 2. Márk Avrélij Antonín, lat. Marcus Aurelius Antoninus, rimski cesar (161–180) in pisec 3. → Anton 4. V drugem zapisu je Antoninus tiskarska napaka namesto Antonius, → Antonius 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Antonius -a m osebno lastno ime Antonij: krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

antverh -a m rokodelstvo: ludem ta antverh im. ed. je taku dobru dopadu ǀ ne morete rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh im. ed. vam ſo napotu ǀ per ſvojmu dellu, inu antverhu daj. ed. ǀ vſakateri Purgar je mogal en antverh tož. ed., ali dellu ſnati ǀ hudizh ima vſe orodje ſa ſvoj antverh tož. ed. ǀ K'sadnimu ſe je bilu njemu stoshilu, de ſvoj antvarh tož. ed. sapustij ǀ kuhary, inu kuharze … kateri ſizer nekadaj ſo bily malu shtimani, inu shnyh antuerham or. ed. ſo ſtradali ← bav. srvnem. hantwërch, nem. Handwerk ‛rokodelstvo’; → andverh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

antverhar -ja m rokodelec: on je bil en Antuerhar im. ed., kateri s' delam ſi je mogal kruk ſhlushit ǀ Ti Antverhar im. ed., ſi en dober Delauz ǀ Bò djal uni kmet, uni delauz, inu antverhar im. ed. ǀ Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar im. ed. ǀ En Antvarher im. ed. de ſi glih dobru ſe ſastopi na ſuojo kunsht, aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio ǀ Videm eniga Antverharja tož. ed. kateri vus dan della ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga Antferharja tož. dv. ǀ Dellauzi, inu Antuerhary im. mn. predajeio ſvoje dellu ǀ Se fardamajo Antverhary im. mn., inu Kmety ǀ Antuerharij im. mn. ſo niih shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ vy Antuerhery im. mn., inu kmetje poſvezhòvate praſnike ǀ Vy antuarhary im. mn., vy delauzi, inu poſli ǀ sa katerim vſij Antvarharij im. mn., Purgarij … ſo shlij ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati … enij Antduerharij im. mn. ǀ drugi Antferhary im. mn. lahku morio njeh dellu pres pumozhy, drugih opravit ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou rod. mn. ſe najde vſe orodie potrebnu sa njegou dellu ǀ Sveti Joſeph v' imeni vſyh antverharjou rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom daj. mn., delauzom, inu deklam ǀ Sdaj bom dal Antverhariom daj. mn., inu Deleuzom eno skledo goveiga meſſa v' hrenavi shupi ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom, neplazhesh antverharie tož. mn. ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat Antduerharje tož. mn. ← bav. srvnem. hantwërcher, nem. Handwerker ‛rokodelec’; → andverhar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

antverharski -a prid. rokodelski: ſe vuzhij antuerharsku tož. ed. s dellu (II, 578) ǀ De nymamo na praſnik obenu poslovajne dellat, kakor ſo kmetuska, antuerherska tož. mn. s della (II, 309) → antverhar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Antverpija ž zemljepisno lastno ime Antwerpen: je shivela v' tem mesti Antverpia im. ed. (I/2, 212) ǀ v' tem meſti Antverpia im. ed. je bil en bogat Gospud (V, 165) Niz. Antwerpen, frc. Antvers, mesto v Belgiji, flamsko kulturno središče

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anzelmus -ma m osebno lastno ime Anzelm: S. Anſelmus im. ed. pravi ǀ beſsede S. Anſelma rod. ed. ǀ s' Svetem Anſelmam or. ed. Sv. Anzélm, srlat. Anselmus (1033–1109), škof v Canterburyju, cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anže m osebno lastno ime Anže, Janez: kar Anſhik ſe navuzhj, letu Anſhe im. ed. ſna (III, 594) ǀ Sakaj kar Anshik ſe navuzhj letu Anshe im. ed. ſna (III, 595) Danes se pregovor glasi: Kar se Janezek nauči, to Janez zna.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Anžek m osebno lastno ime Anžek, Janezek: kar Anſhik im. ed. ſe navuzhj, letu Anſhe ſna (III, 594) ǀ Sakaj kar Anshik im. ed. ſe navuzhj letu Anshe ſna (III, 595) → Anže

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

apat -a m opat: To S. Lubesan je imel Appat im. ed. Felix ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata rod. ed. Saba ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu daj. ed. Hugonu ǀ Poklizhe Appata tož. ed., ga nesposna ǀ bom sklenil s' Appatam or. ed. Gverricussam ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Appati im. mn. s. Bernarda ← stvnem. abbāt v bav. izreki *appāt ← clat. abbās ‛opat’ ← gr. ἄββας ← aram. abbā ‛oče, gospod’; → ab., → abas, → abat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Apeles -a m osebno lastno ime Apel: zhudna tudi je bila taista tabla, na katero Apelles im. ed. Firsht teh Malariu je bil en Fironk smalal ǀ kadar Apelles im. ed. je bil taiſto premiſlil ǀ Xeuxes je bil poſnal Apellesa tož. ed. s' eniga ſamiga shtriha Apél, gr. Ἀπελλῆς (356–308 pr. Kr.), najslavnejši gr. slikar, prijatelj Aleksandra Velikega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Apelesov prid. Apelov: Ta drugi, de je bil Syn Apellasau im. ed. m (III, 508) → Apeles

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

apetit m apetit, tek: Oshtery sò molili Bacuſa, meneozh, de on da apetit tož. ed. dobru pijti, inu jeſti ǀ de ſi lih veliku ſnèdò, vener po taiſtyh en taku velik apetit tož. ed. imaio ǀ Cambles je takorshen apetit tož. ed. imel ǀ Ludje imaio taku velik apetit tož. ed., inu lakkoto po blagi, inu denarioh ← nem. Appetit ← srlat. appetitus cibi ‛želja po hrani’ < lat. appetītus ‛želja, poželenje, nagon’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Apicius -a m osebno lastno ime Apicij: taku pishe Titus Livius, ter pravi, de Apicius im. ed. kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou, inu shularz imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus (IV, 290) ǀ ta kateri hozhe Vitelliuſa, inu Apiciuſa tož. ed. (V, 341) Márk Gávij Apícij, lat. Marcus Gavius Apicius, rimski gastronom za časa cesarja Tiberija, o katerem piše Tacit, Anali 4, 4.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Apis m osebno lastno ime Apis: krajl Apis im. ed. pak bi rekal, nezh nej potrebnishiga zhloveku, kakor arznia (I/1, 51) ǀ Krajl Apis im. ed. pak je to saſtopnoſt bil vdubil, de je ſnal s' maſilam, inu s' shaubo bolesni oſdravit (IV, 194) ǀ eniga rogatiga vola Apis im. ed. imenovaniga sa ſvojga Boga ſo molili (III, 241) 1. Ápis, neki kralj 2. Ápis, egip. bog v podobi črnega bika z belo liso na čelu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

apnenica -e ž apnenica, peč za žganje apna: grè K'apnenizi daj. ed. ǀ takrat ſo eno apnenizo tož. ed. shgali ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo tož. ed. vershejo ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo tož. ed. urezhi ǀ ga imajo popaditi, inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo tož. ed. vurezhi Zapis apnenzo kaže na naglas apnẹ̑nica, ki ga navaja tudi Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

apno -a s apno: Leta je kupu apnu tož. ed. sa leto Zerku ǀ sazhne voda v' zholn tezhi, s' apnam or. ed. ſe meishat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Apolinaris m osebno lastno ime Apolinar: dushe nej ſo ſvèsde, kokar Appolinaris im. ed. pravi (II, 64) Verjetno je mišljen Sulpícij Apolinárij, lat. Sulpicius Apollinaris (2. stol.), rimski pisec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Apolon(ij)a -e ž osebno lastno ime Apolonija: S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft … S. Appolonia im. ed. zheſs bolesan teh ſob ǀ Dobre zaitinge perneſſem tebi, O Apollonia im. ed. ǀ Ene shive ſo rajshi hotele sgorit … kakor Apolonia im. ed. ǀ kakor je bila sturila S. Appolona im. ed. ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni daj. ed. imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Rihtar sapovej en velik ogin pershgat inu S. Apollonio tož. ed. kjekaj pellati Sv. Apolónija, aleksandrijska svetnica, mučena 249; → Polonija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Apolonius -ija m osebno lastno ime Apolonij: Apollonius im. ed., sakaj je hotel s'shazam cerkounem obogatit, je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ odgovorj Apollonius im. ed. ǀ piſhe Philoſtratus, od Appolonia rod. ed. Philoſopha ǀ Od krajla Achaba: Od Apollonia rod. ed., inu Antiocha krajla 1. Ni znano, kdo je mišljen. 2. Apolónij iz Tijane, gr. Ἀπολλώνιος (1. stol.), filozof, obnovitelj Pitagorovega nauka 3. Apolónij, vojskovodja kralja Antioha (SP 1 Mkb 3,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

apost. krajšava apostol: NA DAN PREOBERNEJNA S. PAULA APOST. rod. ed. (III, 125) → apostel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Apostata -a m osebno lastno ime Apostat: ſte bily oblubili, ali nej ſte dershali, temuzh, kakor endrugi Iulianus Apostata im. ed., ſte ſe ſramuvali kershanski shivèti, ter ſte ſe hualili, inu shtimali, kadar ſte moje sapuvidj prelomili ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata tož. ed. vubiti, prezej eno ſtrelo doli. vershe, kar Iulianus mertou doli pade ǀ Gdu je bil prebodil tiga hudobniga Iuliana Apoſtata tož. ed. Júlij Flávij Klávdij Juliján Apóstat, lat. Iulius Flavius Claudius Iuliānus Apostata, rimski cesar (361–363)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

apostel -a/-na/-tla m apostol: sledni Apoſtel im. ed. ima kluzh od ſvoyh urat ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela rod. ed. ǀ NA DAN S. THOMASHA APOSTELNA rod. ed. ǀ Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela tož. ed., je bil sapovedal shiviga hudobni krajl Aſtyages ǀ My vejmo, de Zacheuſa kateri enu ſamu koſſilu je bil Chriſtuſu dal, je njega sa Apoſtelna tož. ed. povishal ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu Apoſtelnu mest. ed. ǀ ta dua Sveta Apoſtela im. dv. ſta bila rojena vchani Galilej ǀ naprej poſtavi … S. Philippa, inu S. Jacoba Apoſtelna tož. dv. ǀ ty drugi Apoſtely im. mn. pak ſo bily veje ǀ Apoſtelni im. mn., inu Jogri koku perſerzhnu ſo Gospud Boga lubili ǀ de bi imela gnado vſe iesike govorit, kakor ſo Apoſtli im. mn. imeli ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou rod. mn., je bil Ribizh ǀ s' Kryvio teh Svetyh Apoſtelnou rod. mn. ǀ zhes ſvit Synu Boshiga, ſvetih Apoſtlou rod. mn., inu Vuzhenikou … gnado boshio sgubè ǀ ga bom tudi perglihal Apoſtelom daj. mn. Noviga Teſtamenta ǀ Apoſtelnom daj. mn. ſe ſo bily slagali ǀ naſs ſfary, inu krega s'kusi Preroke, Apostelne tož. mn., Vuzhenike ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne tož. mn. imenoval ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele tož. mn. ǀ So shlishali pridigvat te Svete Apoſtle tož. mn. ← srvnem. apostel, nem. Apostel; → apostol

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

apostem m tvor, ulje, absces: Krajlu ſe je bil sbral na perſyh en apoſtem im. ed., kateri je takorshno urozhino v' Krajlu obudil, de je imel sgorit, inu umreti (V, 548) ← lat. apostema ← gr. ἀπόστημα ‛tvor, ulje, absces’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

apostol -a m apostol: NA DAN SVETIGA JERNEJA APOSTOLA rod. ed. ǀ NA DAN SS. PHILIPPA, INU JACOBA APOSTOLOU rod. dv. ǀ NA TA VISSOKI PRASNIK SS. APOSTOLOU rod. dv. PETRA, INU PAULA ← lat. apostolus ← gr. ἀπόστολος ‛odposlanec, sel, glasnik’, v Novi zavezi ‛apostol’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Apostolinaris m osebno lastno ime Apolinarij (?): taku bere sidonius Apoſtolinaris im. ed. (I/2, 120) Če zapis vsebuje tiskarsko napako, je mišljen Sv. Sidónij Apolinárij (430/433–479/486).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

apostoliš nepreg. prid. apostolski: tukar ſe moli v'Apostolish mest. ed. ž Veri (I/1, 103) ← nem. apostolisch; → apostol

