»Avsenikov slog« ali »avsenikovski slog«

Kako pravilno poimenovati podzvrst narodno-zabavne glasbe, ki povzema izvajalsko tradicijo Ansambla bratov Avsenik, pri tem pa izvajalci niso Avseniki, ampak druge skupine. Je to Avsenikovslog ali avsenikovski slog narodno-zabavne glasbe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Goriška brda« in »Brda« ter »Sončevi« in »sončni« žarki

V literaturi sem zasledila različno rabo pisanja začetnice kraja: Goriška Brda (nekateri avtorji pišejo besedo Brda z veliko, drugi z malo začetnico) in me zanima kaj je prav. Poleg tega sem zaznala, da nekateri pišejo sončev žarek, drugi sončni žarek in celo v nekaterih primerih Sončev z veliko začetnico. Kaj je torej pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Hošiminh« proti »Ho Ši Minh«: dve lastni imeni?

Zanima me, zakaj se ime vietnamskega voditelja zapisuje narazen (Ho Ši Minh), po njem poimenovano mesto pa skupaj (Hošiminh).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Kick-off meeting« v slovenščini

Kako bi v slovenščini najustrezneje izrazili pomen, ki ga ima angl. besedna zveza kick-off meeting? Ne samo v projektnem managementu, ampak v splošnejši rabi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Klub alumnov« ali »društvo alumnov« in vprašanje velike oz. male začetnice

Na šoli smo ustanovili alumni klub, sedaj pa smo v zadregi, kako to zapisati, ali z veliko ali z malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Lepši« ali »lepšega«?

Prosim za nasvet. Ali se pravilno piše prvo ali drugo?

Lepši zaključek si je težko zamisliti. Lepšega zaključka si je težko zamisliti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Levi« in »desni« politiki

1. Slovenska oznaka, kdo je lev in kdo je desen, je povsem nesmiselna. 2.Janša tako rekoč v ničemer ni evropsko desen ali liberalen politik. Zanima me, če je »lev«, oz. »desen«, pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Luthrovo« ali »Lutrovo« leto?

Po SP 2011 priimek nemškega reformatorja Martina Luthra zapisujemo z Luter. Zanima me, kako ravnati v besedilu, v katerem pišemo o tem, da je leto 2017 razglašeno za Luthrovo leto, o tem, da je izšla Kuharska knjiga Luthra in Melanchtona, in o Martinu Lutru na splošno (vse to v enem besedilu).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Mavricij« in »Papua Nova Gvineja«

Pri delu na Uradu za publikacije Evropske unije sem opazila neskladji med zapisoma gornjih imen v Slovenskem pravopisu in v knjigi dr. Draga Kladnika in dr. Draga Perka Slovenska imena držav: str. 96, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime:

  • Mavricij; str. 107, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime: Mavricij;
  • str. 107, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime: Papuanska Nova Gvineja.

Kateri zapis imen je pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»MU cuisine«: izreka v televizijskem oglasu

V reklamah, ki jih predvajajo v naših medijih, redno opažam nepravilno izgovorjavo tujih besed. Pred kratkim me je zelo zmotila izgovorjava v reklami Ljubljanskih mlekarn za MU cuisine. Rekli so kar [kuzín].

Zanima me, kakšno je vase stališče glede izreke citatno zapisanih besed iz drugih jezikov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Na/v Japonsko« in »iz/z Japonske«

Opazila sem, da je naslov knjige Zgodbe iz Japonske, reče pa se, da se gre na Japonsko, zato bi pričakovala, da so zgodbe zato z Japonske. Zakaj to pravilo ne velja? In še: kako se pravilno sklanja Japonska? Si bil na Japonskem ali na Japonski?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Neki« ali »nek«?

Doslej sem vedno pisala (in po potrebi popravljala v) neki – čeprav popolnoma razumem, zakaj ljudje pišejo nek. Brez uspeha se borim proti nekaterim govorcem (npr. p. Miran Špelič, ki prevaja prenose iz Vatikana), ki dosledno tudi v govoru uporabljajo neki. Zdaj pa me je nekoliko zmedel intervju dr. Kozme Ahačiča v Zvonu, ki dosledno uporablja nek. Domnevam, da ne gre za poseg lektorice, saj je v drugih člankih v isti reviji uporabljen neki. Ker je od zadnjega odgovora na to temo (2013) minilo že nekaj let, me zanima, kako daleč je uveljavljanje nek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Nič« v zanikanih stavkih

Kako se (bolj) pravilno reče oz. zapiše:

Nič nismo naredili. ali Ničesar nismo naredili.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Piranski polotok« – mala ali velika začetnica?

Ali je piranski polotok zemljepisno lastno ime in se torej piše z veliko začetnico (Piranski polotok)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

«Podvodni, povodni, vodni ... mož« – kako pisati in zakaj

Rada bi vprašala dve stvari, in sicer: Zakaj se podvodni mož piše z malo začetnico? Meni je bolj logično Podvodni mož.

Ali se aspirin piše z malo ali z veliko začetnico? Našla sem obe možnosti, ali sta obe pravilni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Pot na Zali rovt«: kje pisati veliko ali malo začetnico

Preselili smo se na naslov z večbesednim imenom in me zanima pravilen zapis: Pot na Zali Rovt ali Pot na Zali rovt?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Prost« ali »prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala«?

Kako je z določno/nedoločno obliko pridevnika v stalnih besednih zvezah oziroma terminih in v naslovih knjig, poglavij, listin itd.? Primer: prost ali prostipretok oseb, blaga, storitev in kapitala (v Evropski uniji ustaljen izraz za označevanje štirih svoboščin)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Saudova« ali »Savdska« Arabija?

V pravopisnem slovarju 2001 je zapisano ime države Sávdska Arábija, tako tudi v pravopisnem členu 185. V Jezikovni svetovalnici (tudi 12. 12. 2016) ste v odgovoru na vprašanje o zapisu Liechtenstein ali Lihtenštajn, ko se sklicujemo na državo, zapisali:

»V slovenskem jezikovnem prostoru se glede standardizirane oblike zemljepisnih imen posvetujemo s komisijo Vlade Republike Slovenije za zemljepisna imena. Navadno njihove odločitve objavlja Geodetska uprava.«

V teh virih pa je ime države Saudova Arabija: Drago Kladnik in Drago Perko v knjigi Slovenska imena držav, že pred to knjigo v Seznamu tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Geodetske uprave Republike Slovenije, tudi v znanstveni monografiji Slovenski eksonimi, pa seveda tudi v razpredelnici slovenskih eksonimov, ki jo pripravljajo slovenski geografi v mednarodni skupini strokovnjakov za tovrstna imena.

Kako se odločiti? Katero obliko upoštevati? Bodo v novem pravopisu upoštevane samo standardizirane oblike zemljepisnih imen?

Uporabljeni viri

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Selfie«, »selfi«, »sebek« ... kaj uporabiti

Zanima me kako iz angleškega jezika prevajamo besedo selfie. Selfie je relativno nova beseda, označuje pa posneto fotografijo, ki jo napravi fotograf sam, navadno z mobilnim fotoaparatom (self-portrait). V slovenščino jo že prevajamo kot sebek, vendar se zdi izraz nekoliko ponesrečen. V slovenski literaturi je moč zaslediti tudi samo selfi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Slovenska policija« – raba velike in male začetnice

Zanima me, ali se Slovenskapolicija piše z veliko ali z malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Socialno tržno gospodarstvo«: besedna zveza ali zloženka?

Ali je pravilen zapis socialno-tržna ekonomija ali socialno tržna ekonomija? Prav tako me zanima, kako pišemo npr. agroekonomija in besede s predpono eko (ekodan/eko dan, ekoizdelki/eko izdelki). Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Starš« v ednini: ponovno

Kako je z rabo besede starš? Jo je dovoljeno uporabljati? Prevajalec namreč vztraja pri edninski obliki, ki je v SP 2001 označena s kvalifikatorjem neknj. pog. Res pa se ta oblika danes že pogosto pojavlja v časopisih, knjigah, na radiu itd. Zveza eden od staršev je podana v SP 2001, a se mi zdi, da v nekaterih primerih deluje okorno, tudi prevajalec je noče sprejeti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Test« ali »preizkus« znanja?

Kako poimenujemo list papirja z nalogami, s katerimi preverjamo/ocenjujemo učenčevo znanje, preizkus ali/in test? Ali se strinjate, da je preizkus znanja proces, pri katerem lahko s testom preverjamo/ocenjujemo učenčevo znanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Upravljalec« ali »upravljavec«?

Ekipa ZRSZ se ukvarja s preverjanjem prevodov poklicev nove verzije Evropske standardne klasifikacije poklicev iz angleščine v slovenščino. Naleteli smo na več primerov, ko prevajalci uporabijo izraz upravljalec/upravljalka (večinoma še vedno upravljavec/upravljavka). Spodaj izpostavljamo dva takšna primera:

Postavlja se nam vprašanje, ali sta izraza upravljalec/upravljalka slovnično pravilna in ali je dopustno, da se pri prevodih poklicev uporablja nekonsistentna raba terminov upravljavec/upravljalec.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

«Zakaj se gre« ali »za kaj gre«?

Zanima me razlaga zakaj je zveza za kaj se gre napačna? Prosim za razlago pravila, ki veleva uporabo za kaj gre.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

»Zasavska Sveta gora« in zapis velike začetnice

Zanima me velika začetnica pri poimenovanju hriba ZASAVSKA SVETA GORA.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

(Ne)dopustnost zgradbe »delati na projektu«

Ali se pravilno uporablja povezava pri projektu ali se dopušča tudi na projektu?

Primer Sklep za delo pri/na projektu.

Kot se spominjam iz časov našega šolanja pred leti, se pravilno uporablja izraz pri projektu, v zadnjem času pa se po angleškem vzoru vse večkrat pojavlja zveza na projektu. Prosim za vaša priporočila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

(Ne)sklonljivost glavnega števnika

Prosim za pojasnilo, kateri zapis je pravilen:

  • Pošiljam podatek o višini zadnjih devetih zavarovalnih osnovah
  • Pošiljam podatek o višini zadnjih devetih zavarovalnih osnov
  • Pošiljam podatek o višini zadnjih devet zavarovalnih osnov

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

2–3 let ali 2–3 leta?

Zanima me, kako je prav:

  • z otroki, starimi 2–3 let ALI
  • z otroki, starimi 2–3 leta?

Torej, let ali leta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Abecedno razvrščanje imen s predimki

Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Agova žena je ...

Zanima me, kako pravimo agovi ženi (turški oblastnik) in kako slovenimo npr. Hasan-aga: Hasan-aga ali aga Hasan.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik

Zanima me, kako navesti akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik (redni član SAZU).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali izgubimo »oblast« ali »nadzor« nad vozilom?

Zelo preprosto: Ali se izgubi nadzor nad vozilom ali oblast nad vozilom (ali čemerkoli drugim)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je »opominjaj« ločilo?

Ali je opominjaj (*) ločilo? Obstajajo kakšna pravila?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je beseda »notica« enaka besedi »novica«?

Ali je beseda notica enaka besedi novica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je besedna zveza »anketni vprašalnik« sprejemljiva?

Zelo mi bo dobrodošlo vaše pojasnilo besedne zveze: Ali je pravilno, da govorimo in pišemo o anketnem vprašalniku? Bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o anketi ali bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o vprašalniku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je bolje pisati »pilates joga« ali »pilatesjoga«?

Ali je bolje pisati pilates joga ali pilatesjoga? Gre tako za elemente pilatesa kot joge.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je človek, ki se prehranjuje rastlinsko, »vegan« ali »veganec«?

Prevajam knjigo o ultratriatloncu, ki se prehranjuje vegansko (samo z rastlinsko hrano) in mu torej rečemo − vegan ali veganec? V slovenskem prostoru se pojavljata oba izraza, zato res ne vem, kaj bi. SP trdi, da je vegan neobčevalni izraz za vegetarijanca(!). Zmedi torej ni videti konca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?

Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?

Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je kozarec »steklen« ali »stekleni«?