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

apostoliški -a prid. apostolski: G. Bug je bil is ſtola Apoſtolishkiga rod. ed. m suergil tiga greshniga Jskariota (III, 190) → apostoliš

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Appoline cit. abl. ed. → Apolo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Apronian(us) -na m osebno lastno ime Apronijan: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Berizhij s. Aproniana tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Aproniján, mučenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

aptišica -e ž opatinja: Ti ſi Apptishiza im. ed., zhe pak bosh oslepela, koku bosh mogla kloshter regerat ǀ Se sgodj, de Abbtiſſiza im. ed. vmerje ǀ katera v' ſvojm ſerzi shelj Appitishiza im. ed. biti ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize rod. ed. ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute, vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi daj. ed. ǀ kadar bi eno nepametno sa Apptishizo tož. ed. isvolili ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo tož. ed. isvolile ǀ vſe ſo uredne povishane biti, vſe ſo uredne Apptishize im. mn. biti Tvorjeno iz izposojenke iz nem. Äbtissin ‛opatinja’ < srvnem. ebtissīn < stvnem. abbatissa ← srlat. abbatissa, prim. it. (a)badessa ‛opatinja’, pri Megiserju abtaſhiza ‛antiſtita’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Apuleus m osebno lastno ime Apulej: Satoraj Apuleius im. ed. je djal enimu kateri s' ptujm blagam je bil dobre vole (III, 461 s.) Lúcij Apulêj, lat. Lucius Apuleius (pribl. 125–170), rimski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Apulija ž zemljepisno lastno ime Apulija: v' tej desheli Appulia im. ed. v' tem Meſti Bari (III, 598) Apúlija, lat. Apulia, pokrajina v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ara -e ž ara: mu da try erdezhe slate sa aro tož. ed. ǀ S. Duh da aro tož. ed. tiga isvelizhajna ǀ ſa oblubo ali arro tož. ed. ym da duei ſukinzi ← it. arra ‛ara’ < lat. arrabō ← gr. ἀρ(ρ)αβών ← hebr. cērābōn ‛ara’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arabija -e ž zemljepisno lastno ime Arabija: S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio, v' Arabio tož. ed., v' Ponto, inu Judæmeio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby mest. ed., v' Affriki ǀ kamen, kateri v'Arabij mest. ed. ſe najde ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi, v'Araby mest. ed., v'Scity Ime označuje z Arabci poseljeno ozemlje Bližnjega vzhoda, manj verjetno tudi nadsaharske Afrike.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arabijar -ja m prebivalsko lastno ime Arabec: ty modri Arabiery im. mn. ſo leta priguvor imeli (V, 125) ǀ Semkaj ſe meni rajma, Kar pishe Pierius od Arabjerjou rod. mn. (I/2, 69) → Arabija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arabikus m osebno lastno ime Arabec (?): Arabicus im. ed. pak bere (IV, 213)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

arabiš prisl. arabsko: on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski (V, 327) ← nem. arabisch ‛arabski, arabsko’; → Arabija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

aragonski prid. aragonski: Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski im. ed. m krajl Alphonſus tem Sakonskem Aragónija je bila od 1035 samostojno kraljestvo, v 12. stol. združeno s katalonskim in po 1469 s Kastilijo. Danes je to področje, ki obsega province Zaragoza, Huesca in Turnel, del Španije.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arahites m prebivalsko lastno ime Arkejec: Kadar Chuſai Arachites im. ed. je bil Abſolona posdravil Salue rex, ſalue rex (II, 527) Arkêjci, lat. V Arachitae, starozavezno ljudstvo (SP Joz 16,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aram m osebno lastno ime Aram, Ram: de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Aram im. ed. (II, 49) Áram, Semov sin, rodovni oče Aramejcev, severozahodnih Semitov, in eden Jezusovih prednikov (SP 1 Mz 10,22), v Novi zavezi Ram (SP Mt 1,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aramatija nepreg. ž zemljepisno lastno ime Arimateja: je bil ſapiſſal v' leto Bratauszkino Joſepha od Aramathia rod. ed. (IV, 335) Arimatêja, gr. Ἀριμαϑαία, lat. V Arimathaea, mesto v Palestini (SP Mt 27,57)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ararab m zemljepisno lastno ime Ararat: Na hribu Ararab im. ed. 100 000. na enkrat ſo bily martrani (I/1, 96) Mišljena je gora Ararat v Armenskem višavju v Turčiji, turš. Büyük-Aǧre daǧi, na kateri naj bi bilo po Rimskem martirologiju 22. junija 303 mučeno 10.000 kristjanov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arator m osebno lastno ime Arator: Ojlika je bila vſelej ſpomin te lubeſni inu myru, kakor Arator im. ed. je ſapiſſanu puſtil (II, 162) Arátor (6. stol.), rojen v Liguriji, krščanski pesnik, jurist in zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aratus m osebno lastno ime Arat: Plato pravi: de zhlovek je ena boshja shival … Aratus im. ed., de je blishna shlahta boshja (II, 351) Arát iz Sól, gr. Ἄραϑος, lat. Aratus (pribl. 315–245 pr. Kr.), gr. didaktični pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arbee zemljepisno lastno ime Kirjat Arba: nej ſte nikuli vekshiga urshoha imeli ſe jokati … s' Abraham, katiri je bil shal v' tu meſtu Arbee im. ed. ſe jokat nad ſvojo mertvo sheno Saro (IV, 442) Kirját Árba, lat. V Cariatharbee, mesto, kjer je umrla Abrahamova žena Sara (SP 1 Mz 23,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arbiter m osebno lastno ime Arbiter: kar je sapiſſanu puſtil Petronius Arbiter im. ed. (III, 194) Gáj Petrónij Árbiter, lat. Caius Petronius Arbiter (umrl 67), rimski pisec, Neronov prijatelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

arcat -a m zdravnik: kaj s'en Arzat im. ed. bode tebe osdravil ǀ Christus je en arzat im. ed., kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli, inu osdravi ǀ en Angel na mejſti Arzata rod. ed. je arznoval Timothea ǀ ta bolni Arzatu daj. ed. pokashe ſvoje rane ǀ v'njegovi desheli nar vezh ſe shtima, de obeniga Arzata tož. ed. neshpugaio inu obeniga Beſsednika, sakai Arzati im. mn. ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio, Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio ǀ ſo ty ſtari Arzaty im. mn. ſhtudierali ǀ vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma: od Arzatou rod. mn. bolesni arznovati ǀ Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom daj. mn., inu Bertu plazhal ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. tož. mn. v arznije postavish ← srvnem., stvnem. arzāt ‛zdravnik’ ← lat. archiater ← gr. ἀρχίᾱτρος ‛višji zdravnik’; prim. pri Megiserju arzat ‛archiatrus, chirurgus, medicus, veterinarius’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

arcnovati -ujem nedov. zdraviti: ta bolni Arzatu pokashe ſvoje rane, inu vender ſe nepuſti arznovati nedol. ǀ Zhe Nem. Nem. hozhete vaſhe kushnè dushe oſdravit pojte poshlushat taiſte Pridigarje kateri s'to gorezho resnizo arznujeio 3. mn. ǀ en Angel na mejſti Arzata je arznoval del. ed. m Timothea ǀ de bi niega arznovali del. mn. m → arcnija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

ardrija -e ž prepir, svaja: dokler polsot ſe najde offert, ohernia, ardria im. ed., ſaurashtvu, opraulajne, nezhiſtoſt (IV, 272) ← nem. Haderei ‛pretep, prepir’; prim. pri Megiserju ardria ‛diſcordia, rixa’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Areco m zemljepisno lastno ime Arezzo: v' lashki deſheli v' tem meſti Arezzo im. ed. ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui (II, 405) Arezzo, mesto v jugovzhodni Toskani

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arelatensis m osebno lastno ime iz Arlesa: Piſſe Ceſarius Arelatenſis im. ed. od eniga, kateri vſeskusi je odnashal poverniti (II, 388) ǀ Kir samerka S. Cæſarius Arelatenſis im. ed. (V, 418) → Cezarius, → arelatenski

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

arelatenski -a prid. arelatski: v' tej desheli Arelatenski mest. ed. ž je bila ena velika kuga (IV, 197) Arelát je bilo v srednjem veku kraljestvo v južni Franciji, imenovano po mestu lat. Arelate > frc. Arles; → Arelatensis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Areopagita m osebno lastno ime Areopagit: V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj, inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita im. ed. ǀ S. Dionyſius Aroepagita im. ed. pravi od Seraphinou, de ſo polni lubesni Boshje Sv. Dionízij Areopagít, Grk, ki ga je za krščanstvo pridobil apostol sv. Pavel. Spisi, podlaga srednjeveške mistike, ki so jih pripisovali Areopagitu, so dejansko delo nekega neznanega novoplatonika iz palestinske Sirije, nastali okrog 500.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aresius m osebno lastno ime Arezij (?): Kakor piſhe Paulus Areſius im. ed., de v' tem lejti 225. ob zhaſſu Ceſſarja Gaila, inu Voluſiana, kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aretinus m osebno lastno ime iz Arezza: Ioannes Aretinus im. ed. piſſe De ena Matti je imela ſvojga ſijnu bolniga (II, 341) → Joanez 4.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arfaksat m osebno lastno ime Arfaksad: tamkaj ſta bila dua hudobna Zupernika, enimu je bilu imẽ Zaroe, timu drugimu Arphaxat im. ed. (III, 527)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Argenta m osebno lastno ime Argenta: pishe Argenta im. ed., de v'polski desheli je bila ena velika lakota (II, 330)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Argeus m zemljepisno lastno ime Argej: Kadar je letu S. Blash shlishal s' kusi Boshje noter dajaine je bil pobegnil na ta hrib Argeus im. ed. (III, 147) Argêj, gr. Ἀργαιον ὄρος, danes turš. Erdjias daǧ, gora v Kapadokiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Argiva ž zemljepisno lastno ime Argos: Argiva im. ed. ſe huali, de je bila porodila Telleſilo, katera je bila premagala tiga mogozhniga krajla Cleomona (III, 398) Árgos, gr. Ἄργος, mesto na Peloponezu; zapis Argiva temelji na lat. Argīva, tvorjenem iz stanovniškega imena Argīvī ← gr. Ἀργεὶοι ‛Argejci’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Argonavtika -e ž stvarno lastno ime Argonavtika: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Flaccus ſvojo Argonautico tož. ed. (IV, 310) Mišljeno je nedokončano delo v osmih knjigah z naslovom Argonávtika, ki ga je napisal rimski pisec Valerij Flak med 70 in 95.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

arhangel -a m nadangel: Archangel im. ed. Raphael je timu mladimu Tobiaſu djal ǀ NA DAN SVETIGA MICHAELA ARCHANGELA rod. ed., FIRSHTA TEH ANGELOU ǀ perglihat Archangelu daj. ed. Michaelu ǀ poshle eniga drugiga Ampashadora … namrezh Archangela tož. ed. Gabriela ǀ Archangeli im. mn. ſo vidili nijh modrust ǀ Chor teh Archangelou rod. mn. je zhaſtil ǀ Gliha je bil S. Bernadus Archangelom daj. mn. ← lat. archangelus ← gr. ἀρχάγγελος ‛nadangel’; → angel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arhelaus -a m osebno lastno ime Arhelaj: Archelaus im. ed. Macedenoski Krajl je dial, de Krajl nima nikuli ſe jokat ǀ kakor Euripides, kateri je bil povablen k' vezkery od krajla Archelauſa rod. ed. ǀ vezhkrat je vidil Archilauſa tož. ed. Arheláj, gr. Ἀρχέλαος, makedonski kralj (414–399 pr. Kr.), pri katerem je živel Evripid.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arhimedes m osebno lastno ime Arhimed: Archimedes im. ed. je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti (I/1, 117) Arhiméd, gr. Ἀρχιμήδης (287–212 pr. Kr.), gr. matematik, fizik in astronom iz Sirakuz