Ali sta pridevnika bombažen in steklen vrstna ali lastnostna? Včasih je veljalo, da sta lastnostna (s prejšnjim poimenovanjem kakovostna), danes pa v učbenikih in delovnih zvezkih zasledimo obe možnosti (odvisno tudi od založnika). Res je, da gre za pridevnika, ki ju ne stopnjujemo, po drugi strani pa gre za pridevnika, ki poznata tako določno kot nedoločno obliko, kar ni značilno za vrstne pridevnike, in ki se lahko pojavljata kot povedkovo določilo. Povprašala sem tudi številne govorce. Večinoma bi uporabili vprašalnico kakšne (nogavice), kakšen (pulover), kakšne (kozarce). Prosim za pomoč in obrazložitev.

Kako bi se odločili pri navedenih primerih in zakaj?

Pozimi obujemo bombažne nogavice.

Stekleni kozarci se razbijejo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je nekdo asistent poslanca ali asistent poslancu?

Zanima me, ali se pravilno zapiše asistent evropskega poslanca ali asistent evropskemu poslancu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?

Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je prav, da medmet »hvala bogu« pišemo (tudi) skupaj?

Že dlje me zanima, ali je prav, da medmet hvala bogu pišemo (tudi) skupaj. V SSKJ-ju je pisan narazen, kar mi je logično, a v veliko besedil ga najdem napisanega skupaj kot hvalabogu. Torej, kaj je dejansko pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je prav »sončev mrk« ali »sončni mrk«?

Ali je prav sončev mrk/sončni mrk in zakaj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je pravilneje »mobilna« ali »mobitelska aplikacija«?

Sem v zadregi oziroma v precepu, zato prosim za vašo strokovno pomoč. Ali je pravilneje mobilna aplikacija ali mobitelska aplikacija?

Ker gre za aplikacije, ki obstajajo na mobitelih, sem nekako proti uporabi besedne zveze mobilna aplikacija, saj sama beseda mobilen pomeni gibljiv/prenosljiv in se zato nekako nagibam k pridevniku mobitelski, saj le-ta izraža, da se beseda mobitelski jasno in glasno ter izključno nanaša na mobitel.

Ali je moja nagnjenost k pridevniku mobitelski upravičena/uveljavljena v naši, slovenski slovnici?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je pravilno »dezodorant« ali »deodorant«?

Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je pravilno »glodavec« ali »glodalec«?
<p> Rada bi vas vprašala katera je pravilna beseda GLODAVEC ali GLODALEC. Ker se ukvarjam z laboratorijskimi živalmi, ki spadajo v družino glodavcev in znanje prenašam tudi na študente, bi rada vedela katera beseda je pravilna: <i>glodalci</i> ali <i>glodavci</i>. </p>

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je pravilno »predzvita« ali »pred zvita« struktura?

Zanima me ali je pravilno zapisano predzvita / pred zvita struktura?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je pravilno »rak na želodcu« ali »rak želodca«?

Ali je pravilno rak na želodcu ali rak želodca (ali oboje)? V SP in SSKJ so med ilustrativnimi primeri rak na želodcu, rak na dojki, rak na pljučih. Zdravniki uporabljajo rak dojke (mislim si, da je to po vzoru iz latinščine, tj. carcinom mammae). V Gigafidi je več primerov rak dojke kot rak na dojki in več primerov rak na želodcu kot rak želodca ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je pravilno reči »psihičen« ali »psihiatričen« bolnik?

Zanima me, ali je pravilno psihičen ali psihiatričenbolnik.

Zdi se, da bi lahko bilo vseeno, vendar se postavi vprašanje razumevanja, kadar gre za žensko osebo, torej bolníco.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je pravilno zapisati »dinozaverski« ali »dinozavrski«?

Zanima me, ali je pravilno zapisati dinozaverski ali dinozavrski.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je prav pisati »avto bomba« ali »avtobomba«?

Ali se pravilno zapiše npr. avto – bomba, avtobomba ali drugače (ter npr. človek – vesoljec)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je prav pisati »ekošola« ali »eko šola«?

Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?

Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011

Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je vrtilna frekvenca »visoka« ali »velika«?

Razmišljam o besedni zvezi visoka vrtilna frekvenca.

Zmotil me je pridevnik visok. Ne bi bilo bolje zapisati velika vrtilna frekvenca? Saj gre za več vrtljajev, večjo hitrost motorja. Po drugi strani pa lahko tudi višje število obratov.

Kateri pridevnik je torej bolje izbrati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je zveza »nekogaršnji avtomobil« pravilna?

Ali je besedna zveza nekogaršnji avtomobil pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali je zveza »temu ni tako« ustrezna?

Torej v javnosti, torej pri znanih osebah vseh vrst ter tudi nasploh v mediji in izjavah se konstantno pojavlja besedna zveza temu ni tako, ki se uporablja vedno kadar želi nekdo povedati, da ne kaj ni res, da se ni tako zgodilo, da je resnica drugačna, torej zanika neko drugo izjavo. Prosil bi za pojasnilo, ali je ta raba napačna, zakaj je do nje prišlo in ako bi se reklo prav, recimo to ni tako? Skratka zanima me vse o tem nesrečnem temu ni tako...

P. P. 

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali kratico SE sklanjamo?

Po kateri sklanjatvi se sklanja kratica SE (stratigrafska enota)? Ali pri sklanjanju dobi končnico ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali lahko uporabim besedo »dorisati«?

Zanima me, kako bi z eno besedo rekel, da sem risbo dopolnil, ker dorisati izgleda ni slovenska beseda oz. je ni v SSKJ.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali obstaja glagol »avtostopati/avtoštopati«?

V vašem slovarju nisem našel glagolov avtoštopati niti avtostopati, našel pa sem samostalnike kot npr. avtoštopar, avtostopar, itd. Na osnovi najdenih samostalnikov sklepam, da sta v slovenščini dovoljena tudi iskana glagola, ne razumem pa, zakaj jih v vašem slovarju ni možno najti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali pišemo »Facebook« z malo ali z veliko začetnico?

Mi lahko prosim, poveste, kako se pravilno zapiše facebook − z malo ali veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali pišemo »pušenšank« ali »pušelšank«?

Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali pišemo »urad za delo« z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali pišemo olimpijske igre z veliko začetnico kot prireditev?

Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.

  • v obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do Olimpijskih iger v Londonu leta 2012.
  • na olimpijskem festivalu mladih leta 2001.
  • nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu junija 2009.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali se besedna zveza »petek, 13.« piše z vejico?

Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali se delež nečesa povečuje ali povišuje?

Imam vprašanje: ali se delež nečesa povečuje ali povišuje? Če imamo podatke izražene odstotkovno, verjetno povišuje.

Kaj pa če rečemo na splošno: npr. delež kadilcev se povečuje/povišuje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali se pravilno piše »bloger« ali »blogar«?

Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali se pridevnik iz kratice CIA piše z j ali brez njega?

Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali slovenimo ime krajev »Biograd na moru« in »Filip i Jakov«?

Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali so imena družabnih omrežij lastna imena ali ne?

Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali so imena vinorodnih okolišev stvarna lastna imena?

Prosim Vas za naslednji odgovor: kako pravilno pišemo LJUTOMERSKO ORMOŠKI VINORODNI OKOLIŠ? Kje postavljamo velike začetnice in ali je potreben vezaj med ljutomersko-ormoški?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari?

Zanima me, ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali sta »medtem« in »medtem ko« zamenljiva?

Rada bi preverila ustreznost oz. korektnost rabe besedne zveze medtem ko oz. medtem. Zanima me, ali ju lahko v naslednjem primeru (povedi) uporabim kot ekvivalenta.

  • Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal ne morem deliti tega (vašega?) entuziazma.

oz.

  • Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal nisem takšnega mnenja.

Prosim za morebitne (tudi slogovne) korekture.

Kateri stavčni člen v tem primeru predstavlja ta beseda (besedna zveza)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali sta »vseeno« in »kljub vsemu« pomensko enaka?

Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Beseda »android« in SSKJ

Ali androidi sanjajo o električnih ovcah? / Philip K. Dick ; [prevedla Jan Jona Javoršek in Urša Vogrinc Javoršek]

Zakaj besede android ni v SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Beseda »brašnja« in njena zaznamovanost

Zanima me konotacija besede brašnja. Ali ima beseda morda rahlo zaničljiv oz. manjvrednostni pridih?

Hotela sem jo uporabiti v haikuju. In sicer takole:

Napoj zlatih nitk // z brašnjo povezanih src -- // iskriv levji ples.

Zelo dobrodošel je tudi vaš komentar haikuja v splošnem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Beseda »dokumentalist«

Vljudno prosim za odgovor, zakaj se v besedi dokumentalist (kdor dela v dokumentaciji) pojavi l, ne pa pričakovani r (dokumentarist).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Beseda »izčlanitev« in slovenski slovarji

Zanima me, zakaj v SSKJ ni besed izčlaniti in izčlanitev.

Ali to torej nista slovenski besedi?

Ali imamo katero drugo besedo (eno samo) v slovenščini za tovrstno dejanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedna družina »tretirati« v terminologiji

Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).

Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedna igra v oglasu

Aktivna sem na področju zaščite živali. Pred nedavnim sem po elektronski pošti prejela oglas s sledečo vsebino: »IŠČEM ZAVEDNO DOM Tudi Sunny, kot na tisoče drugih, išče čisto svoj, »zavedno« dom.«

Gre za mačko, ki ji pošiljateljica išče stalni dom. Predlagala sem ji, da bi vsebino oglasa spremenila v stalni dom ali kakšen drugi izraz, ki bi bil primeren, brez narekovajev, pa je zavrnila, češ da se ji zdi »jezikovna igrica simpatična« in da ne gre le za stalnost doma, saj se »mačka tudi zaveda, da išče dom« in podobno. Ker razlaga po mojem mnenju ni bila ustrezna, sem ji odgovorila, da se mi zdi zavedanje mačke glede doma čisto etološko vprašanje in kot takšno ni bistveno za oglas, ki bi moral biti pregleden in jasen in vsaj za silo slovnično in slogovno pravilen.

Oglas je ostal isti, mene pa zanima vaše mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedna zveza »drug drugemu«

Zanima me uporaba besedne zveze drug drugemu oz. eden drugemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedna zveza »z drugimi besedami« in raba ločil

Kakšna so pravila za uporabo ločil pri besedni zvezi z drugimi besedami? A je pravilno začeti poved s to besedno zvezo?

Npr. Z drugimi besedami: na eni strani smo pozitivno poslovali, na drugi pa ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedna zveza delovni pogoji in delovne razmere

V časopisih in tudi drugje se pogosto uporablja zveza delovni pogoji. Glede na moje razumevanje bi bilo boljše uporabiti zvezo delovne razmere, ki se tudi precej uporablja.

Mi lahko odgovorite, ali je moj občutek pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedni red: »bi bila lahko«

Zanima me, kako si sledijo besede v nizu bi bila lahko. Recimo v primerih: Izguba bi lahko bila zanje usodna.Ki bi jim mlada podjetja lahko bila svetovalci.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedni red: »del katerega« ali »katerega del«

Pozdravljeni, zanima me naslednje vprašanje. Kakšen je vrstni red, kadar uporabimo zaimek v vezniški vlogi kot v naslednjem primeru: Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ... ali katerega del ste?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedni red in vprašalni naklon

Zanima me, kateri vrstni red besed je pravilen:

Se bi moral po Stanki Setnikar Cankar od vlade posloviti še kakšen minister?

Bi se moral po Stanki Setnikar Cankar od vlade posloviti še kakšen minister?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedni red v samostalniških besednih zvezah

Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«). Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?

Nekaj povedi: a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu. Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu. b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti. Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti. c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke). Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih: V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.

Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedni red v slovenščini

Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.

Primer:

  • Javni zavod je dolžan poslati sprejeti program dela v soglasje svojemu ustanovitelju.
  • Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
  • Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.

Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?

Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedni zvezi »od x evrov dalje« in »od x evrov naprej«

Zanima me razlikovanje med besedama dalje in naprej v besednih zvezah, ki se nanašajo na cene. Je pravilno zapisati: Darila od 5 EUR dalje ali Darila od 5 EUR naprej.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedni zvezi »zračni tlak« in »zračni pritisk«

Spomnim se, da je bolje govoriti o zračnem tlaku kot o zračnem pritisku. Vendar v SP 2001 najdem pri besedi pritisk zapisan kvalifikator nestrok., zraven pa še pri zvezi zračni pritisk – strok. A to pomeni, da v nestrokovnih besedilih lahko uporabljam besedo pritisk? Ali bo zvenela pogovorno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besednovrstna določitev besed »ker« in »kadar«

Ali je beseda kadar vprašalni zaimek? Kaj pa ker?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besednovrstna umestitev besede »natanko«

Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besednovrstna uvrstitev besed »malo« in »veliko«

Zakaj so besede, kot sta malo in veliko, prislovi in ne nedoločni števniki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedotvorna dvojnica: »folklorist« in »folklornik«

Zanima me, kako pravilno poimenujemo osebo, ki je član folklorne skupine: folklorist ali folklornik? Izraz folklornik je namreč pred leti začela uporabljati stroka (npr. FOLKLORNIKOV SLOVARČEK JSKD RS), ne najdemo pa ga v SSKJ, in ne v SP, prav tako ga ni v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Tudi raba (Nova beseda in Gigafida) daje prednost folkloristu. Se lahko torej še vedno zadovoljimo z dvojnim pomenom za folklorista (strokovnjak za folkloro in član folklorne skupine) ali potrebujemo novo besedo folklornik (čeprav je npr. Slovar nov. besedja slov. jezika ni zajel)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Besedotvorna dvojnica: »tehniška« ali »tehnična šola«

V SSKJ pod geslom spodbuditi piše ... vpis na tehnične šole. Menim, da je pravilno ...vpis na TEHNIŠKE šole.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Bi prevedli del imena »Las Vegas Strip«?

Kakšen bi bil najbolj točen prevod izraza Strip, ki ga uporabljajo za lasvegaško ulico, na kateri so največji hoteli in igralnice? Recimo v povezavi ... she worked on the Strip.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Branje decimalnih številk

Lepo prosim za pojasnitev naslednje dileme.

Ali je pravilno:

  • pri 18,2 % podjetij ALI pri 18,2 % podjetjih;
  • v 16,7 % podjetij ALI v 16,7 % podjetij;
  • strinjalo se je 61,1 % vprašanih ali strinjal se je 61,1 % vprašanih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Branje decimalnih zapisov

Samostalnik za decimalno številko je vedno v rodilniku ednine. Torej je tudi pridevnik v rodilniku ednine: prevoženega 242,5 kilometra, preskočenega 2,32 metra in plačanega 2,2 evra, kajne? Je tako tudi v teh primerih:

  • Po prevoženega 242,5 kilometra je bil najboljši francoski kolesar.
  • V skoku v višino pa je s preskočenega 2,32 metra zmagal Rožle Prezelj.
  • Zaradi plačanega 2,2 evra je planil v jok.

Bi to brali: po prevoženega dvesto dvainštirideset celih pet kilometra, s preskočenega dve celi dvaintrideset metra, zaradi plačanega dve celi dve evra? Ali kako?

Pridevnik bi lahko izpustili, pa ga nočemo.

Pa še to. Kako preberemo: Tečaj se je ustavil pri 2,3 EUR?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Branje in pisanje decimalno zapisanih števil

Kako se pišejo odstotki:

19,3 odstokov ali odstotka

12,1 odstotkov ali odstotka

17,9 odstotkov ali odstotka

Skratka: ali se veže število (slovnično) na cela števila ali na število za decimalko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Branje in pisanje decimalno zapisanih števil (2)

Spoštovani, zanima me, katera od oblik je pravilna: Sanacija je bila ocenjena na 36,3 milijone evrov ali 36,3 milijona evrov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Branje in pisanje decimalno zapisanih števil (3)

Vem, da ste na podobna vprašanja že odgovarjali, vendar me vseeno zanima, ali je sledeče pravilno: Potovanje je trajalo 7,5 leta (zanima me oblika leta).

(Slogovno je sicer ustrezneje sedem let in pol, ampak zanima me zapis v taki obliki.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Breznaglasnice in naglaševanje besed s predponskim obrazilom »naj-«

Zanima me, katere skupine besed so nenaglasnice.

Zanima me tudi, ali je beseda najgloblji več naglasnica. Uporabljena je v kontekstu: V najglobljem delu so varovali Minotaura ... Gre namreč za t. i. lektoriranje besedila za govorni nastop, pa ne znam najti pravil za naglaševanje predpon oziroma kako s to zadevo sploh je.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Certificirana elektronska pošta in slovenski ustreznik

Zanima me slovenska kratica za: certificirana elektronska posta. V Italiji uporabljamo kratico »PEC« - Posta Elettronica Certificata. V Vasem odgovoru, prosim, da mi poleg slovenske kratice omenite se anglesko kratico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Časovni prislovi: sinoči, davi, drevi, nocoj, zajutra

V slo imamo besede, ki označujejo prehode med dnevom in nočjo v preteklosti in sedanjosti: sinoči, davi, drevi. Ali jih imamo za prihodnost? Npr. ali obstaja beseda za jutri zvečer ali jutri zjutraj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Členki in pisanje vejice

V dilemi sem, kaj je pravilno:

In ja, zahvalila sem se.

ali

In, ja, zahvalila sem se.

Sama bi se odločila za drugo različico, ker se mi zdi, da je tisti »ja« zgolj vrinjen, v člankih pa nenehno opažam primeri, kot so, denimo: In ja, zahvalila se je. Ampak ne, ne bom šla.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Človek, ki dela tetovaže, je ...

Kako poimenujemo človeka, ki dela tetovaže oz. tetovira? Ali je tetovator ali tetovažar? V SSKJ-ju in SP-ju ne najdem izraza.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Človekove pravice: kako poimenovati deklaracijo o njih

Pišem s prevajalskega oddelka Sveta EU v zvezi z naslovom v zadevi omenjene deklaracije. Na spletu sem našla dva prevoda in zasledila razhajanje že v naslovu: Splošna deklaracija o človekovih pravicah (objavljena na straneh MZZ) in Splošna deklaracija človekovih pravic (objavljena na straneh Varuha ČP).

Na Ministrstvu za zunanje zadeve pojasnjujejo, da pri deklaraciji ne gre za mednarodno pogodbo, zato ni bila objavljena v Uradnem listu, kar pomeni, da ne obstaja noben uraden oz. zavezujoč prevod. Na ministrstvu dodajajo, da je bolj uveljavljen prevod s predlogom o, tj. Deklaracija o človekovih pravicah. Vendar bi bil po analogiji z Listino temeljnih pravic ustreznejši prevod z rodilniško obliko. Raba se sicer res bolj nagiba k predložni obliki, vendar me zanima, ali je oblika s predlogom sploh pravilna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Daljšanje osnove z j pri imenu »Garcia«

Zanima me, zakaj pride pri tvorbi svojilnega pridevnika priimka Garcia do pisne podaljšave osnove z j (Garcijev; SP, člen 958).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Daljšanje samostalniške osnove: ..časni ali ..časovni

Katera oblika pridevnika iz besedne zveze realni čas (angl. real time) je ustrezna – realnočasni ali realnočasovni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dan GIS v organizaciji Društva mladih geografov Slovenije

Zanima me, kako se pišejo zveze, v katerih je prvi del kratica, vendar ne gre za zloženke (za katere je pravilo v SP). Na primer DMGS-dejavnosti (DMGS - Društvo mladih geografov Slovenije), je to pravilno? Ali brez vezaja? Vem, da je ustreznejša raba dejavnosti DMGS, ampak navajam samo primer, ker me zanima, kakšno je pravilo za takšne zveze.

Kako pravilno zapisati besedno zvezo DMGS GIS dan? Gre za Društvo mladih geografov Slovenije in Geografski informacijski sistem. Zveza mora ostati v takšni obliki, saj gre za ime projekta, kakor so ga izbrali v društvu, zato me zanima, kako ga zapisati v tej obliki. Bi bilo ustrezno DMGS GIS-dan? V smislu, da je DMGS sestavina levega prilastka in zato ni vezaja med DMGS in GIS. Ali bi bil vseeno potreben, torej bi imeli dva vezaja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Datoteka slovenskih besed

Prosim vas za nasvet, kako naj pridem do datoteke (v tekstovni obliki) slovenskih besed, ki jih rabim za osebno uporabo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Datum, vejica, pika ...

Zanima me kako se pravilno uporabi vejice pri datumu brez letnice. Npr.: jutri, 12.8. bomo izvedli preiskavo... ali Jutri, 12.8., bomo izvedli preiskavo...

Kjer se uporabi letnico je pravilna uporaba vejic pred in po datumu, Npr.: danes, 11.4.2013, bomo posredovali ... Zanima me, kje so vejice pri datumu brez letnice. Zdi se mi čudna postavitev vejice po piki.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Decimalno številčenje in prilagoditev samostalnika

Ali je treba pri decimalno zapisanih številih vedno uporabiti rodilnik ednine? Zdi se mi, da se v prvem primeru spodaj rodilnik nekako »zatakne« pri branju, (še posebej, če bi bila številka npr.

5,5 milijona). Na primer:

1. Turčija več kot 2,5 milijonA sirskim beguncem zagotavlja gostoljubnost in pomoč. 2. Turčija več kot 2,5 milijonOM sirskim beguncem zagotavlja gostoljubnost in pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Decimalno številčenje poglavij: ob arabskih števkah rimske ali črke

Zanima me, ali velja isto pravilo o izpustu končne pike tudi v primeru kombiniranega zapisa, ko gre za rimsko število in arabsko, primer: I. Poročilo I.1. Pregled uspešnosti I.2. Analiza I.2.1. Področja ALI zapišemo: I. Poročilo I.1 Pregled uspešnosti I.2 Analiza I.2.1 Področja

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Definicija vrinjene povedi

Kaj je vrinjena poved?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Delivec birme je ...?

Kako se reče tistemu, ki deli zakrament sv. birme (in ni škof)? Birmovalec?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Deljenje besed

Zanima me, kako pravilno delimo besede:

raznovrstnost, vrednost, večjih, regionalnih, biomasa, proizvedeno, soproizvodnji, kamnih, predalpskih, Ljubljana, prihodnjih in angleško besedo naturally.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Deljenje besed

Imam dve vprašanji glede deljenja besed.

Zanima me, ali se pri dolgih računih, ki jih ne moremo napisati v eno vrstico, simbol (npr. , –) na koncu vrstice ponovno napiše tudi v naslednji?

Drugo vprašanje pa se nanaša na deljenje besede oditi. V Slovenski slovnici, v paragrafu 606 je namreč navedeno, da sestavljenke, zloženke in sklope navadno delimo na mejah sestavin. V tem primeru, bi bilo pravilno deliti od-iti. Ta delitev besede pa je v nasprotju s paragrafom 601, kjer je navedeno, da soglasnik med dvema samoglasnika prenašamo v naslednjo vrstico. Torej bi morali deliti o-diti. Ali v navedenem primeru katero od pravil prevlada ali sta možni obe delitvi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Deljenje besed, ki se končajo na »-nje«

Zanima me, kako se delita besedi raziskovanje in življenje. Ali je ustreznejša delitev ra-zi-sko-van-je ali ra-zi-sko-va-nje? Ali mogoče kaj tretjega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Deljenje besede »približno«

Vprašanje: Kako delimo besedo približno: pribli-žno ali približ-no?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Deljenje besede »refleksiven«

Zanima me, kako pravilno delimo besedi refleksiven in refleksivnost?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Delni rodilnik: »imeti čas/časa«

Zanima me pravilna oblika rabe samostalnika čas v povedi: Čas imate do četrtka. ali Časa imate do četrtka.

Je torej pravilna uporaba v četrtem ali drugem sklonu? Meni osebno nekako bolj &quot;sede&quot; čas, vendar, če stavek malo predrugačim in uporabim namesto četrtka besedo npr. dovolj, potem je pravilna uporaba v drugem sklonu: časa imate dovolj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Diagrami so »stolpični« ali »stolpčni«?

Zanima me pravilna pridevniška oblika v naslednji povedi: Podatke smo podali v obliki stolpičnih/stolpčnih diagramov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Digitalizacija priročnikov

Kateri so bili prvi jezikovni priročniki, ki so bili digitalizirani in kdaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Digitalni zapis ure oz. polnoči

Kako s števkami napišemo polnoč: 0.00 / 00.00 / 24.00?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dobesedni navedek in spremni stavek – mesto v povedi

Zadnje čase se srečujem z 'novo' obliko citiranja v slovenskih časnikih, zato me zanima, ali je pravilno, ali gre zgolj za neko novo obliko (to obliko citiranja sem namreč pred kratkim zasledila v britanskih medijih).

Ko sama citiram, uporabljam dve obliki:

  • Joža je rekel: &quot;Prišel sem domov.&quot;

ali

  • Joža je rekel, da je prišel domov.

Nova oblika, ki sem jo zasledila, pa gre tako:

Prišel sem domov, je povedal Joža.

Zanima me, od kod izvira ta nova oblika citiranja, in ali je sploh pravilna – in zakaj je oz. ni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dodajanje novih besed v SSKJ

Na vas se obračamo s prošnjo za posredovanje informacije o postopku vključitve novih besed v SSKJ.

V sodelovanju z zavarovalnico Vzajemna smo od avgusta do decembra 2012 razvijali akcijo z naslovom &gt;Pokaži jezik&lt;, kjer so mladi na spletni platformi zapisovali besede, ki so del njihovega vsakdanjega besednjaka. Zanima nas, kakšni so postopki za umestitev najpogosteje uporabljenih besed v SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dolgi spletni naslovi: kako jih delimo?

Kako bi bilo najbolj smiselno na koncu vrstice deliti citirani spletni naslov, saj bi deljaj lahko napačno razumeli kot vezaj, ki je del spletnega naslova?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Določanje spola tujim imenom

Mene zanima, kako bi lahko določili število in spol nogometni ekipi, ki se imenuje Albirex Niigata, kjer se dela poimenovanja ekipe ne ujemata. Albirex je moškega spola ednine, Niigata pa je ženskega.

Niigata je ime mesta iz katerega ekipa prihaja. Bi lahko potem rekli, da je Albirex glavna beseda oz. osnova, kar bi potem pomenilo, da se pri podobnih imenih osredotočamo na prvo besedo in tako določimo število in spol?

Kaj pa pri imenu ekipe, kot je Once Caldas, kjer je drugi del v množini? Na spletu sem zasledila, da pri podobnih imenih nekateri uporabljajo ... X so premagali ... nekateri pa ... X je premagal ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Določna ali nedoločna oblika pridevnika

Zanima me, kako je pravilno (podeljujemo npr. priznanje):

... za pridobljen naziv diplomirani fizik

ali

... za pridobljeni naziv diplomirani fizik.

Sta možni obe obliki? Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Določna in nedoločna oblika pridevnika

Zanima me kje bi našel pravilo, kdaj se piše: pooblaščen pristop in kdaj pooblaščeni pristop, samostojen vodovodni priključek ali samostojni vodovodni priključek, dodaten ali dodatni dostop do vodnega vira.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Določna in nedoločna oblika pridevnika »brezplačen«

Zanima me mnenje oz. rešitev večne dileme: ali je prav vabiti na brezplačen kuharski tečaj ali na brezplačni kuharski tečaj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Določna in nedoločna oblika pridevnika »svečan«

Svečan ali svečani sprejem -- to je zdaj vprašanje. V SSKJ zasledim pri geslu svečan naveden primer svečani sprejem (slovesni sprejem), v SP-ju pa svečan sprejem, vendar svečanokosilo (geslo svečani). Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Določna in nedoločna oblika pridevnika v časopisnem naslovu

Pozdravljeni, zanima me, kako je pravilno (npr. v naslovu članka):

Miha Zupanič najbolje uvrščeni član Judo kluba Bežigrad

ali

Miha Zupanič najbolje uvrščen član Judo kluba Bežigrad

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Določna in nedoločna pridevniška oblika pridevnikov »domač« in »kupljen«

Ali je prav domač pralni prašek ali domači pralni prašek? Kaj pa domač/kupljenjogurt ali domači /kupljenijogurt?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Določnost in nedoločnost ter vrstni in kakovostni pomen pridevnikov v pravnih besedilih

Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.

Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:

  • V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.
  • V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni/neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
  • Zato je kodeks deklaratorni/deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
  • Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisni/neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.
  • Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilni/pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
  • Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalni, pregledni in spoštljivi (stalen, pregleden in spoštljiv) dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
  • Nepristranskost je predvsem subjektivni/subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
  • Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičeni/upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
  • To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksivni/samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
  • Svobodni/Svoboden pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...
  • Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni/strokoven članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.
  • Merilo, kdaj je posamezni/posamezen stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...
  • Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumni, preudarni in obveščeni (razumen, preudaren in obveščen) posameznik (objektivni test).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Donavska ali donavska regija

Lepo prosim za odgovor. Ali se donavska regija piše z veliko začetnico ali z malo? Bolj se nagibam k mali, a nisem prepričana. Tudi drugače mi zapis regij dela težave, po SP naj bi bila mala začetnica, v praksi opažam vse pogostejšo rabo velike začetnice ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dovršna oblika glagola »pogajati se«

Se spogajamo ali izpogajamo?

Zanima me torej dovršna oblika glagola pogajati se.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dva priimka moške osebe: drugič

Pri vprašanju se sklicujem na odgovor: Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati

Iz odgovora sklepam, da pravilo iz starega pravopisa o sklanjanju dvodelnih neslovanskih priimkov, ki se pišejo z vezajem – tj. da se sklanjajo samo v drugem delu –, ni več aktualno in bo torej v novem pravopisu zapisano priporočilo, da se takšna imena (v večini primerov) sklanjajo v obeh delih.

Naslednji primeri iz knjige Borisa Urbančiča O jezikovni kulturi: Joliot-Curieja, Kremser-Schmidta, Meyer-Lübkeja, Toulouse-Lautreca, Wolf-Ferrarija bi se torej po novem sklanjali: Joliota-Curieja, Kremserja-Schmidta, Meyerja-Lübkeja, Toulousa-Lautreca, Wolfa-Ferrarija.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati

Zanima me, kako sklanjamo dva priimka ene moške osebe? Npr.: * Srečal sem Tadeja Mohor Ivačiča. * Srečal sem Tadeja Mohorja Ivačiča. Oz. pri navajanju: * ... mnenje Potočnik Dajčmana (2007) * ... mnenje Potočnika Dajčmana (2007) ... Ali bi nam glede na že objavljeni odgovor v zvezi s pregibanjem tujih dvojnih imen (Dvojna francoska imena tipa »Jean Paul« in njihovo pregibanje) priporočili, da v imenu Jeppe Tranholm-Mikkelsen sklanjamo oba priimka (Jeppeja Tranholma-Mikkelsena) ali samo zadnjega (Jeppeja Tranholm-Mikkelsena)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dve imeni enega mesta: Carigrad in Istanbul

Katero ime turškega mesta je priporočljivo uporabljati: Carigrad ali Istanbul?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dve imeni enega mesta: Carigrad in Istanbul

V zadnjem času se v povezavi z dogodki v Turčiji v medijih pojavljata dve različici imena glavnega mesta: Istanbul in Carigrad.

Ker Pravopis od gesla Carigrad napoti h geslu Istanbul kot k nevtralnejši različici, me zanima, ali ne bi bila pravilnejša sodobna oblika Istanbul (Carigrad pa le v zapisih, ki se nanašajo na starejša zgodovinska obdobja).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dve imeni istega planeta: Luna in Mesec

Pred dnevi sem zasledila v filmu ime za planet Luna tudi ime Mesec. Predvidevam, da je tudi Mesec slovenski izraz za omenjeni planet. Ne poznam nobene druge stvari, ki bi imela dve oznaki. Luna ali Mesec je ime za planet, oziroma zemljin satelit, ki ima dva imena. Ali še obstaja kaj podobnega v slovenskem jeziku, da bi imela ena stvar, predmet, dve imeni, ki sta različnega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dve piki na koncu povedi

Zanima me, ali se piše eno ali dve piki na koncu povedi, če se ta končuje z delnim datumom (30. 1.) primer: God sv. Angele so najprej prestavili na 1. 6., zdaj pa se je spominjamo 27. 1. (ali 27. 1..)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dve piki na koncu povedi: skladenjska in okrajšavna

Če se stavek zaključi s krajšavo, k.d. ipd. ali se napiše ena pika ali dve?

Npr.

Vključena je bila tudi družba Profit, d.o.o. (še ena pika??) Kljub vsemu pa nismo dosegli soglasja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dvojezičnost v elektronskem podpisu

Zanima me katera oblika dvojezičnega podpisa je pravilna:

Nejc Novak Direktor prodajnega sektorja* / Sales Director

Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja/Sales Director

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dvojina pri Lužiških Srbih

Zanima me, iz katerega (indoevropščine??) jezika se je v slovenščini in tudi pri Lužiških Srbih ohranila dvojina. Vprašanje me muči že nekaj časa, vesela bom, če me boste napotili v pravo smer iskanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dvojina pri parnih poimenovanjih

Na šoli smo začeli z oblikovanjem plakata z naborom vaj, ki namenjene sprostitvi itd. Tu smo trčili ob naslednjo dilemo, in sicer: ali naj navedemo na primer: dvignite roke nad glavo, ali dvignite roki nad glavo. Enako je z ostalimi deli telesa: kolena – koleni, noge – nogi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dvojna francoska imena tipa »Jean-Paul« in njihovo pregibanje

Zanima me, kako sklanjati dvojna francoska imena tipa Jean-Paul (Sartre), Jean-Luc (Godard) ipd.

Poleg tega me zanima, kje lahko v SP '01 najdem pravilo SP '62, ki v poglavju Tuja lastna imena (Posebnosti v sklanjatvi, str. 63) navaja, da se vezaj pri dvojnih francoskih imenih v odvisnih sklonih izpušča, sklanjata pa se obe imeni, ter ali paragraf 428 v SP '01 velja le za primer Rimski-Korsakov ali tudi za omenjena francoska imena oziroma za katere druge primere.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dvojna imena in tvorba prebivalcev

Prosim vas za pomoč pri naslednjem razmisleku ... Novinarka me je povprašala, kako (če sploh) upravičiti rabo izraza Log-Dragomerčan, ki ga lokalni prebivalci Občine Log - Dragomer uporabljajo za občane te občine (ki ima sestavljeno ime, torej iz dveh krajev: Log in Dragomer). Izraz se pojavlja tudi v nekaterih medijih. Zanima me, ali je karkoli sporen.

Sama sem razmišljala takole ... Je izraz morda neprimeren, ker sestavina Log ostaja v osnovni obliki (kot ime kraja), medtem ko je Dragomerčan že izpeljanka iz Dragomerja (se pravi, bi se lahko bralo: Log in Dragomerčan, namesto pravega pomena: Ložan in Dragomerčan oziroma prebivalec Loga - Dragomerja/Občine Log - Dragomer)?

V slovenskem jeziku je na splošno malo prirednih samostalniških zloženk (zloženk iz samih samostalnikov, ki so v enakovrednem razmerju). Od podobnih primerov sem našla denimo le: Anglo-Američani, Balto-Slovani. Pa še tu je prva sestavina vsaj malo preoblikovana (medtem ko iz Loga ni nastal recimo Logo-).

Med imeni prebivalcev pa očitno ni enakega primera, ker so večbesedna krajevna imena večinoma pridevniško-samostalniška: Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, tu pa tvorimo podredne zloženke.

Druge občine, ki vključujejo po dva kraja v imenu (jih je malo), pa imajo (tako ugibam) očitno bolj zapleteno ime in se ni zgodilo, da bi tvorili ime prebivalcev iz obeh sestavin.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dvojna imena poklicev

Prosim za odgovor na vprašanje, kako pisati dvojna imena poklicev, če kdo enakovredno opravlja dva poklica, in sicer je lektor in redaktor ali je krovec in klepar.