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ariabarcanus m osebno lastno ime Ariobarcan: Ariabarzanus im. ed. Krajl je bil povabil v' goſtje Aſſidamena Mileſiusa (IV, 292) → Ariabarcenis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ariabarcenis nepreg. m osebno lastno ime Ariobarcan: Veliko gvishnu lubesan je bil iskasal krajl Ariabarcenis im. ed. pruti ſvojmu Synu (IV, 447) ǀ zhe Syn Krajla Ariabarcenis rod. ed. ſe je jokal (IV, 447) Ariobarcán, satrap Artakserksa II. in od 368 pr. Kr. pontski kralj (umrl 336 pr. Kr.); → Ariabarcanus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ariadna -e ž osebno lastno ime Ariadna: Ariadna im. ed. pak nej hotela tiga Shenina ǀ Ariadna im. ed. nej hotela Boga Bacuſa ǀ lepo Dekelzo Ariadno tož. ed. ſo hoteli Bacuſu sa Neveſto dati Ariádna, gr. Ἀριάδνη, hči kralja Minosa na Kreti, ki je Tezeju pomagala ubiti Minotavra in priti iz labirinta. Postala je Dionizova, tj. Bakhova žena in bila povišana med zvezde.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ariamna -e ž osebno lastno ime Ariadna: ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius Ariamno tož. ed. (III, 207) Ariádna, hči in prestolonaslednica vzhodnorimskega cesarja Leona I. (457–74)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

arianus m arijanec: Olympius Arianus im. ed. je shentoval S. Troyzo (II, 300) → Arius, → arijanar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arias m osebno lastno ime Arij: kakor arias im. ed. Montanus piſse (II, 584) Bl. Árij Montán, srlat. Arius Montanus (1527–98), špan. razlagalec Svetega pisma in orientalist

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

arijanar -ja m arijanec: Je bil en Arrianar im. ed. mozhnu pres vſiga urshoha udaril tiga zhaſtitiga shkoffa Fulgentia (V, 408) ǀ ſo bily veliku denarju oblubili Arrianary im. mn., de bi pred Conſtantinam Ceſsariam sprizhovala, de S. Athanaſius je tajſto poſilil eno nuzh, kadar ſamà ſta v' hishi bila (II, 402) Privrženec aleksandrijskega duhovnika Arija; → Arius, → arianus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ariofarnes -a m osebno lastno ime Ariofarnes: ſa Rihterja te praude ſo bily sbrali eniga Vuzheniga Philoſopha is imenam Ariofarnes im. ed. (II, 306) ǀ v'oblaſt tiga Vuzheniga Philoſopha Ariofarneſa rod. ed. (II, 437) Verjetno ni mišljen tračanski kralj Ariofárnes.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aristides -da m osebno lastno ime Aristid: Kadar Ariſtides im. ed. letu shlishi ǀ Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides im. ed. ǀ poshlushajte kaj Plutarcus pishe od Ariſtida rod. ed. Philoſopha ǀ nej poſnal Ariſtida tož. ed. (III, 179) ǀ de bi s' deshele bandishali Ariſtida tož. ed. Philoſopha 1. Aristíd, gr. Ἀριστείδης, (pribl. 530–467 pr. Kr.), atenski državnik, poveljnik pri Maratonu 2. Aristíd iz Téb, gr. Ἀριστείδης (5.–4. stol. pr. Kr.), slavni slikar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aristipus m osebno lastno ime Aristip: Ariſtippus im. ed. pak pravi (II, 508) ǀ kar je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus im. ed. Krajlu Dioniſiuſu (III, 6) ǀ Ariſtippus im. ed. Philoſophus je shlishal hualit eno Sheno, de je ſilnu lepa Aristíp iz Ciréne, gr. Ἀρίστιππος (435–355 pr. Kr.), filozof, Sokratov učenec, utemeljitelj nauka o hedonizmu, uravnavanem po notranji svobodi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aristoteles -la m osebno lastno ime Aristotel: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles im. ed. Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Aristoteles im. ed. pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu Aristotela rod. ed., Kateri pravi Aristótel, gr. Ἀριστοτέλης (384–322 pr. Kr.), slavni filozof, Platonov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aristotelnov -a prid. Aristotelov: ſrezho Scipionavo, vuzhenuſt Ariſtotelnavo tož. ed. ž (V, 461) → Aristoteles

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

aritmetika -e ž aritmetika, računstvo: morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo … Morebiti Aritmetico tož. ed., de bi snali raijtat, inu shtejti (I/1, 29) ǀ On je vuzhil Gramatiko, koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem … Aritmetiko tož. ed., de imaio poprej srajtat kulikajn shup, kulikajn prat, kulikajn poshtet, kulikajn tort, inu ſalathozheo na miſo dat (IV, 290) ← gr. ἀριϑμητική ‛veda o številih’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arius m osebno lastno ime Arij: Arrius im. ed. je bil pozhil, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule (IV, 19) ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco … Arrius im. ed. skuſi Conſtanzo Ceſſarizo (V, 66) ǀ ta hudobni Arius im. ed., kir je vuzhil, de Verbum non erat ab æterno (III, 27) Árij, gr. Ἀρεὶος (pribl. 250–336), prezbiter v Aleksandriji, predstavnik antiohijske teološke smeri, heretik, ki je zanikal enotnost Svete Trojice s trditvijo, da Jezus Kristus ni Bog; → arijanar, → arianus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

arka -e ž skrinja: Sakai ta Malik Dagon, inu ta Arca im. ed., ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho (II, 8) ǀ tedaj hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca im. ed. gnade Boshje bo mogla v tajſtim prebivat (III, 94) ǀ ſo vſelej shli molit k' tej Uti Boshy, v' kateri ſo hranili to Arco tož. ed.; ali Scrinjo Boshjo (III, 480) ← it. arca < lat. arca ‛skrinja’; → skrinja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arkiadus -a m osebno lastno ime Arkadij: Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu daj. ed. (IV, 36) Flávij Arkádij, lat. Flavius Arcadius, vzhodnorimski cesar (383–408). Zapis ima morda tiskarsko napako namesto Archadiuſu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Armahanus m osebno lastno ime Armahan: Inu Trithemius, kakor tudi Armachanus im. ed. pisheo, de tudi MARIA Diviza je bila v' letej Bratauszhini (IV, 311) Jákob Usêrij Armahán, srlat. Jacobus Usserius Armachanus, avtor knjige Historia Dogmatica de Scripturis et sacris vernaculis (London 1689)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Armandus m osebno lastno ime Armand: Armandus im. ed. saſtopi te dushe v' vizah (V, 633) Verjetno je mišljen Armánd, frc. Jean-Armand le Bouthillier de Rancé (1626–1700), opat in reformator samostana Notre Dame de la Trappe v Normandiji.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Armenar -ja m prebivalsko lastno ime Armenec: Tacitus piſse, de nekadai je bila ta navada per Armenariah del. mn. m, de kadar dua Firshta ſta Saveso, inu myr ſturila, ſta roke ſi okaruavila, inu s' ſvojo laſtno kryvio ſta Saveso poterdila (V, 276) → Armenija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Armenija -e ž zemljepisno lastno ime Armenija: ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie rod. ed. ǀ S: Ierni grè v'Armenio tož. ed., kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali ǀ Ta Krajl je regeral v'Armenij mest. ed. Arménija, dežela med Malo Azijo, Kavkazom in Perzijo, v 9.–10. stol. samostojno kraljestvo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

armenski -a prid. armenski: okuli Kraila Armenskiga rod. ed. m (V, 340) → Armenija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arnoldus -da m osebno lastno ime Arnold: kaj pravi Arnoldus im. ed. Carnotenſis ǀ taku vuzhj Maſhnike Arnoldus im. ed. Appat ǀ Arnaldus im. ed. ſe zhudi, de taiſte shivali, katire je vidil Pharaon, ſe vſe eno pasho imele per kraju te vode ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Organiſti s. Arnalda tož. ed. 1. → Karnotensis 2. Morda je mišljen Árnold iz Lübecka (umrl 1212), opat, ki je nadaljeval Helmoldovo kroniko Slovanov do 1209. 3. Sv. Árnold (umrl okrog 800), škof, zavetnik glasbenikov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arocus -a m osebno lastno ime Arok (?): G. Bug je bil dal enu veliku sposnajne te bolne oſdravit Euſculapiuſu, Arocusu daj. ed., Galenu, Hippocrateſu, inu veliku drugem (IV, 195) Ni znano, kdo je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aron -a m osebno lastno ime Aron: Aron im. ed. je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè ǀ Dokler Aaron im. ed. ie bil ſtarishi, inu vzheneshi kako Moiſes ǀ ena ſuha vejza v'roki Arona rod. ed. Mashnika je zvetla ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni folk k'Aronu daj. ed. ǀ Ali ſakai ie Moyſeſa Aaronu daj. ed. naprei poſtavil ǀ je bil G. Bug Araonu daj. ed. dal, de kadar s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil ǀ Mojſeſſa, inu Arona tož. ed., tedaj my ſpoſtuimo ǀ Satorai G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona tož. ed. ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu … s'Aronam or. ed. Kadilu Áron, lat. V Aaron, Mojzesov starejši brat (SP 2 Mz 4,14, 1 Mkb 4,14)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Aronov -a prid. Aronov: Maria, Moiſeſsova, inu Aronava im. ed. ž Seſtra (II, 531) → Aron

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Arseni(us) m osebno lastno ime Arsenij: Sveti Arſenius im. ed. je G. Boga proſſil, de bi ga od folsh Prerokou reshil ǀ Arſeni cit. zv. ed. beyshi od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai, aku n' hozhesh sapelan biti (V, 422) Sv. Arsénij Véliki (pribl. 354–pribl. 450)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Artabones m osebno lastno ime Artaban: Krajl Artabones im. ed. namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil (I/1, 3) Ni jasno, kateri od petih partskih kraljev s tem imenom je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Artakserkses -ksa m osebno lastno ime Artakserks: krajl Artaxerxes im. ed. je bil velik po celli ſamurski desheli, inu v' Indy ǀ Artaxerxes im. ed. krajl takorshnem je ſapovedal jesik prebosti ǀ kar je bil ſpoſnal krajl Artaxerſeſ im. ed. ǀ Artaxarſes im. ed. je ſpoſnal de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ tuliKain shlushabniku, KaKor Krajl Ataxerxes im. ed. ǀ Kakor ſe bere od Krajla Artaxerxa rod. ed. Artaksêrks I., gr. Ἀρταξέρξης Mακρόχειρ, hebr. Artahšásta, stperz. Artašatra, perz. kralj (465–424), Kserksov sin (SP Est 4,7, Est 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Artemon -a m osebno lastno ime Artemon: She huſhi ſtrah je bil krajla Artemona rod./tož. ed., kateri je bil taku mozhnu straſhan de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha (I/1, 26) V dostopni literaturi ni najti nobenega kralja z imenom Artémon, gr. Ἀρτέμων.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

aržat -a m žep: gledajte v'vash arshat tož. ed., v'vasho skrinio (V, 44) ǀ potle v' nedra naſuie, arshate tož. mn. natlazhi (V, 486) ← srvnem. arssack ‛žep’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Asa -a m osebno lastno ime Asa: Ali koku je mogal Aſa im. ed. premagat, inu preſtrashit, takorshno ſilnu veliko Samursko vojsko ǀ Aſa im. ed. je bil shrajfan s' veliko bolezhino na nogah, dokler eniga Svetiga Preroka je bil ſturil v' shelesu vkovat ǀ Prerok je Krajla Aſa tož. ed. ſvaril Asá, lat. V Asa, gr. Ἀσάφ, izraelski kralj (SP 1 Kr 15,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Asidamenus -na m osebno lastno ime Asidamen: Aſſidamenus im. ed. pak je djal ǀ Ariabarzanus Krajl je bil povabil v' goſtje Aſſidamena tož. ed. Mileſiusa (IV, 292)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