Ali je mogoč zapis z nestičnim vezajem (lektor - redaktor, krovec - klepar) po zgledu dvojnih zemljepisnih imen ali pa se taka poimenovanja vseeno uvrščajo med primere, kot so človek žaba, ptica pevka, država članica, in je to, kar je prvemu samostalniku dodano, njegov prilastek?

V različnih šifrantih poklicev so ta poimenovanja zapisana zelo neenotno, celo v enem in istem brez vezaja, stičnim ali nestičnim vezajem, npr. vrtnar cvetličar, klepar-krovec, slikopleskar - črkoslikar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dvojna končna ločila na koncu povedi

Zanima me, ali slovenski pravopis dopušča rabo dveh ločil na koncu stavka, npr. ?! ali !? oziroma kako ravnati pri prevajanju tujega besedila, ki ti ločili pogosto uporablja skupaj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dvojnice pri sklanjanju samostalnika »zid«: nad višino zidu/zida

Ali se pravilno napiše: nad višino zidu ali nad višino zida?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dvojnice tipa »gosti« in »gostje«

Kako je z dvojnicama gosti/gostje, študenti/študentje ...? Ali je med izrazoma v paru razlika samo v tem, da je eden časovno zaznamovan, ali pa je tudi pomenska razlika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Dvojno zanikanje

Zanima me, ali moramo v spodnji povedi uporabiti dvojno zanikanje, če želimo povedati, da npr. menimo, da bo nekdo nekoč postal odličen slikar:

  • Ne dvomim, da bo nekoč postal odličen slikar.
  • Ne dvomim, da ne bo nekoč postal odličen slikar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Edninski ali množinski osebek

Zanima me, kako bi se pravilno napisal tak (izmišljen in pretiran) primer: Oseba(e), ki ne izpolnjuje(jo) tega/teh pogoja/ev, se napoti(jo) na Ministrstvo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ekošola (2)

Ali je prav zapis eko šola ali moramo zapisati ekološka šola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Elektronski poštni naslov kot naslov knjige

V NUK-u na Oddelku za opisno in vsebinsko obdelavo delamo tudi preliminarne zapise za monografske publikacije (t. i. CIP zapisi). To so zapisi za knjige, preden te izidejo. Med drugim smo prejeli gradivo za knjigo, katere (stvarni) naslov se je glasil: »Usmiljenje@Delite.Si«. Naslov torej, ki ima obliko naslova elektronske pošte.

In zdaj je tu vprašanje, katera varianta take vrste naslova je pravopisno pravilna oz. (ne)dovoljena: Usmiljenje@Delite.Si (kakor ga je založnik najprej zapisal) ali Usmiljenje@delite.si (kakor smo v CIP zapisali v NUK-u) ali Usmiljenje@delite.Si (kakor si je založnik naknadno premislil).

Preverili smo precej vaših odgovorov, vendar na prav ta konkreten primer nismo naleteli. Pripominjam, da se v NUK-u ne glede na želje založnikov vedno trudimo, da so CIP zapisi v skladu z veljavnimi pravopisnimi pravili, čeprav obstaja nekaj zavestnih odstopanj zaradi narave in pravil CIP zapisa (npr. raba tripičja z natančno določeno funkcijo, pisanje dvojnih priimkov s stičnim vezajem itd.). V zgornjem primeru se nam oblika, kot jo je NUK zapisal v CIP, zdi še najbolj logična, ker v njem nastopa velika začetnica samo enkrat in to na začetku (kot naslov knjige). Vse druge variante so bolj na temo trenutnega navdiha umetnika in založnika, kar v CIP zapis ne sodi.

Zgornji primer naslova je seveda izmišljen, ker knjige s pravim naslovom nočemo po nepotrebnem izpostavljati, prav tako ne njenega avtorja ali založnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Enačba, poimenovana po znanstvenici in znanstveniku

V biokemiji obstaja enačba, ki je poimenovana po Leonorju Michaelisu in Maud Menten. Leta 2006 je bil izdan prevod učbenika Temelji biokemije, v katerem je bila ta enačba prevedena kot Michael-Mentenova enačba, čeprav je bila Maud Menten ženska. V medicinskem slovarju pa je ta enačba zapisana kot enačba po Michaelisu (L.) in Maud Menten, vendar večina ljudi v stroki še kar uporablja izraz Michaelis-Mentenova enačba (tudi v diplomskih in magistrskih delih) in se pri tem sklicujejo na to, da je tako prevedena v učbeniku Temelji biokemije. Zanima me torej, kateri je pravilen prevod te enačbe in kateri je &quot;uradni&quot;.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Enobesedna imena ustanov

Zanima me enobesedno ime ustanove (testna naloga pri slovenskem jeziku v 5. razredu).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Etimologija imena »Planica«

Zanima me izvor besede za ledeniško dolino pod Poncami –Planica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Etimološka povezava med »hrenovko« in hrenom

Ima hrenovka kaj etimološke zveze s hrenom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Etimološka razlaga izrazov »zahod«, »vzhod«, »zaid«, »vzid«, »zaiti«, »vziti«

Včerajšnje rdeče večerno nebo me je pripeljalo do razmišljanja o Sončnem vzhodu in zahodu. Vsaj tako ponavadi opisujemo ciklični dogodek, ko Sonce navidezno izgine pod horizontom ali se pojavi iznad njega. Vendar ob tem ne gre za Sončni zahod/vzhod, ker s tema dvema besedama opisujemo le določeno smer neba. Pravilneje je torej reči, da je sonce zašlo in vzšlo. SSKJ sicer vsebuje besedi zaiti in vziti (v obeh primerih gre za dovršni glagol), vendar kako iz tega izpeljemo samostalnik? Torej, ali je zapis takšnega stavka pravilen:

Včerajšnji sončni vzid je bil lep, a zaid je bil še lepši.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Etimološka razlaga krajevnega imena »Cmereška Gorca«

Zanima me etimološka razlaga krajevnega imena Cmereška Gorca in priimka Cmerešek, zlasti morebitna zveza med njima.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Etimološka utemeljitev zapisa: »manikira« in »pedikura«

Zanima me, zakaj je (po SP) pravilno pedikura, manikura pa ne, čeprav drugi del obeh besed izvira iz latinskega »cura« (negovati). Nadalje me tudi zanima, zakaj pri pregibanju pride do spremembe pedikura &gt; pedikirati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Facebookov »všeček«

Ali stroka odobrava besedo všeček, ki se je namreč &quot;prijela&quot; kakor posledica množične uporabe angleške besede like iz družbenega omrežja Facebook?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Fakultativna raba predloga

Zanima me, kdaj je ustrezna raba zveze predloga po in prislova kratnosti. To zvezo namreč večkrat zasledim, vendar menim, da je predlog po v takih primerih, kot je npr. naslednji, odvečen:

Po enkrat/Enkrat na teden hodi v kino.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Francosko mesto »Saint-Cyr-sur-Loire«

Zanima me pravilen zapis francoskega mesta Saint-Cyr-sur-Loire (ponekod so vezaji, ponekod jih ni, prav tako je sur enkrat z veliko začetnico, drugič z malo). Kako pravilno sklanjamo to ime in kako se imenujejo njegovi prebivalci?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Frazem »biti za leseno žlico«

Na Vas se obračam z vprašanjem glede pravilne rabe frazema.

Katera uporaba je pravilna, da nakažeš, da je človek nenapreden: biti za leseno žlico ali biti pred lesen žlico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Gimnastičarka ali telovadka?

Izraza gimnastičarka ni v SSKJ in ne v pravopisu. Izraz mi je zelo blizu in se mi je do zdaj zdel povsem ustrezen, ker se v praksi redno uporablja. Zato me zanima, kaj je z njim &quot;narobe&quot;. Kako torej ustrezno poimenujemo športnico, ki se ukvarja z gimnastiko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Glagol »spremeniti« in izbira predloga

Zanima me, kako je z uporabo glagola spremeniti - ali sta pravilni obe spodaj navedeni rabi?

1. Omenjeni podatek je bil spremenjen iz X v Y.

2. Omenjeni podatek je bil spremenjen z X na Y.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Glagol »tekstati« na avtocestnih tablah

Kaj menite o rabi glagola tekstati v sporočilu Ne tekstam, ko vozim na informativnih tablah na avtocestah?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Glagola »vzeti« in »imeti« v oglasnem sporočilu

Reklamni plakat trgovine Hofer z napisom Lepo je imeti delček narave s seboj me je spodbudil, da vas vprašam sledeče: Če nekaj vzamem s seboj, potem imam to pri sebi. Torej zveza besed imeti s seboj ni pravilna. Se motim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Glagoli »obstajati« in »obstati« v pravnih besedilih

Ali je v spodnjem stavku možno uporabiti oba glagola obstajati ali obstati oz. kaj je pravilneje/priporočljivo?

Terjatev tožeče stranke ne obstoji/obstaja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Glagoli s »se« in »si«

Zanima me, kako se zapisujejo naslonke v primeru, ko sta skupaj postavljena dva povratna glagola, npr.:

bojim sedopisovati si

  • Bojim se dopisovati s teboj.
  • Bojim si dopisovati s teboj.
  • Bojim se dopisovati si s teboj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Glagolnik »vodenje« in izražanje časa

Vključen sem v diskusijo, povezano z določbo nekega pravilnika, kjer je pri določanju nekega kriterija piše, citiram: vodenje mednarodnega projekta. Po eni od razlag je jasno, da je zahteva v sedanjiku, kar pomeni, da mora kandidat v času oddaje vloge izpolnjevat ta kriterij. Sam zagovarjam stališče, da zapis ni časovno determiniran, ampak je v tem smislu bolj nedoločne narave. Pri tem izhajam tudi iz same definicije pojma menedžment, ki je planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela v organizaciji (Možina in drugi, 2002). To definicijo vam navajam zgolj kot primer in osnovo mojega razmišljanja.

Imam torej problem, kjer vas kot jezikoslovce prosim, da mi ga pomagate rešiti (razjasniti). Osnovno vprašanje je, ali obstoječa beseda vodenje resnično tako jasno določa zgolj sedanje stanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Glagolske besedotvorne in druge dvojnice

Mene pa zanima, kako je z več (v nadaljevanju navedenimi) zelo podobnimi izrazi -- so to sopomenke (in če da, katero od njih je bolj priporočljivo uporabljati) ali pa imajo različne pomenske odtenke?

1. sistemizirati/sistematizirati,

2. optimirati/optimizirati/optimalizirati,

3. maksimirati/maksimizirati,

4. minimirati/minimizirati;

5. piramidalen/piramidast/piramiden.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Glasbeni instrument je ... inštrument?

Pri glasbi rajši rabimo instrument ali inštrument? Nekateri trdijo, da instrument pomeni orodje in inštrument pomeni glasbilo. Je res? Če bi bilo tako, bi bilo pravilno samo inštrumentalna glasba, inštrumentacija, inštrumentalist itd. ... SSKJ ne razlikuje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Glavni ali vrstilni števnik?

Zanima me, ali je v navedenem stavku za številko pika ali je ni. Kljub 87 letom je še vedno zelo aktiven.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Glavno mesto v Mjanmarju

Glavno mesto Mjanmarja je Nepjido, kot je izgovor v burmanščini, v angleščini je zapisano Naypyidaw. Lahko v slovenščini uporabljamo Nepjido? Po slovenskem pravopisu (pravilo 1118) nelatinične pisave prenašamo v slovensko po načelih za zapisovanje slovenskih glasov in opuščamo prečrkovalne ovinke prek pisav drugih jezikov.

Videla sem že zapisa Najpjido in Najpjidav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Goba »šitaka« ali gobe »šitake«?

Zanima me, kako uporabiti besedno zvezo: goba šitaka ali goba šitake?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Govorjenje na fanta v gorenjščini

Kakšen je izvor »govorjenja na fanta« v nekaterih krajih na Gorenjskem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Gradivo je treba vrniti na »svoje« ali »njegovo« mesto?

Prosim za pomoč pri oblikovanju navodila: Prosimo, da vrnete gradivo na svoje mesto. Ne bi bilo pravilno na njegovo mesto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Gremo na Gorenjsko in pridemo z Gorenjske

V raznih letopisih avtorji omenjajo neka dejstva, vezana na število prebivalcev, ki so/prihajajo iz določene pokrajinske enote (npr. Spodnja Gorenjska, Prekmurje, SevernaPrimorska ...).V zvezi s tem vas prosim za razlago o pravilni raba velike začetnice in predloga (iz ali s/z). Po občutku bi rekla, da živimo V neki regiji, zato me ne moti, da prihajamo IZ neke regije (npr. Prebivalci iz štajerske regije obiskujejo bližnja zdravilišča.) in v tem primeru ne gre za zemljepisno lastno ime. Moteče pa mi zveni, ko o nekom trdimo, da je npr. oskrbovanec z Zgornje Gorenjske.

Domnevam, da Dolenjci prihajajo z Dolenjske, saj so se naselili na Dolenjskem. Težko pa sprejmem trditev, da Gorenjci prihajajo z Gorenjskega in da so naseljeni na Gorenjski?

Zelo mi boste pomagali, če razpletete nakazane dileme.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Gruzinsko vino iz »kvevrija«

Imamo vino iz/v kvevrija (glinena posoda iz Gruzije). Kako se pravilno sklanja? Našla sem oblike:

  • vino iz kvevri
  • vino iz kvevra
  • vino iz kvevrija

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Hjoški akcijski načrt

Ali se (ang.) Hyogo Framework for Action pravilno piše: 1. akcijski načrt iz Hyoga ali 2. akcijski načrt iz Hjoga?

Nagibam se k drugemu, in sicer po analogiji s Kjotom (pri čemer je Kjoto je mesto, Hyogo oz. Hjogo pa upravna enota, tj. prefektura), tj. po Pravopisu (par. 1131).

Zanima me tu prid. oblika -- na spletu se pojavljata:

1. hyoški in

2. hyoški

Npr. vladno gradivo, ki sicer zvenita pravilno (gl. sklop -ški), nisem pa prepričana, da sta tudi slovnično pravilni, namreč zdi se mi, da bi prid. lahko bil hyogovski oz. hjogovski (pa analog. s Togom?) ali celo hyogski oz. hjogski (čeprav zveni sklop -ogski povsem tuje).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ime »Galilei« in daljšanje osnove z j

Zakaj pri sklanjanju imena Galilei osnovo pisno daljšamo z j, pri pregibanju imena Garcia pa ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ime »Kristjan« in njegove pisne različice

Kakšno je pravilno ime v slovenski obliki, Kristjan, Kristijan ali Kristian?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ime »La Salette« in njegove izpeljanke

Hvaležen sem za Vašo razlago, kako zapisati ime romarskega kraja Medžugorje. Podoben romarski kraj, ki ga obiskujejo tudi Slovenci, je francoski La Salette. A je prav, da številni ne sklanjajo tega imena?

Drugo vprašanje: Kako bi poimenovali prebivalko oziroma prebivalca tega kraja? In tretje vprašanje: Kako poimenovati tamkajšnjo Marijino podobo oz. njen praznik: praznik (oz. podoba) Gospe iz La Saletta ali praznik Lasalettske Gospe ali praznik lasalettske Gospe (podobno: Brezjanska Marija ali brezjanska Marija)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ime egiptovskega voditelja »Mohameda Mursija/Morsija«

V slovenskih medijih prevladuje zapis Mohamed Mursi, čeprav piše včasih kdo tudi Morsi. V naših prevodih je večinoma Morsi. Kako predlagate zapis?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ime gostilne »Pri kolovratu« v različnih skladenjskih položajih

Zanima me, kako se pravilno napiše ime gostilne:

  • gostilna Pri kolovratu
  • gostilna Pri Kolovratu
  • gostilna pri Kolovratu

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ime lige »SNL – vzhod«

Zanima me, kako pravilno zapisati ime športne lige, npr. 2. SNL-vzhod ali 2. SNL – vzhod ali 2. SNL vzhod (stični vezaj, nestični pomišljaj, brez ločila).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena

Spoštovani, zanima me, ali se razni skladi/mehanizmi/instrumenti, ki so bili ustanovljeni v EU, pišejo z veliko začetnico. Nekateri so lahko po obsegu in trajanju zelo pomembni, drugi spet manj. V slovenskih prevodih je praksa zelo različna, tudi za en in isti sklad, prevladuje pa vseeno velika začetnica. Primeri:

  • S(s)klad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo,
  • M(m)ehanizem pomoči občinam itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena, nazivi, nagrade ... in velika začetnica

Rabim pomoč pri zapisovanju nazivov, ki jih podeljujejo medijske hiše in različne organizacije. Nazive, kot so Ime leta, Produkt leta, Slovenski avto leta ... zapisujejo z veliko začetnico. SP predpisuje, da se poimenovanja odlikovanj in športnih trofej zapisuje z malo začetnico. Kaj pa v teh primerih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena avtomobilov

Pozdravljeni! Zanima me, kako je z začetnicami pri avtomobilih in njihovih modelih v primerih, ko zraven ni občeimenskega jedra (npr. Opel Astra GTC). Gre za različne nivoje »uradnega« imena avta:

  • Vozil je Opla. (opla?)
  • Vozil je Astro. (astro?)
  • Vozil je Astro GTC. (astro GTC?)
  • Vozil je Opla Astro GTC. (opla astro GTC?)

Najlepša hvala za pomoč.

E-naslov: tyelperiel@gmail.com

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena cerkva in pravopis

Kako pišemo besedne zveze/imena tipa cerkev sv. Rafaela?

Razlagam si, da lahko pišemo:

1. cerkev sv. Rafaela v pomenu cerkev, poimenovana po svetem Rafaelu,

2. Cerkev sv. Rafaela, če razumemo besedno zvezo kot stvarno lastno ime, in sicer ime npr. kulturnozgodovinskega spomenika, katerega prva sestavina je beseda cerkev.

Pogosto vidim zapis cerkev Sv. Rafaela. Ali najdemo v SP utemeljitev tudi za taki zapis?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena izdelkov: imena avtomobilskih znamk

Sem v dilemi, kako pisati imena izdelkov/proizvodov, ki so nastali iz imen podjetij in trgovskih znamk. Prosim vas za pomoč.

Popolnoma razumljiva sta sledeča primera: Moj oče vozi fiata. -- Moj oče vozi avto Fiat. Zagata pa nastane pri sledečem: Imamo zafiro. -- Imamo avto Zafira. (Vemo pa, da se podjetje, ki izdeluje te avtomobile imenuje Opel.) Je takšen zapis sploh pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena izdelkov in velika začetnica

Ali se pišejo stvari izdelkov z veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena izdelkov in znamke: »Excel« ali »excel« oz. »Word« ali »word«?

A je pravilno pisati Excel ali excel oz. Word ali word?

Primer 1: Za pisanje uporablja Word/word.

Primer 2: Podatke vnesi v Excelovo/excelovo datoteko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena mejnih prehodov

Prosim za pomoč pri zapisu imen mejnih prehodov, ki so poimenovani po naseljih na obeh straneh državne meje. Ali jih zapisati s stičnim vezajem ali nestičnim vezajem po zgledu Občina Miren - Kostanjevica, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, omenjenem v enem vaših prejšnjih odgovorov na vprašanje o razliki med stičnim in nestičnim vezajem?

Na primer: mejni prehod Obrežje-Bregana ali Obrežje - Bregana, mejni prehod Petišovci-Mursko Središče ali Petišovci - Mursko Središče itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena molitev

Kako je pravilno pisati imena molitev? Torej kot očenaš in zdravamarija (kot predlaga zadnji pravopis) ali bi šlo tudi Očenaš/Oče naš in Zdravamarija/ZdravaMarija? Kaj pa druge molitve, npr. Sveti angel, Tebe ljubim Stvarnik moj, Angel Gospodov, Rožni venec?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena molitev in velika začetnica

Pozdravljeni! Lektorica je v verskem tisku župnije po zgledu očenaš in zdravamarija popravila tale stavek: Zjutraj molimo molitev svetiangel vsi v družini. Po pogovoru je pristala na tale zapis:

Zjutraj molimo molitev Sveti angel ... vsi v družini. Če je tematika zanimiva, bi prosila za odgovor, kako je s pisanjem pri molitvah. Bi lahko rekli, da je to vrsta molitve in res vsako molitev zapisali z malo začetnico in skupaj ali bi lahko upoštevali, da je to naslov kot pri pesmi ali knjigi in jo enostavno pisali z veliko začetnico in brez treh pik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena pogodb in mednarodnih sporazumov: avstrijska državna pogodba

Kako se piše Avstrijska državna pogodba (iz leta 1955, ko naj bi s členom 7 podelili pravice slovenski in hrvaški manjšini); z veliko ali z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena praznikov: sveti trije kralji

Imam nekaj dilem v zvezi s poimenovanjem praznika, ki je zdaj že za nami. Ali je pravilno:

  • okrog praznika svetih treh kraljev ali
  • okrog praznika Svetih treh kraljev ali
  • okrog praznika svetih Treh krajev?

Še dilema pri sopomenskem poimenovanju praznika:

  • ali okrog praznika Gospodovega razglašenja ali
  • okrog praznika gospodovega razglašenja?

Že pri samem poimenovanju se mi zdi nenavadno, da ima SP 2001 zapisano Sveti trije kralji (tudi npr. Sveta družina), medtem ko gre pri besedi sveti dejansko za naziv (pišemo npr.: sv. Janez, sv.Barbara itd.).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena prireditev

Kako se piše naslove prireditev: npr. Dan odprtih vrat?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena prireditev: »olimpijada«

Kako zapisujemo imena prireditev tipa olimpijada, univerzijada ipd. ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena prireditev: »Ta veseli dan kulture«

Zanima me, ali prvo besedo v besedni zvezi Ta veseli dan kulture pišemo z veliko začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena skupin otrok v vrtcu

Ali je ime skupine otrok v vrtcu, npr. METULJČKI, lastno ime in ga pišemo z veliko začetnico? Vnaprej hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena spletnih portalov

Zanima me, kako se pravilno zapisujejo imena spletnih strani, portalov, denimo Večer.si ali večer.si.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena srednješolskih izobraževalnih programov

Prosim Vas za mnenje glede rabe velike oz. male začetnice pri zapisu srednješolskih izobraževalnih programov in imena objekta.

Ali je ustrezna raba velike začetnice pri zapisu programov: Klasična gimnazija, Tehniškagimnazija, Umetniška gimnazija, Administrator, Računalnikar, Maturitetni tečaj ipd.?

Je raba velike oz. male začetnice v naslednjih primerih pravilna: Umetniška gimnazija – likovna smer, Gimnazija – športni oddelek?

Se Vam zdi smiselno, da v primerih, ko je občnoimensko jedro izpuščeno in gre za vrstno poimenovanje, uporabimo malo začetnico? Primera:

  • Cilji umetniške gimnazije so …
  • V maturitetni tečaj se lahko vpiše …

Poleg tega me zanima Vaše mnenje glede zapisa besedne zveze vila Ana, ko gre za hišo z vrtom, ki se imenuje Ana. Ali je v tem primeru zapis besedne zveze vila Ana ustrezen ali pa bi bilo treba pisati z veliko tudi besedo vila? Pomensko gre za drugačen primer, kot je hotelVila Bled.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena strokovnih dokumentov, načrtov, aktov ipd.