asijanski -a prid. asiški: inu do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam Aſſianskem daj. ed. m (III, 512) Navedek se nanaša na dogodek marca ali aprila 1206, ko se je sv. Frančišek Asiški na trgu pred asiško stolnico vpričo škofa javno odpovedal vsem pravicam do dediščine po očetu in mu celo vrnil obleko; → Asizi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Asizi zemljepisno lastno ime Assisi: Kadar pet taushent na enkrat yh je bilu v'tu Meſtu Aſsiſi im. ed. prishlu (I/2, 72) ǀ S. Clara je bila Hzhi eniga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda v' lashki deſheli v' tem meſti Aſſiſi im. ed. (III, 415) Assisi, mesto v it. pokrajini Peruggia, rojstni kraj sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Asmodeus -a m osebno lastno ime Asmodej: Aſmodæuſ im. ed. oblubi Luciferu, de hozhe Antona premagat (III, 97) ǀ Lucifer … poshle zhes njega tiga paklenskiga Generala Aſmodæuſa tož. ed. (III, 97) ǀ Nevejsh de ima hudizha Aſmodæuſa tož. ed. (IV, 297) Asmodêj, gr. Ἀσμόδαιος, zli demon (SP Tob 3,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Asterius -a m osebno lastno ime Asterij: Aſterius im. ed. pelle S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ ſe ſo puſtili karſtiti, ſlaſti Aſterius im. ed. ǀ Calfurius, da zhes Rihtarju Aſteriusu daj. ed. S. Valentina (III, 182) Astêrij, lat. Asterius, po nepotrjeni legendi sodnik, ki naj bi hotel sv. Valentina pripraviti k malikovanju, vendar se je sam spreobrnil v krščanstvo, potem ko je sv. Valentin povrnil vid njegovi slepi hčeri.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Astiages m osebno lastno ime Astiag: Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela, je bil sapovedal shiviga odrejti ta hudobni krajl Aſtyages im. ed. (III, 461) Astiág, gr. Ἀστυάγης (1. stol.), kralj v armenskem mestu Albanopolis, ki je dal sv. Jerneja živega odreti, nato pa obglaviti ali križati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

astrologija -e ž 1. astronomija, zvezdoslovje: Aſtrologia im. ed. pak vuzhj laſtnusti tyh ſvejsd, lune, inu ſonza (III, 14) ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo … Morebiti Aſtrologjo tož. ed. de bi sposnali kulikajn svejsd je na Nebeſsijh (I/1, 29) 2. meteorologija (?): Se ſaſtopi na Aſtrologio tož. ed., ſakaj previdi desh, inu lepu ureme (IV, 344) ← lat. astrologia, gr. ἀστρολογία ‛zvezdoslovje’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

astrologus -ga m astrolog, tj. kdor se ukvarja s prerokovanjem iz zvezd in astronom, zvezdoslovec: en Astrologus im. ed. je njemu prerokoval ǀ Aſtrologus im. ed. oblubi, de s'njega kunshtjo hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ dokler je velike zhuda od tiga Aſtrologa rod. ed. shlishal ǀ ſe ſupet pruti Astrologu daj. ed. toshi, alj leta ga potroshta ǀ Letiga Aſtrologa tož. ed. s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi Hermanus Loterinski Firsht ǀ Videm eniga Astrologa tož. ed. kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda, Bukve prebera, inu glavo ſi lomi s'shtuderajnam ǀ urshoh te shkodlive urozhine pravio Aſtrologi im. mn., de je, dokler ſonze ſe najde v' tem Nebeſkem ſnaminu tiga leva ǀ Aſtrologij im. mn. pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien ǀ Ariſtoteles firsht vſyh Philoſophu, inu aſtrologu rod. mn. ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam daj. mn., ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali tvojo ſrezho, ali neſrezho ǀ ſatoraj ſta bila Aſtrologe tož. mn. poklizala ← lat. astrologus ← gr. ἀστρολόγος ‛zvezdoslovec’, mlajše ‛astrolog’; → zvezdar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

astronomija -e ž astronomija, zvezdoslovje: Se ſaſtopi na Aſtronomio tož. ed., ſakaj sna reslozhit zhaſs, od zhaſſa, uro, od ure (IV, 344) ← lat. astronomia ← gr. ἀστρονομία ‛zvezdoslovje’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Asurus -a m osebno lastno ime Ašhur: Halaa Shena Aſſuruſa rod. ed. s' veliko martro … je bila porodila eniga Synu, ter mu je bila vſdela Jabes (IV, 382) Ašhúr, lat. V Ashur, Helin mož in Jabecov oče (SP 1 Krn 2,24)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Asverus -ra m osebno lastno ime Ahasver, Kserks: Glihj vishi Aſſverus im. ed. je bil poprej Mardoheuſa povikshal, kokor Amana puſtil obeſit ǀ slahtnu Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus im. ed. vſimu folku je bil naredil ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus im. ed. Amana ǀ Aſſuerus im. ed. je bil povabil Amana v'goſtie ǀ Aſsuerus im. ed. vſe Firshte, inu shlahtnike ſvojga Krajlevstva ſtu, inu oſemdeſset dny je shpishal ǀ Mardochæus je bil velik v' Dvori krajla Aſſuera rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera rod. ed. doſegil zhaſt, inu shlushbo ǀ Esther v'mej tulikain taushent je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera rod. ed. ǀ Eſther de ſi lih Bogo dopadezha, vener s'ſvojo lepoto je bila omezhila ſerze krajla Aſvera rod. ed. ǀ pohleuna Eſther ſe prikashe Aſsveru daj. ed. ǀ je bil resdrashil krajla Aſſvera tož. ed. zheſs ta Judouski folk ǀ per Krajlu Aſſveru mest. ed. ǀ kakor Eſther pred Aſſveram or. ed. Ksêrks, gr. Ξέρξης, hebr. Aḥašveróš, lat. V Asuerus (519–465 pr. Kr.), perzijski kralj (SP Est 4,6, Est 1,1, 10,1 Tob 14,15); → Kserkses

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Atalus m osebno lastno ime Atal: Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides, sa kateriga je bil dal Krajl Attalus im. ed. 100000. Kron (III, 572) Átal, lat. Attalus, gr. Ἄτταλος, kralj v Pergamu v Mali Aziji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Atanazius m osebno lastno ime Atanazij: Kakor ozhitnu pravi S. Athanaſius im. ed. ǀ samerka S. Atthanaſius im. ed. ǀ Kakor lepu govorij s. Athanasius im. ed. ǀ K' ſadnimu Ceſſar poshle po eniga Zupernika, s' imenam Athanaſius im. ed., ter sapovej de ima S. Juria s' ſtrupam umorit 1. Sv. Atanázij Véliki (295–373), patriarh v Aleksandriji, cerkveni učitelj 2. Neki čarovnik z imenom Atanazij, ki naj bi zastrupil sv. Jurija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Atenes -na m zemljepisno lastno ime Atene: S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes im. ed. prishal ǀ v'tem Meſti Attenes im. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes im. ed. nej bilu njemu gliha ǀ sakaj je bil is Athena rod. ed. v' Sicilio taku dalezh prishal Aténe, gr. Ἀϑῆναι, lat. Athēnae, glavno mesto Atike

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

atenijenski prid. atenski: Themiſtocles Athenienſki im. ed. m Firsht je imel en taku dober ſpomin, de v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski Perſianski jeſik (V, 326) ǀ Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom … Athenienshi im. ed. m paK je nar vezh hualu sapuvid suoie deshele, Katera tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom pak lenobo (I/2, 115) ǀ Pericles Athnienski im. ed. m Firsht, kateri 40. lejt je taisto deshelo regeral (I/1, 164) → atenijenzarski, → Atenes

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Atenijenzar -ja m prebivalsko lastno ime Atenec: h'kateri Atteniensary im. mn. ſo ga hotle perſilit (II, 37) → Atenes

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

atenijenzarski prid. atenski: Salon Athenienſerski im. ed. m Krajl je bil sapovedal (IV, 53) → atenijenski, → Atenes

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Atila -a m osebno lastno ime Atila: Attila im. ed. krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo (II, 186) ǀ odgovorj Attila: im. ed. … Jeſt ſim Ogerski Krajl, Boshja shtrajfinga (IV, 155) ǀ kadar je uprashal tiga neuſmileniga Krajla Attila tož. ed. (IV, 155) Átila, hunski kralj (433–453), imenovan Šiba božja; neustrezni prevod Ogerski Krajl se nanaša na srlat. citat Rex Hunnorum, napačno razumljen, kot da bi bilo napisano Rex Hungarorum.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Atilius -a m osebno lastno ime Atilij: Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Atlantes m osebno lastno ime Atlant: kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni, kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia, rame kakor Atlantes im. ed., roke kakor Herkules (I/1, 134) Atlánt, gr. Ἄτλας, bajeslovni velikan, ki na svojih plečih nosi cel svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

atleta m atlet: Theagines Aletà im. ed. eniga celiga vola na enkrat je ſnedil (IV, 292) Tako razumevanje zapisa (← lat. athlēta ← gr. ἀϑλητής ‛borilec, tekmovalec, atlet’) temelji na vsebini in na sobesedilu, saj se v nadaljevanju omenja slavni atlet Milon iz Krotona. Manj verjetno je treba zapis pojmovati z odvečnim A kot zaimek → leta. Naglasno znamenje ne govori nujno za slednjo možnost, ker se v zaimku zapisuje zelo redko.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

atrabatenski prid. utrechtski: S' tem S. Snaminam Vldaſtus Attrabatenski im. ed. m Skof je bil pregnal hudizhe (III, 266) Niz. mesto Utrecht, frc. Arras, je poimenovano po kelt. plemenu Atrabates.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

avba -e ž avba, tj. žensko pokrivalo: Shlishio h' pridigi sgonit, vſameio klabuk, aubo. tož. ed. etc. (V, 475) ← nem. Haube ‛avba’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

avbe medm. ovbe, jej, ojej: kerkuli vaſs bodo doteknili, vaſs bo sabolelu, pres konza bote klaguvali; Aubè, Aubè, Aubè, pomagajte, pomagajte (I/1, 202) ǀ Aubè kaku je meni ramnu teshku … Aube ſe boym de pujdem (V, 297) nem. au weh, o weh < srvnem. o wē ‛ojej’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

avbica -e ž avbica, tj. otroško ali žensko pokrivalo: is koſſizou je aubize tož. mn., inu kapize sa otroke dellal, inu predaial (V, 33) → avba

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

avemarija -e ž zdravamarija: bo vſak dan ſedem Ozha naſhu inu ſedem Ave Mary rod. mn. molil (III, 214 s.) ǀ s' tremy Ozha naſſimi, inu s' tremy Ave MARII or. mn. (IV, 323) Molitev, ki se začne sloven. Zdrava Marija, lat. Ave Maria; → čaščena si Marija, → češčena Marija, → češčena si Marija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Avendana m osebno lastno ime Avendana (?): Taku resklada ta Vuzheni Auandagna im. ed. (IV, 115) ǀ taku pishe Avendana im. ed. (IV, 293) ǀ Avendanna im. ed. pishe de Judouska Gospoda ſo denarje v' mej folk metali (IV, 295)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Avernus m osebno lastno ime Avern: Luetius Avernus im. ed. je tulikajn denarju kup ſpravil, de vus volni ſvejt ſe je na tem zhudil (II, 410) Neki antični bogataš.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Averoes m osebno lastno ime Averoj: od katere Aueroes im. ed. shular Mahometau je djal (IV, 18) Averój, srlat. Averrhoes, arab. Ibn Rušd (1126–98), arab. filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Avgust. krajšava osebno lastno ime Avguštin: taku piſhe S: August. im. ed. (I/1, 63) ǀ s'S. August. or. ed. rezimo (I/1, 72) ǀ Hozhem sklenit s's. August: or. ed. (I/1, 61) → Avgustin(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Avgusta ž zemljepisno lastno ime Augsburg: Kaj bi rekal Ceſſar Carolus. V. kateri 1530. v'tem Meſti Auguſta im. ed. ie bil ſapovedal. Blaſphemantes Sanctiſſimum Nomen Domini. Linguæ ad minimum perforatione, vel etiam abſciſſione, pro iniuriæ diuinæ grauitate caſtigandos eſſe, mandamus (II, 304) Augsburg, lat. Augusta Vindelicorum, švabsko, danes bav. mesto, v katerem je Karel V. 25. junija 1530 objavil izpoved protestantske vere, kot jo je njemu in državnemu zboru predložil Melanchthon.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Avgustin(us) -na m osebno lastno ime Avguštin: S. Auguſtinus im. ed. je bil vmerl v'tem kir Pſolme te pokure je molil ǀ Inu S. Augustinus im. ed. pravi ǀ S: Auguſstinus im. ed. bere ǀ sakaj S. Auguſtjnus im. ed. vam letu ſturiti sapovej ǀ od katere piſhe S. Auguſtin im. ed. ǀ vuzhenu je bil ſamerkal S. Auguſtin im. ed. ǀ Od Katere resnize veliku ſo piſsali: S. Hieronymus S. Ambrosh. S. Augoſtin im. ed. ǀ od te Bogaboyezhe Mattere S. Auguſtina rod. ed. ǀ jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina rod. ed. ǀ inu aku meni ne vervjete, verujte S: Augustinu daj. ed. ǀ poshlushajo s. Auguſtina tož. ed. Kaj pravi ǀ poshlushajte S. Augustina tož. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam or. ed. ǀ s's. Augustinam or. ed. pres vſiga konza ſe bom jokal ǀ ſledni resnizhnu more s'S. Augustinom or. ed. ſposnati ǀ ta kateri pamet imà bó s'Auguſtinam or. ed. rekal Sv. Avguštín, lat. Augustīnus (354–330), škof v Hiponu v Afriki, cerkveni učitelj; → Agostinus, → Agustinus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime Avgust: Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Avicena -a m osebno lastno ime Avicena: Sturimo vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates, Auicenna im. ed., Euſculapius, inu vſy Arzati, inu Dohtary (V, 542) ǀ Avicenna tož. ed. Firshta teh Arzatou s' ſtrupam en drugi Arzat ga je bil vumuril (II, 355) Avicéna, srlat. Avicenna, arab. Ibn Sina (980–1037), arab. zdravnik in filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Avlus m osebno lastno ime Avel: enkrat Aulus im. ed. Gellius ſe je po mory pelal s'enem Philosopham (II, 419) ǀ Aulus im. ed. Gelius pishe, de cilu eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila (V, 443) Ável Gélij, lat. Aulus Gellius (roj. 120), rimski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Avrelianus -n(us)a m osebno lastno ime Avrelijan: Aurelianus im. ed. Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel ǀ Sabſtoin tedaj Aureliane cit. zv. ed. mislish ǀ Polè, Olybrius, kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed., v' tem lejti 278 ǀ V' tem lejti 170. ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed. ǀ ſam ga pele k' Aurelianu: daj. ed. Leta taku nagovory S. Vida ǀ ſe ſgodj tudi Aurelianuſu daj. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana tož. ed. ǀ V' vnim iſtim zhaſſu, kadar je krajloval na semli ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou, je bil poslal v' Sicilio Aureliana tož. ed., de bi vſe karshenike polovil, inu pomuril Lúcij Domícij Avreliján, lat. Lucius Domitius Aurelianus, rimski cesar (270–275) nizkega rodu, rojen pri Sremu v Panoniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Avrelius -a m osebno lastno ime Avrelij: Pishe Boronius, de tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus Aurelius im. ed., inu Lucus Verus ſta na semli regirala (IV, 185) ǀ En drugi na mejſti Dekle je pometal hisho Aureliuſa rod. ed. → Antoninus 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Avrilot osebno lastno ime Avrilot: Navuk te kokushi je dobru ohranila ta bogaboyezha Shena Maria Aurilot im. ed. (IV, 346)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

avštriga -e ž ostriga: je bil ſnejdil 40 liberz meſſa … 300 aushtrih rod. mn., 500 fih (IV, 290) ← furl. ostrìghe, ben. it. ostrega, knjiž. it. ostrica ‛ostriga’ iz lat. ostreum ← gr. ὄστρειον ‛ostriga’; dvoglasnik morda pod vplivom nem. Auster ‛ostriga’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Azarija -sa m osebno lastno ime Azarja: Anania, Azaria im. ed., inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ nej shkodoval Ananiasu, Azariasu daj. ed., inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania, Azaria tož. ed., inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij Azarjá, lat. V Azarias eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6); → Abdenago.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Azija -e ž zemljepisno lastno ime Azija: Aſia im. ed., Affrica, America ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio ǀ en velik Philoſophus is Aſie rod. ed. ǀ is Aſſiæ rod. ed. v' lashko deshelo ſo bily kuharje perpelali ǀ kateri je bil pod ſvojo oblaſt Aſio tož. ed., inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ dokler nej ſo bily Rimlary Aſſio tož. ed. v' ſvojo oblaſt perpravili ← lat. Asia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Azor m osebno lastno ime Azor: vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Azor im. ed., Sadoh (II, 49) → Ahin

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

b nepreg. m (črka) b: ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B im. ed., je umasan (I/207) ǀ Ta pushtob B im. ed., Brumnost je prevezh vmadeshen (I/1, 208)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

b. krajšava blaženi: kaj pravi B. im. ed. Simon ǀ nas vuzhij B. im. ed. Alanus Ni jasno ali se je krajšava brala kot lat. beatus ali kot sloven. blaženi. V lat. je izpisana zelo redko, npr. Beatus Alanus (III, 431), v sloven. pa sploh ne. Podobna dilema je pri → s., ki se lahko bere kot lat. sanctus ali kot sloven. sveti, medtem ko se → v. lahko bere le kot lat. venerabilis, saj se sloven. prevedek glasi častiti, → častit.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Baal -a in nepreg. m osebno lastno ime Baal: So molili Boga, inu tudi Malika Baala tož. ed. (V, 512) ǀ sa urati tiga Tempelna ludje ſo molili tiga Malika Baal tož. ed. (V, 116) Báal, zahodnosemitski bog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

baba -e ž baba: kaj s'ene poshte y noſsi tista baba im. ed. (I/2, 161) ǀ Kakor una ſtara Baba im. ed. (III, 76) ǀ Vni mladi vſame eno hudo Babo tož. ed., zhe je li bogata (V, 88)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

babica -e ž babica, tj. stara mati: zhaſt ima S. Anna, de je bila Babiza im. ed. Synu Boshjga ǀ ſvojo oblaſt perpuſtj S. Anni ſvoj Babizi daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo tož. ed. Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ k' ſadnimu naideo eno ſtaro babizo tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Babilon -a m zemljepisno lastno ime Babilon: Sdaj aku shelite ſpoſnati gdu je is Jeruſalema, ali pak is Bobylona rod. ed. poshlushajte kaj s' en jeſik govori ǀ V' Babiloni mest. ed. tudi ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala ǀ en krajl v' Babyloni mest. ed. je bil ſturil poklizat vſe karshenike Bábilon, mesto ob Evfratu, prestolnica Babilonije. Zapisa mestniške oblike sta dvoumna in lahko spadata k → Babilonija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Babilonar -ja m prebivalsko lastno ime Babilonec: Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo … ni Babilonarij im. mn. modrust Danielavo (I/1, 74) ǀ Nezh bulshi nej ſo bilij Babilonerij im. mn. (I/1, 74) ǀ Dokler Babilonary im. mn. ſò mene sapuſtili (IV, 156) → Babilon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Babilonija -e ž zemljepisno lastno ime Babilon, Babilonija: una greshna Bobilonia im. ed., katera n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni ǀ is Babilonie rod. ed. tiga greha ǀ v' tu meſtu Babilonio tož. ed. ǀ de to naſho boganarodno Babilonio tož. ed. bo Konzhala Babilónija, sprva sumerska, od pribl. 2000 pr. Kr. semit. država v Mezopotamiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

babilonski -a prid. babilonski: Babilonski im. ed. m Krajl Balthaſſar ſe je bil sazhel treſti ǀ Bobylonski im. ed. m Krajl ſe je shnim resveſſelil ǀ kakor una Babilonska im. ed. ž resbelena pezh ǀ je bil rèshil od ognia Babilonskiga rod. ed. m ǀ shlushabnikom Bobylonskiga rod. ed. m Krajla ǀ is Babilonske rod. ed. ž jezhe ǀ is Babilonska rod. ed. s ned. (?) jetia ǀ ſe shjhar more perglihat vni Babilonski daj. ed. ž Loterzi ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho Babilonsko tož. ed. ž pezh ǀ je bil vſel Babilonsku tož. ed. s Ceſſarſtvu ǀ nej ſo s' ſvojo mozhio premagali tu Babilonsku tož. ed. s Krajleuſtvu ǀ v'tej reſbeleni pèzhi Babilonski mest. ed. ž ǀ kakor uni S: S: trij mladenizhi v'Babilonski mest. ed. ž pezhi → Babilon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

babje vere ž mn. → vera

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bahela -e ž osebno lastno ime Rahela (?): Satoraj Chriſtus Ieſus ſyn Boshy je s' Nebeſs doli prishal de bi ta dusha njegova naveſta ratala; ſa to lepo Bachelo tož. ed. 33 lejt je veliku preterpel (II, 64) Verjetno tiskarska napaka namesto Rachela (prim. II, 66: Bupertus namesto Rupertus), ki je tu lahko prispodoba Rahele, Labanove hčere, za katero je Jakob služil dvakrat po sedem let (SP 1 Mz 29,15–30); → Rah(a)el.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bajazet m osebno lastno ime Bajazid: Baiazet im. ed. njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio; Albanio, inu Moreo (IV, 162) Bajazid II. (1481–1512), sin turš. sultana Mohameda II.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bajazetov prid. Bajazidov: Selim Baiazetau im. ed. m Syn je bil premagal Iſmaela Perſianskiga Krajla (IV, 162) → Bajazet

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bajer -ja m bajar, ribnik, jezero: per baieriu mest. ed. greshne navade (II, 562) ǀ bolan je leshal per Bajeriu mest. ed. bliſi Betſaide (IV, 394) ǀ 38. lejt je leshal per Bajeriu mest. ed. (V, 291) ← nem. Weiher < srvnem. wī(w)ære ← lat. vīvārium ‛ribnik’; → vajer, → vejer

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bajerlink m osebno lastno ime Beyerlink: Bayerlink im. ed. pak piſſe zhuda od ſpomina Krajla Mithridates imenovaniga (V, 327) Beyerlink, avtor dela Magnum Theatrum vita humana, Mons Pietatis (Lyon 1656)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bajncerl -a m vinogradnik: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Bainzerlij im. mn. S. Vicotoriuſa (II, 124–5) ← bav. nem. wainzirl < stvnem. wīnzürle < wīnzuril ← lat. vīnitor ‛vinogradnik’; prim. pri Trubarju Baincirli, pri Kastelec-Vorencu weinzerle ‛vinogradou varih, ali kopázh, ali gornik; vinitor’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bajnperl -na m rozina: koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne tož. mn., pignole, mandelne, Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← bav. nem. weinbeerlein ‛grozdna jagodica’, od 16. stol. tudi ‛rozina’; prim. pri Kastelec-Vorencu bainperlini ali ſuhu groṡdizhe ‛paſsulae’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bakhus -a m osebno lastno ime Bakh: de bi Bachus im. ed. vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ pild tiga Boga Saturna, Iupitra, Bachuſa rod. ed., Vulcana ǀ Prepovedal je Bachuſu daj. ed. offer tiga pijanſtua, inu poshreshnoſti ǀ Dekelzo Ariadno ſo hoteli Bacuſu daj. ed. sa Neveſto dati ǀ Oshtery sò molili Bacuſa tož. ed. ǀ ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa tož. ed. Bákh, lat. Bacchus, Βάκχος, po izvoru traški bog bujne rasti, trte in vina