Prosil bi vas za nasvet glede rabe male/velike začetnice pri nazivih:

- prostorskih aktov, npr. občinski prostorski načrt za poslovno cono Bovec,

- strokovnih podlag, npr. prometna študija priključevanja obrtne cone na regionalno cesto R1-214,

- projektne dokumentacije, npr. idejna zasnova za dvorec Rakičan ali npr. projekta za pridobitev gradbenegadovoljenja za stanovanjsko hišo Horvat,

- načrtov, npr. načrt krajinske arhitekture za Mestni park Celje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena svetnikov in pisne različice

Zanima me, kako pravilno zapišemo ime zavetnika gasilcev: sv. Florijan ali sv. Florjan? Opažam namreč obe različici. Praznujemo torej Florijanovo nedeljo ali Florjanovo nedeljo? Podobno je tudi pri sv. Juriju: je pravilno Jurijeva tržnica ali Jurjeva tržnica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena študijskih smeri, programov, predmetov

Na fakultetah se je z bolonjsko reformo uveljavilo pisanje imen študijskih predmetov z veliko začetnico. Po analogiji s šolskimi predmeti (matematika, slovenščina ipd.) mislim, da se tudi imena predmetov na fakulteti (npr. mladinska književnost, didaktika slovenskega jezika 1) pišejo z malo začetnico. Podobno opažam, da se imena programov in smeri pišejo z veliko začetnico. Prosim Vas, če mi odgovorite, ali pišemo imena študijskih predmetov, študijskih programov in smeri z veliko ali z malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena vinskih okolišev (2)

Zanima me, kako zapišemo ime društva: Društvo vinogradnikov radgonsko-kapelskih goric ali Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric. Kako se zapisuje besedna zveza radgonsko-kapelske gorice v drugem kontekstu, npr.: traminec, letnik 2013, radgonsko-kapelske gorice Zanima me tudi zapis zveze:

  • radgonsko-kapelski vinski okoliš.

Če se piše z veliko začetnico, je vprašanje naslednje:

Kam uvrščamo to poimenovanje – k zemljepisnim ali stvarnim imenom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imena zgodovinskih državnih tvorb: »Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti«

Pogosto sem v dilemi, s katero začetnico pisati zgodovinske državne tvorbe, na primer: A/avstrijsko cesarstvo, R/rimsko-N/nemško cesarstvo ipd. Področje je očitno precej neurejeno, ker sem med brskanjem našla različne zapise, celo v maturitenih polah je enkrat Rimsko-nemško cesarstvo, drugič Rimsko-Nemško cesarstvo, da o nepravilni uporabi vezaja (nestično) niti ne pišem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ime praznika: »dan Zemlje«

Zanima me, kako pravilno zapišemo: dan zemlje ali dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ime romunske valute

Kakšno je slovensko ime za romunsko valuto? Banka Slovenije jo poimenuje kot romunskilev, kar je dobesedni prevod. Možnosti so še leu (uradni list EU?) in lej (SSKJ). V pravopisu je za lej omenjeno le, da je to denarna enota. V etimoloških slovarjih besede lej ni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ime sklona: rodilnik

Zakaj se drugi sklon imenuje rodilnik, prav tako latinsko genitiv -- kaj ima to opraviti z roditi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ime slovenske himne: Zdravljica ali Zdravica?

Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.

Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ime španskega kralja Felipeja

Zanima me vaše stališče do sklanjanja španskega imena Felipe (princ in novi kralj). Pravopis na strani 90 in po paragrafu 780, 781 priporoča kot boljšo različico (primer Čašule, mogoče tudi Giuseppe) Felipe, Felipa (če jemljemo -e kot končnico, in ne kot del osnove (potem bi sklanjali Felipe, Felipeja, tako kot večina).

Mogoče pa bi morali posloveniti ime in ga pisati kot kralja Filipa VI. (slovenjenje imen vladarjev), čeprav smo njegovega očeta vedno pisali kot Juana Karlosa (in ne Janeza Karla).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ime tekmovanja v judu

Kakšen je pravilen naziv tekmovanja:

Slovenski pokal v judu ali Pokal Slovenije v Judu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imeti metuljčke v trebuhu ...

Prosim za pomoč pri frazemu dobiti/imetimetuljčke v trebuhu. Ali gre za slovenski frazem glede na to, da ga v nobenem od slovarjev ni najti? Zanima me, ali je frazem morda izvorno nemški ali angleški in je torej nemški/angleški kalk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Imeti zveze ali veze z nekom ...?

Zanima me, ali imamo veze ali zveze z nekom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Ime tkanine »organza«

Nekako ne najdem merodajnega odgovora, ali je tkanina organza ali organca. SP 2001 in SSKJ te iztočnice nimata, prav tako je nima Slovar novejšega besedja slov. jezika. V Gigafidi in Kresu je razmerje izenačeno. Zapis kot organza sem našla v Velikem splošnem leksikonu (DZS, Ljubljana 2006), prav tak zapis je v spletnem Tekstilnem razlagalnem slovarju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Iskanje besede »e-pošta« v slovarjih

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sem poskusil najti besedo e-pošta, ki je po mojem mnenju prevod besede e-mail, pa nisem nič našel.

Ali sem iskal napačno? Ali je moje razmišljanje pravilno? Kako naj bi sicer v slovenski stavek napisal, da sem dobil sporočilo z e-maila ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Istodobnost

Poved, kot je spodnja, mi dela sive lase. Predmetni odvisnik naj bi bil v sedanjiku, zanima pa me, ali se prilastkova ravnata po sedanjiku iz odvisnika ali po logiki, pretekliku. Hvala in lep pozdrav. Ni vedel, da so okna v resnici balkonska vrata, ki so vodila na balkon, ki je bil povezan s sobo za kartanje.Ni vedel, da so okna v resnici balkonska vrata, ki vodijo na balkon, ki je povezan s sobo za kartanje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira glagola ob zvezi »letni dopust«: »izrabiti«, »porabiti« ali »koristiti«?

Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira kazalnih zaimkov

Vprašanje:v tisti sobi ali v tej sobi

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira ločila pri alinejnem naštevanju

Vljudno bi prosila za malo pomoči, in sicer če naštevamo s črkami A Zavarovanje B Varčevanje C Skladi ali so za črkami A, B, C pike?

A. Zavarovanje

B. Varčevanje

C. Skladi

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira med »eden« in »en«

Kaj je pravilno in zakaj?

Njegov cilj je bil samo eden/en, in sicer preteči maraton.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira med variantami primernika: raje ali rajši

Moje vprašanje se nanaša na rabo besed raje oziroma rajši. Katera je pravilnejša izbira? Primer: Mamo imam raje/rajši od očeta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira predlogov: »z« ali »ob«

Zanima me, ali je v naslednjih primerih ustreznejša raba predloga z ali ob:

  • Z upoštevanjem/ob upoštevanju slednje odvisnosti izpeljemo Blasiusovo enačbo ...
  • Konstanti določimo z upoštevanjem/ob upoštevanju robnih vrednosti ...

V SSKJ-ju sem ob omenjenem glagolniku zasledila primere rabe z obema predlogoma, tako da sem zdaj v dilemi, katerega uporabiti.

Predvidevam, da bi raba predloga z v danih primerih izražala način, raba predloga ob pa pogoj. Raba katerega predloga oziroma pomena je torej ustreznejša? Ali bi lahko zvezo s predlogom ob prav tako uporabili za izražanje načina? Ali bi bilo ob rabi predloga ob (v pomenu izražanja pogoja) pred danimi glagoli primerno uporabiti še besedo lahko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira sklona

Zanima me, kako je pravilno: Avto je kupil pri avstrijskem davčnem zavezancu, identificiranem/identificiranim/identificiranemu za namene DDV v Avstriji.

Predvidevam, da oblika z i; pri katerem davčnem zavezancu? Identificiranim.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira sklona: tožilnik ali mestnik

Kaj je pravilno: oseba se zaposli na delovno mesto zdravnika ali oseba se zaposli na delovnem mestu zdravnika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira ustrezne besedne zveze: »v luči« ali »v okviru«

Prosil bi za razlago situacije, kjer nisem prepričan, ali naj se uporabi besedno zvezo v luči ali vokviru. Primer je naslednji:

  • V OKVIRU ponedeljkove razprave na seji predsedstva te obveščam o današnjem dogajanju v okolici stavbe.

ali

  • V LUČI ponedeljkove razprave na seji predsedstva te obveščam o današnjem dogajanju v okolici stavbe.

Še dodatna razlaga: na ponedeljkovi seji predsedstva določene organizacije je med drugim tekla razprava o vandalizmu v okolici stavbe, kjer ima organizacija prostore. Eden od članov organizacije je nato naslednji dan odgovorno osebo v organizaciji obvestil o dogajanju v okolici te stavbe.

Prosil bi, če mi lahko poveste, katera besedna zveza je v tem primeru točna za uporabo in zakaj je to tako.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira ustreznega »ogovora« za župana

Kaj je pravilno?

Pozdravljam gospoda župana, Petra Smodiša ali Pozdravljam župana, gospoda Petra Smodiša

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira ustreznega sklona: rodilnik ali tožilnik?

Vprašal bi, ali je v naslednjih primerih potrebno uporabiti rodilnik ali tožilnik.

1. Pomembno je zagotoviti, da študenti zadevnih oseb ne označijo kot nevedne/nevednih.

2. Kupci ne bi smeli biti prisiljeni predložiti pogodbe/pogodb (množina).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira ustreznega sklona ob zanikanju (2)

Zanima me, katera oblika povedi je v naslednjem primeru ustrezna:

  • Ni se počutila srečno.
  • Ni se počutila srečne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira ustreznega veznika

Prosil bi vas, če mi lahko poveste/pošljete...

Ali je raba veznika če v zgornji povedi res napačna in bi jo bilo treba nadomestiti s Prosim, da mi poveste/pošljete...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbira ustrezne glagolske oblike: »Slovenci smo/so ...«

Zanima me, ali je obrazilo -mo v besedi prepustimo v spodnji povedi rabljeno pravilno: Letošnji gosti so dokazali, da smo Slovenci po duši romantiki, ki se radi prepustimo toplini glasbe svojih južnih sosedov.

Nekako mi v tem primeru zveni pravilneje prepustijo. Torej:

  • /.../ dasmo Slovenci po duši romantiki, ki se radi prepustijo toplini /.../

Prilastkov odvisnik tukaj bolj razumem kot neko splošno stanje bitja, kot da se je poved postopoma skladalo.

  • romantiki ... kakšni? -&gt; romantiki, ki se radi prepustijo
  • Slovenci smo ... kaj? -&gt; Slovenci smo romantiki, ki se radi prepustijo

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izbor mlade kmetice

Zanima me, ali naj pišem izbor Mlade kmetice 2013 z veliko začetnico ali tako: izbor mlade kmetice 2013. Vem, da če je to uradno ime prireditve, bi mogla zapisati z veliko, kot npr. Zlata lisica. Na spletu in v korpusu Fidaplus sem našla več različnih zapisov, zato se zdaj obračam na vas. Sama se sicer bolj nagibam k zapisu z malo začetnico ... Hvala za odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izginjanje predpreteklika

Imam vprašanje. Otroke so včasih popravljali, da se ne sme reči bom bila na morju, na primer. Svojo babico pa slišim reči včasih sem bila delala tam. Zdi se mi, da je škoda, da je ta oblika preteklika izginila. Zanima me, od kdaj ni več pravilna, ali je bil v uporabi tudi tak prihodnjik in ali bi razmišljali o ponovni uvedbi tega časa. Je podoben kot continuous v angleščini ali v romanskih jezikih, kajne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izglagolska pridevniška oblika »zamisljiv«

Pri glagolu izslediti dobimo pridevnik izsledljiv. Pri tvorjenju besedil pogosto uporabljam glagol zamisliti (najpogosteje dovršnik). Ker tvorjenke po gornjem zgledu ni ne v SSKJ ne v SP, jo tvorim po besedotvornih pravilih. Sicer sem sam v dvomih, ali naj bo zamisljiv/zamišljiv oziroma v zanikani obliki nezamišljiv/nezamisljiv.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izgovarjava besede »manj«

Zanima me, kako je z izgovarjavo besede manj. To sprašujem zato, ker opažam, da se besedo pogosto izgovarja majn (tudi javni govorci).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izgovarjava besede »upravitelj«

Zanima me, kakšen je izgovor besede upravitelj (zapis v oglatem oklepaju).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izgovarjava črke h