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bakhusov -a prid. Bakhov: Ali de bi Bachuſau im. ed. m Syn nebil hujshi faratar ǀ Bachuſavimu daj. ed. m Synu, je imè Puſt (V, 162) → Bakhus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bakla -e ž bakla: S. Duha pergliha eni gorezhi bakli daj. ed. ǀ ta luzh vgasne … kadar ſmò sanikarni de volje neperkladamo, de k'bakli daj. ed. kaj neperkladamo ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo or. ed. gnade S. Duha ǀ kakor Baklę im. mn. gorezhe ǀ s' gorezhmy baklamy or. mn. ← srvnem. vackel ← lat. facula ‛bakla’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Balaam -a m osebno lastno ime Bileam: Ti Balaam im. ed. ſi en velik norz, shivish kakor en hudizh ǀ edn pravi, de Balam im. ed. je bil ſlep ǀ od tiga folsh Preroka Balama rod. ed. ǀ Angeli nej ſo puſtili Balaamu daj. ed., de bi prekolnil ta isvoleni Boshj folk ǀ rekozh k'Balaamu daj. ed. ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh Preroku Balamu daj. ed. ǀ je bil preſtrashil Balaama tož. ed. folsh Preroka ǀ je govorila s'Balamam or. ed. Bileám, lat. V Balaam, mož, kateremu je moabski kralj Balak ukazal, naj prekolne Izraelce, po božjem naročilu pa jih je moral blagosloviti (SP 4 Mz 22,5). Bileám se na drugih mestih SP pojavlja kot zapeljevalec Izraelcev (npr. SP 4 Mz 31,8) in kot tip učitelja krivega nauka (SP Raz 2,14).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Balak -a m osebno lastno ime Balak: Letu je dobru vejdil Balaam, kateriga je bil poslal Moabiterski Krajl Balaac im. ed. ǀ Balaac im. ed. buga ǀ Inu cillu krajl Balach im. ed. je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ je vuzhil krajla Balaca tož. ed., v' kakorshni vishi imà v' greh perpravit Iſraeliterje Balák, moabski kralj (SP 4 Mz 22,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Balbin -a m prebivalsko lastno ime Balbin (?): kar Balbini im. mn. pisheio od Israeliterjou, kadar ſe ſo v' AEgypti nashli (IV, 66)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Balbina ž osebno lastno ime Balbina: Balbina im. ed., katera je imela veliko urozhino (III, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Baldus m osebno lastno ime Bald (?): sakaj Franciſcus Baldus im. ed. je djal (IV, 53) ǀ kakor Franciſcus Baldus im. ed. je samerkal (V, 30)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

balena -e ž kit: ta velika Riba Balena im. ed. v' trebuhi ga je po mory noſsila ǀ zhe ionas od te velike ribe balene rod. ed. nej bil ſzeran ǀ Jonas pak v' trebuhu te ribe balene rod. ed. ǀ Tize imaio Poſtoino, ſveriazhina ima leva, Ribe imaio Baleno tož. ed. ← it. balena < lat. ballaena ‛kit’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Baltazar -ja m osebno lastno ime Belšacar: krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus Amana : Balthaſar im. ed. Daniela ǀ Pyaniz, kakor Baltaſsar im. ed. ǀ Babilonski Krajl Balthaſſar im. ed. ſe je bil sazhel treſti, inu potiti ǀ krajl Baldaſſar im. ed. je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode ǀ gdu nevej de tudi ſaine … Krajla Baltaſſaria rod. ed. … ſe ſo bile dopolnile Belšacár, lat. V Balthasar, babilonski kralj (SP Dan 5,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

balvacenski -a prid. iz Beauvaisa (?): Henricus Engelenderski krajl je vojsko pelal zhes Firshta Balvacenskiga tož. ed. m (II, 204) → Belvacensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bandera -e ž zastava, prapor: kadar ſe polsdigne, inu pokashe Bandiera im. ed. eniga Capitana ǀ Sfetloba je tudi imenovana Bandiera im. ed. Boshja ǀ Inu ſpodobnu ſe dà sfetlobi Titil te Bandiere rod. ed. Boshje ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero tož. ed. ǀ Je bil sazhel bermat pod bandero or. ed. krajla Nebeſkiga ǀ slate bandjere tož. mn. ſo v'roKah dershali ǀ Angelziſo na ſvoyh bandjerah mest. mn. smalano imeli to pohleunost Marje Divize ← it. bandiera ‛zastava’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bandima -e ž trgatev: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo tož. ed. Abiezer pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) ← it. vendemmia ‛trgatev’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bandižan -a prid. pregnan, izgnan: je bil bandishan im. ed. m s' Duora ǀ reſniza je bandishana im. ed. ž, ſramoshlivoſt je pobita ǀ nashi pervi ſtarishi Adam, inu Eva ſo bili sapuvid Boshjo prelomili, inu sa tiga volo is Paradiſa bandishani im. mn./dv. m ǀ vboge dushe, videozh de ſo bandishane tož. mn. ž is nebeſs → bandižati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bandižati -am dov. pregnati, izgnati: je bil ſapovedal shkoffa vbyti, inu Ceſſarizo s'krajlevſtua bandishati nedol. ǀ Euripides je djal, de ſe nemore vekshi shtraifinga dati enimu zhloveku, kakar ga bandiſhat nedol. s' ſvoje deshele ǀ Ceſſar tiga Synu bandisha 3. ed. is celliga ſvojga Ceſſarſtua ǀ Rimlary ſo yh s' deshele bandishali del. mn. m ← ben. it. bandizar ‛izgnati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Baptista m osebno lastno ime Krstnik: Inu Ioannes Baptista im. ed. Vitellius pishe (I/1, 177) → Vitelius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bara -e ž pare: kadar une vduve ſynu je bil oshivil nej druſiga rekal, ali ſturil ampak ſe je bare rod. ed. doteknil ǀ leta s' taistimi v'baro tož. ed. vdari, tu mertvu truplu vun pade ǀ Crucifix kateri je bil na bari mest. ed. ſname rokè is krisha ǀ kakor ſo mertvashke bare im. mn. → para

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Baraba -a m osebno lastno ime Baraba: Pilatus je bil na sbero dal Judom, de bi od ſmerti reshili Barabba tož. ed., ali Chriſtuſa ǀ meneozh de bodo raishi Chriſtuſa, kakor Barabba tož. ed. proſſili Barába, razbojnik, ki ga je Pilat za judovsko veliko noč skupaj z Jezusom predstavil ljudstvu. Judje so zahtevali, da Pilat Baraba izpusti, Jezusa pa obsodi na smrt s križanjem (SP Mt 27,16).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

barantati -am nedov. barantati, tj. kupčevati, menjati blago za blago: kupzovaj tedaj, andlaj, inu barantaj vel. 2. ed. (III, 6) ǀ de bi Kupzhoval, inu barental del. ed. m (IV, 367) ǀ de ſo predaiali, Kupuvali, barentali del. mn. m, inu kupzhovali (IV, 273) ← it. barattare ‛zamenjati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

barantija -e ž barantanje, zamenjava blaga: ſerze pak nei ſo s' ſabo nesli, ampak per domazhimu opravili, per kupzhy, baranty mest. ed., poshreshnoſti. etc. Sò puſtli (V, 474) ǀ inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie tož. mn. naprei vſamete (II, 314) → barantati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Barcefa m osebno lastno ime Bar Cefa: Slaſti pak pravi Mojſſes Barcefa im. ed., de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti (V, 60) Bár Céfa (813–903), pisec, menih in kasneje škof v Bet Ramanu, Bet Kionaji in v Mosulu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Barel m osebno lastno ime Barol: pravi ta Vuzheni Ioannes Gabriel Barel im. ed. (II, 299) → Gabriel 2. vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bari zemljepisno lastno ime Bari: novo Zerku, katero je puſtil v' tem Meſti Bari im. ed. ſidat (III, 597) ǀ v' tej desheli Appulia v' tem Meſti Bari im. ed. (III, 598) ǀ ſe oberne pruti timu meſti Bari im. ed. (III, 598) Bari, mesto v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

barka -e ž barka, ladja: Barka im. ed., ali zhoun Nojeſau je bil en ſpomin tiga ſakonskiga ſtanu ǀ kakor ena barca im. ed. na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam ǀ en zholnar od veshe ſvojo barko tož. ed. ǀ eno barco tož. ed., ali zholn ǀ Krajl Eliogabolus … je bil puſtil potopit ſvoje zholne, ali barke tož. mn. ← it. barca ‛ladja, čoln’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Barlaam -a m osebno lastno ime Barlaam: Barlaam im. ed. odgovorj (IV, 410) ǀ kadar ta mladi Joſephat je vidil S. Barlaama tož. ed. (IV, 410) Bárlaam, oseba iz srednjeveškega romana Barlaam in Jozafat, ki opisuje, kako je puščavnik Barlaam pridobil indijskega princa Jozafata za krščansko vero.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Barnabas -ba m osebno lastno ime Barnaba: kadar S. Paulus, inu S. Barnabas im. ed. v'tej Meſti liſtris (II, 208) ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba rod. ed. Apoſtela (III, 240) ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam or. ed. v' Panphilio (III, 244) Sv. Bárnaba, priimek levita Jožefa s Cipra, apostola (SP Apd 13,15)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Baronius m osebno lastno ime Baronij: od Kteriga piſhe Baronius im. ed. ǀ Pishe Baronius im. ed., de v'tem lejti 388 ǀ Piſhe Boronius im. ed. de Ceſſar Caius ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Ceſſar Theodoſius, od kateriga pishe Boronius im. ed. Cézar Barónij, it. Cesare Baronio (1538–1607), cerkveni zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bartholomeus m osebno lastno ime Bartolomej: kakor je bil odgovuril ta imenitni Vuzhenik Bartholomæus im. ed. de Scobar (II, 174) ǀ njegou Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus im. ed., Andreas, Gvido, Gerardus inu Nivardus (III, 452) ǀ kakor pravi Bartholomæus im. ed. de Piſa (III, 477) 1. Neki Bartolomêj iz Escobarja v Španiji 2. Bartolomêj iz Pise (umrl pribl. 1401), pisec dela De conformitate vitae b. Francisci ad vitam Domini Jesu (1385–90)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bartolus m osebno lastno ime Bartol: Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta v'Rim poslani, od katerih pishe Daniel Bartolus im. ed. (V, 31) Dániel Bártol, it. Daniello Bartoli (1608–85), jezuit, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Baruh -a m osebno lastno ime Baruh: Baruch im. ed. Prerok govorij od ſveſd poprei, kakor ſo bile ſtvarjene ǀ kakor pravi Baruh im. ed. ǀ inu s' Prerokam Barukam or. ed. djala Báruh, pomočnik in tovariš preroka Jeremije (SP Jer 32,12, Bar 1,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

basiliensis cit. prid. baselski: od katire pravi Concilium Baſilienſe im. ed. s (IV, 433) Baselski koncil 1431–49

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

baša m paša, tj. turški oblastnik: Turski Basha im. ed., katiri na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal (V, 166) ǀ kadar ta Basha im. ed. je bil nasai h' ſvojmu Zaru pershal (V, 166) ǀ poshli gledat tvoje Bashe tož. mn., inu Vizire (IV, 171) ← star. it. bascià ← turš. paşa ‛ekscelenca’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bašador -a m odposlanec, ambasador: Bug poſhle Mojſeſſa h'krajlu Faraonu, kakor ſvojga Bashadora tož. ed. ǀ Mashniki ſo Bashadori im. mn. Krajla Nebeskiga ǀ Gospudje ſò bily uni trje Bashadory im. mn. is noviga ſvejta v'Rim poslani ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore tož. mn. te Angelze Variche Prim. pri Gutsmannu baſhador ‛Abgesandter’; → ambašador.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Batildis ž osebno lastno ime Batilda: takorshne dekle ſo bile S. Julia, S. Lubetia, inu S. Bathildis im. ed. (V, 44) Sv. Batílda, žena frc. kralja Ludvika II. in mati Hlotarja III. (umrla pribl. 600)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bati se bojim se nedov. bati se: tiga ſe bati nedol. imash, kateri tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ gvishnu ſe imamo baty nedol. ǀ ſe boym 1. ed. de s'zhaſsom bodo na gauge prishli ǀ Iest ſe boijm 1. ed. v'moj hishi shpota ǀ ſe boim 1. ed. umreti ǀ ſe nezh neboijm +1. ed., semuzh Matere ǀ Hzhi je nedolshna, ſe neboym +1. ed., de bi pogujshane damu prishle ǀ Jeſt ſe noboim +1. ed. ſmerti ǀ kaj ſe morebiti boysh 2. ed. Davida ǀ ti hudobni greshnik, inu greshniza ſe tiga neboysh +2. ed. ǀ ti ſe Boga neboijsh +2. ed. ǀ ſe nebojish +2. ed. G: Boga ǀ ſe naboysh +2. ed. vezh de bi reslozhen bil ǀ Se boij 3. ed. eniga pſa de bi ga neuvjedel ǀ ta nepametna shivina, Katera ſe boy 3. ed. te shibe ǀ ſe neboij +3. ed. de bi mu vbeshal ǀ Hudizh ſe neboy +3. ed. mezhou, shtukou, inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ ſe mozhnu boijva 1. dv. ǀ Se bojta 2. dv. eniga zhloveka, inu G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ my ſe neboymo +1. mn. teh shtrajfing Boshjh ǀ sakaj tedaj ſe boijte 2. mn. ǀ ſakaj ſe taku boyte 2. mn. ǀ Vy ſe boyete 2. mn., de bi kakorshen zhlovek vas nevidil ǀ ſe neboyte +2. mn. tiga naglauniga greha ǀ vener ſe noboyte +2. mn. fardamani biti ǀ veliku nijh ſe vezh boje 3. mn. eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga ǀ ſe preſtrashio, inu bojè 3. mn. ǀ kateri njega ſe naboje 3. mn. ǀ Ne bojſe vel. 2. ed. de bi sgubil dobizhik ǀ nebojſe +vel. 2. ed. resnizo govorit ǀ neboyſe +vel. 2. ed. moj folK de bi jest na tebe mogal posabit ǀ nezviblaj, neboyſſe +vel. 2. ed. ǀ Neboyeſe +vel. 2. ed. Moj ſveſti shlushabnik Vid ǀ Nebui ſe +vel. 2. ed. ò reuni zhlovik ǀ nebujſe +vel. 2. ed. moj Jacob ǀ ne bujteſe vel. 2. mn. zhistu ſpovedat ǀ ona je k' njemu djala: Gospud neboyteſe +vel. 2. mn. letukaj obedn nas nemore vidit ǀ neboijteſe +vel. 2. mn. vij bogati, de bi vashe almoshne nebile polonane ǀ neboiteſe +vel. 2. mn. vy kateri takorshne shlahtne rezhy nimate ǀ Nebuijte ſe +vel. 2. mn., de bi jest na vaſs poſabil ǀ nebuite ſe +vel. 2. mn. vij Neveste Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit ǀ drugih nebujte ſe +vel. 2. mn. ǀ nebojtese +vel. 2. mn. de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize ǀ li pojdite s'mano, inu nezh ſe nebijte +vel. 2. mn. N: N: ǀ ſe je bal del. ed. m de bi hisha na njega ſe nepoderla ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi ſe nebal +del. ed. m ni Rihtaria, ni obeniga nepriatela ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala del. ed. ž ǀ G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ druge rizhij ſe ne bote bali del. mn. m ǀ inu de bi ſe njega nebali +del. mn. m, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga zhloveka ǀ Inu tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale del. mn. ž vne shene ǀ Inu de bi lete se nebale +del. mn. ž h'G. Bogu supet ſe poverniti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bazilides -da m osebno lastno ime Bazilid: takorshen hlapez je bil S. Oneſimus, S. Baſilides im. ed., S. Policarpus (V, 44) ǀ zhes morje bil prepelal Baſilida tož. ed. (III, 500) Bazilíd (1. polovica 2. stol.), spoznavalec iz Aleksandrije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bazilikata -e ž zemljepisno lastno ime Bazilikata: ſo bili zhes morje ſe prepelali, inu v' deshelo Baſilicata im. ed. imenovano prishli ǀ kadar pak ſo supet v' Baſilicato tož. ed. ſe povernili (V, 261) Bazilikáta, it. Basilicata, pokrajina v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bazilisa -e ž osebno lastno ime Bazilisa: veſſelje, katiru ſta imela Julianus, inu njegova Neveſta Baſiliſſa im. ed. (V, 461) ǀ en Angel odpre ene slate Bukve, inu Julianu, inu Baſiliſſi daj. ed. pokashe de tudi nyh jmena ſo noter sapiſſane (V, 461) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sakonske s. Baſſi liſſo tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Bazilisa (3. stol.), žena sv. Julijana; → Julianus 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bazilisk -a m bazilisk: poshle zhes njega Baſilisca tož. ed., leta mu Ceſſarſtvu vſame (II, 504) ǀ ali Bug poshle zhes njega tiga neuſmileniga Trinoga Baſiliska tož. ed., Kateri s'veliko vojsho pade v'njegovu Ceſarstvu (I/2, 44) Bazilísk je bajeslovna rumena kača, zmaj, ki ubija s pogledom; prim. pri Kastelec-Vorencu ena kazha, Basilysk imenovana ‛basiliſcus’; → bazilišk, → bažilisk, → božilišk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bazilišk -a m bazilisk: vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka rod. ed. (I/2, 19) → bazilisk, → bažilisk, → božilišk

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bazilius -a/-ija m osebno lastno ime Bazilij: kar naſs vuzhi S: Baſilius im. ed. rekozh ǀ s. Basilius im. ed. nam da sastopit ǀ Alexander Ceſſarja Baſiliuſa rod. ed. Syn ǀ po beſſedah S. Baſiliuſa rod. ed. ǀ poshluſhajte S. Baſiluſa tož. ed. ǀ inu S. Baſilia tož. ed. s' meram puſtj ǀ Grætia s' Baſiliuſam or. ed. 1. Sv. Bazílij (330–379), cerkveni učitelj in pisec, škof v Cezareji v Mali Aziji 2. Bazílij, oče cesarja Aleksandra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bažilisk -a m bazilisk: Bashlisk im. ed. je hudizh, inu greh, kateri oskruni, inu umori vſakatero dusho ǀ mladenizh ſe je vojskoval s' enim Bashiliſcam or. ed. (V, 339) → bazilisk, → bazilišk, → božilišk

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Beatriks ž osebno lastno ime Beatriks: shiher sdaj vam bodo dali imè Beatrix im. ed., tu je Isvelizhena (IV, 111) Beatríks, redovniško ime Gertrude von Turn

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

beatus cit. prid. blaženi: Beatus im. ed. m Alanus pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil (III, 431) ǀ Beatus im. ed. m Jordanus kadar v' Jeruſalem pò mory ſe pelal (IV, 402) ← lat. beauts ‛blažen’; → b.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Beda -a m osebno lastno ime Beda: Poshlushajte tudi kaj pravi Beda im. ed. ǀ od kateriga pishe ta zhastiti Beda im. ed. ǀ Venerabilis Beda im. ed. pishe ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim Bedam or. ed. Sv. Béda Častitljívi, srlat. Beda Venerabilis (674–735), agl. menih, pisec in cerkveni učitelj je bil za svetnika razglašen šele 1899, zato pred njegovim imenom ni predimka → s.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

beg m beg, tj. hitro umikanje: Proſsite pak, de vaſh bejg im. ed. ne bò po simi (I/2, 200) ǀ ſe je bil v'bejg tož. ed. ſpuſtil (II, 355) ǀ ter v'bejgſe tož. ed.+ ſpuſti (II, 125)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Behemot -a m osebno lastno ime Behemot: Gre Behemot im. ed. ǀ ſe oberne k' Behemothu daj. ed. ǀ inu pluni v Behemotha tož. ed. ǀ Lucifer … poklizhe Generala Behemata tož. ed. Behemót, eden Luciferjevih poveljnikov, v SP poimenovanje neke velike štirinoge živali, verjetno povodnega konja: Poglej Behemota, ki sem ga naredil kakor tebe, hrani se s travo kakor govedo (SP Job 40,15).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bel -a prid. bel: hitrej en ſamuriz bi beu im. ed. m ratal, kateri, od nature je zhern, kakor ena pershona greshna, pravizhna ǀ je peil kakor ta belli im. ed. m dol. labut pred ſmertio ǀ kokar ena bela im. ed. ž lilia v'mej ternjom ǀ Ti ſi taiſta bella im. ed. ž lilia ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu im. ed. s kokàr ta padani ſnèh ǀ do beliga rod. ed. m dneva je ſpala ǀ is zhiſte bele rod. ed. ž slonave koſti je bil ſresan ǀ s'bele rod. ed. ž ſlonave Kosti sresan ǀ tuistimu belimu daj. ed. m hudizhu v'oblizhe pluni ǀ Kadar je MARIO Divizo perglihal tej beli daj. ed. ž lilij ǀ pride en Angel, ter perneſſe en beu tož. ed. m Camen ǀ vam dam ta beli tož. ed. m dol. popir, inu ſe podpiſhem ǀ tiga beliga tož. ed. m ži. labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno poſtojno ǀ je bila pernesla eno belo tož. ed. ž kuto ǀ Mashna ſraiza pomeni uno bello tož. ed. ž ſraizo ǀ pod tem belem or. ed. m oblakam ǀ ſe hualio … Polaki s' nyh bellem or. ed. m levam ǀ hodio guantani s' slatem shtukam inu nikar belẽ or. ed. s tenkem platnem ǀ Njega laſij ſo bily beli im. mn. m kakor padani ſmejh ǀ ſò taku retki, kakor te belle im. mn. ž muhe ǀ bodezh garm belih rod. mn. gartrosh ǀ de ſi glih nje lepe belle shuline tož. mn. m vublati nezh nemara ǀ inu ſvoie nage bele tož. mn. ž perſij kasala primer.> ſnejh nepoterbuje bèleshi im. ed. m biti ǀ lepshi, inu belishi im. ed. m prihaia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Belarminus m osebno lastno ime Belarmin: Bellarminus im. ed. pak pishe od ene Gospe (I/1, 194) ǀ sakaj Belarminus im. ed. pravi (I/2, 211) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Robertus Bellarminus im. ed. (III, 428) Bl. Róbert Belarmín (1542–1621), it. jezuit, kardinal in pisec, 1923 razglašen za blaženega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

belgarski prid. belgijski: Albertus Belgarski im. ed. m Firsht, ſe vſmili zhes tiga Gospuda (I/1, 181) ǀ Albertus Belgarski im. ed. m Firsht (IV, 241)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Beli Grad m zemljepisno lastno ime Beograd: Soliman Selimanau Syn je bil padil v' Ogersko deshelo, ter Ogre je bil premagal, inu ym je bil vſel Beli Grad tož. ed., inu Budo Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) Sulejman II. Veličastni je 1521 zavzel Beograd in 1526 porazil Ogre pri Mohaču.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Belizarius -a m osebno lastno ime Belizar: Beliſarius im. ed. je bil ta ner zhaſtishi zhlovek na ſvejtu: k' ſadnimu ſe je bil Ceſſarju samiril (IV, 225) ǀ Kadar ta reuni Beliſariosa rod. ed. ſtan ſim premishloval (IV, 226) Belizár (505–565), vojskovodja carigrajskega cesarja Justinijana I., ki je končal v ječi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Belovizius m osebno lastno ime Belovizij (?): Belloviſius im. ed. pishe, de en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga peſſa (IV, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Beltrandus m osebno lastno ime Beltrand (?): B: Ludovicus Beltrandus im. ed. ſilnu ſe je bal (I/1, 27) ǀ Ta boga boyezhi Beltrandus im. ed. en dan, kir s'drugimi Duhounimy je govuril (V, 6) ǀ odgovorj Beltrandus im. ed. (V, 6) Morda je mišljen → Bertrandus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Belvacensis m osebno lastno ime iz Beauvaisa: kar pishe Vincentius Beluacenſis im. ed. ǀ Pishe Vincentius Belluacenſis im. ed. od ene Goſpe ǀ od kateriga Pishe Vincentius Beluacenſis im. ed. ǀ Samerka Vincentius Belvacenſis im. ed. Lat. ime frc. mesta Beauvais je Bellovacum; → Vincenc(ius) 2., → balvacenski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

belzoar m bezoar: Ony pravio de sa to ner mozhneshi arznio nuzaio ta kamen Belzoar im. ed. imenovan (V, 551) ← nem. Bezoar ← špan. bezoar ← perz. bāadzahr ‛protistrup’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Benečan -a m prebivalsko lastno ime Benečan: ſe hualio … Benezhani im. mn. s' tem ſrezhnem levam (III, 259) ǀ Selim Solimanau Syn, leta Benezhanom daj. mn. je bil vſel tu lepu Krajleuſtvu Ciprum (IV, 162) ǀ ampak tudi Benezhanam daj. mn. vſame tu Krajleuſtvu Negroponte (IV, 162) Mišljeni so državljani Beneške republike; → Benečija, → Benetke, → Venetus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Benečanka ž prebivalsko lastno ime Benečanka: Ta tretja ena Benezhanka im. ed., katera je bila meni ſturila taku dolge roge (III, 66) → Benečan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Benečija ž zemljepisno lastno ime Beneška republika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Benezhia im. ed. s' Lorenzam Juſtinianam (III, 200) Benéška repúblika (697–1797)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Benedab -a m osebno lastno ime Ben Hadad: General Benedab im. ed. s'eno veliko vojsko je bil oblegal (I/1, 54) ǀ krajla Benedaba tož. ed., inu njegovo vojsko je bil konzhal (II, 300) Bén Hadád, aramejski kralj (SP 1 Kr 15,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Benedikta ž osebno lastno ime Benedikta: v'tem meſti Florentia eni ozhitni greshenzi s'imenam Benedicta im. ed. (II, 375)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Benediktus -ta m osebno lastno ime Benedikt: de bi ſe imela naga po bodezhah ternah valati Kakor S. Benedictus im. ed. ǀ umerje Papesh Benedictus im. ed., na mejſti tega ſo bily isvolili Pelagiuſa ǀ ter je bil ſtopil v' ta Sveti Orden S. Benedicta rod. ed. ǀ Vidim tankaj Benedicta tož. ed. de nah po tem bodezhijm ternu ſe vala ǀ Maria Diviza s' Svetem Benedictam or. ed., inu s' Svetem Lorenzam 1. Sv. Benedíkt (480–543), it. menih, ustanovitelj benediktinskega meniškega reda 2. Benedíkt I., papež (575–79)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Benetke -etk ž mn. zemljepisno lastno ime Benetke: S. Iſidorus pishe, de v' Benedikah mest. mn. je bil en shlahten Gospud (III, 215) Benétke, it. Venezia, prestolnica Beneške republike. Ta in pri → Benetki navedeni zapis imata nedvomno hiperkorektni i med d in k, saj tvorjenke → Benečan, → Benečanka in → Benečija govorijo za izpeljavo iz osnove Benetk-. K hiperkorektnemu zapisu prim. → odka, → mačka idr.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Benetki -etk m mn. zemljepisno lastno ime Benetke: od rojſtua Svetiga Franciſca ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih mest. mn. ta bogaboyezhi Appat Joachimus (III, 509) Moški slovnični spol je v tem krajevnem imenu prvotnejši od ženskega, saj ime izvira iz slovan. *Bьnetьci ← rom. Veneticī; → Benetke.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

beneventarski prid. beneventski: Pishe S. Peter Damianus: De Firsht Beneventerski im. ed. m je imel eniga Cappelana (II, 513) Benevénto je mesto in pokrajina severovzhodno od Neaplja.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Beneventuta ž osebno lastno ime Beneventuta: Nuna Beneventuta im. ed., katera na perſyh je raka imela (III, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

benjamin m ljubljenec: S. Bernardus je bil Beniemin im. ed. Mariæ Divize (III, 456) ǀ ſe more od S. Bernarda rezhi, de je bil tudi Beniamin im. ed. Chriſtuſa JEſuſa (III, 457) Metaforično iz → Benjamin

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Benjamin -a m osebno lastno ime Benjamin: kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu Beniaminu daj. ed. ǀ kadar Joſeph je vidil ſvoiga lubiga brata Beniamina tož. ed. ǀ je poſtavil v'shakil tiga zartaniga Beniamina tož. ed. Bénjamin, najmlajši sin Jakoba in Rahele (SP 1 Mz 35,16 s.); → Benoni, → benjamin

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Benjaminov prid. Benjaminov: G. Bug je bil sapovedal Beniaminau tož. ed. m Rod pobiti (II, 370) → Benjamin

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Beno m osebno lastno ime Beno: Beno im. ed. ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun, kar prezei ſo vumokenle (II, 122)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Benoni m osebno lastno ime Ben Oni: Vener porodj eniga Synu, temu imè dà Benoni im. ed., tu je Syn te britkoſti Bén Oní, ime, ki ga je dala Rahela svojemu najmlajšemu sinu, preden je umrla. Oče Jakob ga je poimenoval → Benjamin (SP 1 Mz 35,18).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Benventus m osebno lastno ime Benventus: Nash brat Benventus im. ed. Eugubinus je bil en dober Kuhar (V, 43)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Berengarija -e ž osebno lastno ime Berengarija: venem Kloshtri S. Claræ v'Portugala je bila ena Nuna s' imenam Berengaria im. ed. ǀ hozhem dati mojo shtimo Berengari daj. ed. ǀ Comiſſarius prebere cegilze, ter najde de vſe ſo Berengario tož. ed. isvolile, sapovej Berengari daj. ed. de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Berengarius -a m osebno lastno ime Berengarij: V' ſtarih hiſtoriah ſem bral, de Berengarius im. ed. je bil poerbal to deshelo Provenzo, kakor pravizhnu je njemu shlishala, dokler on je bil ta ſtarishi Syn, ta mlaishi njegou brat, kakor en drugi Cain je bil Berengariusu daj. ed. nevoshliu (V, 205) Berengárij, mejni grof Furlanije, kralj v Provansi (915–925), umorjen 925 v Veroni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bergamo zemljepisno lastno ime de Bergamo cit. pril. iz Bergama: kakor berem od Polj. Franciſca de Bergamo Capucineria (II, 58) Bêrgamo, mesto v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Berhorius -ija m osebno lastno ime Berhorij: Berchorius im. ed. pishe, de ob niega zhaſſu v'tei desheli Pictania imenouani ſe ie ſgudilu (II, 340) ǀ vener Petrus Bercorius im. ed. je djal (III, 616) ǀ shiher bom s'Berchoriam or. ed. saupyl (I/1, 164) Péter Berhórij (umrl po 1361), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Beritum m zemljepisno lastno ime Bejrut: pride v' tu meſtu Beritum im. ed., kir en Lintvoren ſilnu velik veliko shkodo je dellal ludem (III, 230) Bêjrut, Βηρυτός, mesto v Libanonu; v zgledu je očitno uporabljena lat. tožilniška oblika.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

bermati nedov. pridobivati za krščansko vero, oznanjati evangelij: Je bil sazhel bermat nedol. pod bandero krajla Nebeſkiga ǀ je shal v' ſamursko deshelo bermat namen., tuje pridiguat S Evangeli ǀ ga poshle v' dalne deshele bermat namen. ǀ Po letem je shal S. Philippus bermat namen. noter v' to deshelo Scythio (III, 251 s.) ← srvnem. wërben ‛novačiti’; Pleteršnik s. v. bẹ̑rmati in drugi viri navajajo le pomen ‛novačiti za vojsko’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bern. krajšava osebno lastno ime Bernard: kar govori s. Bern. im. ed. (I/1, 82) ǀ gori saupije S. Bern: im. ed. (I/2, 54) → Bernard(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bernard(us) -da m osebno lastno ime Bernard: Poshlushajte kaj pravi S. Bernardus im. ed. ǀ jeſt ſam, inu S. Bernard im. ed. pres viz ſmo v'Nebu prishli ǀ Klizhem tudi sa prizho vniga Bogabojezhiga Miniha Ordna S. Bernarda rod. ed. ǀ beſſede S. Bernarda rod. ed. Senenskiga ǀ ſe je bila prikasala S. Bernardu daj. ed. ǀ Drugi bodo S. Bernarda tož. ed. perglihali ti skryni ſtariga Teſtamenta ǀ bodem rekal s'S. Bernardam or. ed. 1. Sv. Bernárd (1090–1153), cerkveni učitelj, opat cistercijanskega samostana v Clairvauxu 2. → Bernardinus 1., → Bonevalensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bernardinus -na m osebno lastno ime Bernardin: S. Bernardinus im. ed. Senenſis pravi ǀ Bernardinus im. ed. de Buſtis ǀ Bernardinus im. ed. De Buſti ǀ Pishe Bernardinus im. ed. Corius ǀ Se nenajdeo vezh Bernardini im. mn., de bi ſvoje koſſilu pershparali, inu te lazhne naſſitili 1. Sv. Bernardín Siénski (1380–1444), frančiškanski pridigar in pisec; → Bernard 2. 2. Bernardín iz Bústa (15. stol.), frančiškan, pisec 3. → Korius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Berodahe m osebno lastno ime Merodah: Kadar sashlishi Bobylonski Krajl Berodache im. ed., de Iſraelski Krajl Ezechias je oſdravil (IV, 211) Merodáh Baladán, babilonski kralj (SP Iz 39,1, 1 Kr 20,12)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bersabeja -e ž osebno lastno ime Batšeba: sastopi de je Bersabea im. ed. Vrjava shena ǀ v' pungradi Berſabea im. ed. je bila ſapelana ǀ de ima damu k'ſvoi ſheni Bersabei daj. ed. pojti ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei daj. ed. je yſkasal ǀ Ie vidil David to lepo Berſabeo tož. ed. ǀ David prefirbzhnu to lepo Berſabeo tož. ed. gleda ǀ Kakor David presheſtvu s' Berſabeo or. ed. sazhne tribat ǀ s'Berſabeio or. ed. greshiti ǀ je presheshtuu s'Berſabeo or. ed. tribal ǀ s'kusi nezhiſtot s'Berſebeo or. ed. tribano ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino … Davida s' Perſebeo or. ed. Batšéba, lat. V Bethsabee, Urijajeva žena, po umoru Urija Davidova žena (SP 2 Sam 11,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bertarius -ija m osebno lastno ime Bertarij: Nad katerim mozhnu ſe zhudi S. Bertorius im. ed. rekozh ǀ Poshlushajte s. Bertaria tož. ed. (I/1, 97) Sv. Bertárij, srlat. Bertharius (pribl. 810–884), opat v samostanu Montecassino, pesnik in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bertoldus m osebno lastno ime Bertold: Bertoldus im. ed. en greshni mladenizh s'kusi proshno S. Elisabeth je bil ſuoj leben pobulshal (I/1, 57)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bertramus -ma m osebno lastno ime Bertram: Bertramus im. ed. je shelil vejdit kaj pomeni tu prikaſajne ǀ Maria Diviza … enkrat timu Bogaboyezhimu Bertramu daj. ed. ſe je bila prikasala (III, 455) Verjetno je mišljen Bêrtram (587–623), ustanovitelj opatije Notre-Dame de la Couture.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bertrandus -da m osebno lastno ime Bertrand: odgovorij Bertrandus im. ed. (I/2, 58–59) ǀ Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus im. ed. v'tem meſti Tubara (V, 51) ǀ Semkaj ſe raima Kar berem od B. ludou. Bertranda rod. ed. (I/2, 58) Sv. Lúdvik Bertránd (1526–81), misijonar, razglašen za svetnika 1671; → Beltrandus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

beseda -e ž 1. beseda, tj. strnjena jezikovna enota in govorjenje: kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba: jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora: Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

besedica -e ž besedica: nej beſſedize rod. ed. rekla (IV, 260) ǀ s'eno ſamo beſedizo or. ed. (I/1, 83)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

besednica -e ž zagovornica, besednica: Inu cilu Maria Djviza, katera je bila vſelej Matti te miloſti, inu gnade, Beſedenza im. ed., inu Pomozhniza teh greshnikou (II, 24) ǀ to nar vſmilenishi Beſsedinzo tož. ed. ſo dozhakali (I/22, 87)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

besednik -a m 1. zagovornik pred sodnikom, odvetnik, besednik: greshinze pak s'milostovimi beſsedomij je podvuzhil, inu teh vezhkrat beſednik im. ed. ratal ǀ Na mejſti Beſednika rod. ed. je govuril En Angel ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku daj. ed., de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika tož. ed. ǀ Beſedniki im. mn. ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku rod. mn. ǀ Beſsednikom daj. mn. ſim vſhe tudi dobru usta pomasal ǀ tuoje vupajne nej ſi v'G: Boga, temuzh v'Beſsednike tož. mn., v'Priatele, inu v'Rihtarje postavil 2. govornik: Gorgius Beſsednik im. ed., kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

beštija -e ž velika divja žival: je Kakor en medved, sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia, je Kakor ena shivina, ena bestia im. ed., inu dokler vezhkrat ſim leve, inu medvede premagal, ſe troshtam tudi to beshtio tož. ed. v'zhloveski shtauti premagat (I/2, 21) ǀ kaj je enkrat Sveti Joannes Evangeliſt vidil, namrezh eno veliko gardo ſverino, eno ſtrashno beshtio tož. ed. (V, 605) ← it. bestia ‛žival, surovež’ < lat. bēstia ‛žival, zver’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Betanija -e ž zemljepisno lastno ime Betanija: je bil perſilen v'Betanio tož. ed. pojti ǀ pridejo v'Bethanio tož. ed., vprasha Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ je shal ſvojo lubo Sveto Mater obiskati v' Bettanio tož. ed. ǀ ſmerti je vſel v'Bethani mest. ed. tiga mertuiga lazeruſa Betánija, kraj blizu Jeruzalema na vzhodnem pobočju Oljske gore (SP Jn 11,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 8461 zadetkov.