S prijatelji se pogosto prerekamo o tem, kakšna je pravilna izgovorjava črke H v različnih kontekstih. Spor nastane predvsem pri hči ali himna (je pravilno [x] ali [ç]?) in pri lastnem imenu in fizikalni enoti Hertz/herc (je pravilno [x], [h] ali oboje?)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izgovarjava vasi »Kalce«

Zanima me pravilna izgovorjava vasi Kalce (pri Logatcu), domačini namreč vsi izgovorimo Kauce, ter prebivalci smo kaučarji in ne kalčarji, ali je pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izgovor besed »kolk« in »aneks«

Na radiu slišimo izgovor besede kolk kot 'kouk', aneks pa z naglasom na e. Je to pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izgovor besede »skedenj«

Ali se izgovor črke e, ki je zaznamovan v oglatem oklepaju v slovarskem sestavku besede skedenj, nanaša na obe različici izgovora besede skedenj ali samo na izgovor druge?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izgovor besede »Wi-Fi«

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno izgovori beseda Wi-Fi. Ali je pravilno vajfaj, vifi ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izgovor in zapis besede »vekanje«

Kako izgovorimo besedo vekanje v pomenu 'napačno izgovarjanje predloga v' (tj. kadar nekdo izgovarja zobnoustnični v namesto dvoglasniški u) -- ali je s prvo črko e zapisan polglasnik ali ozki e?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izjeme pri domačenju krajevnih imen

Na vas naslavljam naslednje vprašanje in vas naprošam za odgovor: zakaj domačimo nekatera zemljepisna lastna imena (npr. Dunaj, Čedad, Atene), drugih pa ne (npr. New York, Stockholm)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izpadanje samoglasnikov pri pregibanju: »skrajnost«

Zanima me, kakšno je pravilo za izpadanje vokalov (v oklepaju) pri naslednjih besedah – skrajnost (med dvema skrajnost(i)ma) in brezposel(e)n. Je razlog v nedruženju nezvočnikov? In še, npr.: ljubljan(j)ski, je seveda brez -j. Kakšno pa je pravilo za izpad -j pred končnico -ski? Zvočniki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izpust vezaja v zemljepisnem imenu

O rabi nestičnega vezaja v stvarnem imenu Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož smo že govorili. Zanima pa me, če je v takšnih primerih (npr. v publicističnih besedilih) mogoče vezaj izpustiti - v »uradnem nazivu« tega imena vezaja namreč ni. Menim, da ne, saj gre za priredni sestavini, ki se razlikujeta npr. od Ljubljana center, Maribor Pobrežje. Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izrazi s področja geodezije v SSKJ

Zanima me zakaj v SSKJ ni nekaterih strokovnih izrazov s področja geodezije na primer;

  • reper – točka z določeno nadmorsko višino
  • nivelman
  • niveliranje
  • zakoličba

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izrazje s področja psihosocialne in zaposlitvene rehabilitacije

Na vas se obračam z vprašanji o pravilni rabi naslednjih besed/besednih zvez s področja psihosocialne in zaposlitvene rehabilitacije: - Individualen rehabilitacijski načrt / individualni rehabilitacijski načrt (gre za dokument = načrt aktivnosti za posameznega uporabnika) - Individualizirani načrt podpore / individualni načrt podpore (gre za dokument = načrt podpore za konkretnega uporabnika, glede na njegove potrebe) - Rehabilitant / rehabilitand (nanaša se na uporabnika storitev zaposlitvene rehabilitacije, iz besede rehabilitacije naj bi tudi prišla ta izpeljanka, vendar se jo različno uporablja) - Informirana odločitev (informed decision)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izrazna prekrivnost in pridevnik »račji«

V SSKJ in pa tudi v SP 2001 sem zasledil, da obstaja enak svojilni pridevnik za dve popolnoma različni živalski vrsti:

raca --&gt; račje (meso)

rak --&gt; račje (meso)

Kaj ne povzroča to težave v določenih primerih, ko iz sobesedila ne moremo razbrati, ali gre za (v zgoraj navedenem primeru) za meso race ali pa za meso raka?

Danes sem za kosilo jedel račje meso. Kako lahko zdaj nekdo razbere, ali je ta oseba jedla meso race ali pa meso raka?

Če rečemo račje klešče, si lahko še nekako predstavljamo, da gre v tem primeru za raka in ne za raco.

Ali bo novi pravopis predvidel to dvoumnost omenjenega svojilnega pridevnika in jo odpravil?

Svojilni pridevnik rakovski zveni še nekoliko najbolj pravilno za raka.

Ali se strinjate?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izražanje mesecev

Mene zanima, kaj je pravilno:

  • V mesecu novembru sem obiskal Bled.
  • Novembra sem obiskal Bled.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izražanje ponovitve: »enkrat več« ali »dvakrat več«

Zanima me pravilna raba in razlika med enkrat več in dvakrat več. Kaj uporabimo, ko želimo povedati, da imamo nečesa dvojno količino? Na primer imamo 6 skupin in 12 vrečk, torej enkrat ali dvakrat več?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izražanje svojine oseb z dvema imenoma

Zanima me, kako tvorimo svojilni pridevnik iz dvojnih imen, npr: José Antonio, María Alejandra.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »bebavost«

Kakšen je izvor besede bebavost?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »Betanja«

Iščem po etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen in raznih drugih leksikonih, pa nikjer ne najdem etimološke razlage zemljepisnega imena Betanja (vas v Občini Divača). Zanima me ali je to ime možno izvajati iz svetopisemske Betanije ali ima morda kak drugi, bolj slovenski izvor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »hobotnica«

Zanima me, kakšen je izvor besede hobotnica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »menstruacija«

Večkrat sem že razmišljala o besedi menstruacija. Vem, da se za ta pojav uporablja skoraj izključno ta beseda (če zanemarimo pogovorne izraze), redkeje npr. še mesečno perilo, kar pa se sploh ne sliši naravno, vsaj meni ne. Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini.

Očitno je prevzeta, najbrž iz angleščine. Kaj pa pred tem, se v starih slovarjih pojavlja kakšno drugo poimenovanje? Je že kdo predlagal kakšno poslovenjeno možnost? Mislim, da bi bilo zelo primerno imeti bolj domač izraz, ker se sicer vse skupaj sliši nekako patološko in strokovno, gre pa za nekaj zelo vsakdanjega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »naključje«

Zanima me, od kod je prišla beseda naključje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »pameten«

Zanima me etimološki izvor besede pameten.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »piskrovez«

Zanima me izvor besede piskrovez.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »plavolaska«

Zanima me izvor besede plavolaska.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »pumpež«

Prosim za etimološko razlago besede pumpež (frazem: se sveti kot pumpeževa rit).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »stol«

Zanima me koren besede stol. Je to morda nemški Stuhl?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »stres«

Zanima me izvor slovenske besede stres, zgodovina njenega pojavljanja/uporabe, še posebej ob vedenju, da ima angleščina za pomensko podobno zadevo besedo stress, a ob tem imamo Slovenci še priimek Stres.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »ščavo«

Iz katere besede izvira beseda ščavo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »špica«

Zanima me izvor besede špica in povezava z nemško besedo Spitze, ki ima enak pomen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »trafika«

Zanima me izvor besede trafika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor besede »zanovetka«

Jezikoslovec, prevajalec in pisatelj Janko Perušek je leta 1882 izdal etnografske črtice z naslovom Bosenske zanovetke. Beseda zanovetke ni vsebovana v nobenem slovarju, zanima pa me njen izvor. Bi jo lahko povezala z besedo novost, novica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor domačega imena »Pr Cuderman«

Zanima me izvor domačega imena Pr Cuderman. Poznam ga iz gorenjskega konca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor domačega imena »Pr Mrčún«

Zanima me izvor domačega imena Pr Mrčún. Prihajam z gorenjskega konca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor domačega imena »Pr Naurnu«

Zanima me izvor domačega imena Pr Naurnu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor frazema »preč priti«

Zanima me izvor besed preč priti (ko nekdo umre).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor glagola »opetnajstiti«

Kakšen je izvor pomena glagola opetnajstiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor glagolov »tičati« in »obtičati«

Upam, da pišem na pravi naslov. Zanima me namreč izvor besede tičati oz. obtičati. Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor gorenjskega izraza »pokravčana potica«

Na vas se obračam z vprašanjem, na katerega nisem našel odgovora niti v lokalnem okolju niti v literaturi. Kjer živim (Zgornja Gorenjska – okolica Žirovnice, tudi v Bohinju), rečemo potici z veliko orehovega nadeva »pokravčana potica«. Izvedel sem, da pokravčana zato, ker se orehovim jedrcem reče kravice. In to ne celim, ampak samo polovičkam. Zanima me, od kod ta izraz in kje se uporablja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor hišnega imena »Mežnarček«

Izvor hišnega imena »Mežnarček«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor imen »Košiše«, »Masore«, »Jelični vrh«

Zanima me izvor imen Košiše, Masore in Jelični Vrh.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor imena »Gozd Martuljek«

Zanima me izvor krajevnega imena Gozd - Martuljek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor imena »Mengore«

Gora Mengore pri Tolminu me že nekaj časa muči s svojim imenom. Spraševal sem po Turističnih agencijah tam okoli in sem dobil razlago za izvor tega imena v besedni zvezi 'med goram', kar pa me ni prepričalo. In spomnil sem se na Menino planino, iz katere bi lahko dobil kakšen namig (npr. Menina gora). Poklical sem agencijo v Celju in prejel odgovor, da se je planina prvotno imenovala Menišna gora, ker so na njej menihi benedektinci zgradili cerkev, z opustitvijo š-ja, je nastala Menina. Zelo razumljivo in logično.Torej Mengore nimajo nič z Menino (za kar sem sklepal, da bi bilo lahko tudi lastno ime.) Kaj vi menite o imenu Mengore?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor in izgovarjava besede »sonce«

Zanima me izvor in izgovorjava besede solnce.

Vem, da je to starinska oblika besede sonce. Zanima pa me kdaj se je pojavila oziroma opustila. Kar se izgovora tiče pa sem to vedno bral z glasom l, vendar sem se pred kratkim vprašal, če se morda ni izgovarjalo z u, kot sounce. To bi mi bilo tudi smiselno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor in pomen besede »konjiček« v pomenu 'hobi'

Že nekaj časa razmišljam, kako in zakaj se beseda konjiček uporablja kot sopomenka besede hobi za označevanje prostočasne dejavnosti. Mi lahko, prosim, pomagate?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor in pomen besede »nekogaršnji«

Zanima me, kako je z besedo nekogaršnji.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor in pomen besede »odisejada«

Kam bi uvrstili besedo odisejada? Vem, da je frazem besedna zveza ...Ali je tudi odisejada frazem oz. kaj je?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor in pomen priimka »Korelc«

Moj priimek je Korelc, pa me zanima njegov izvor in pomen.

Veliko Korelcev se nahaja v vasi Goljek. Ker se je vas vcasih imenovala Golek, sem pomislil, da je korelc izpeljanka iz Golek. Torej, clovek iz Goleka je Golec, in morda je tako prislo do Kolec oz. Korelc.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor in pomen priimka »Merše«

Zanima me izvor in pomen priimka Merše. Najstarejši zapis tega priimka sem našel na enem dokumentu iz leta 1499 z območja Kamnika. Eden od podpisnikov dokumeta je bil &quot;Märsche zu Goditsch&quot;. Iz najstarejših dosegljivih matičnih knjig župnije Vodice pri Ljubljani je tudi razvidno, da je bilo na začetku 17. st. na tem območju več družin s tem priimkom. Kaj več mi ni znanega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor in pomen priimka »Prepeluh«

Zanima me izvor in pomen priimka Prepeluh. Našli smo; 1629 Pepeluluh, l. 1711 Prepeluch, l. 1747 Prepelluch.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor in raba besede »čaga«

Beseda čaga se na Štajerskem uporablja za izraz zabava, žur itd. Zanima me, kdaj se je ta izraz začel uporabljati predvsem v Mariboru, sedaj skoraj povsod na Štajerskem. (Leto začetka uporabe tega izraza in od kod izvira?) Do leta 1978 ne pomnim, da bi ta izraz uporabljali v Mariboru ali okolici, saj sem rojena tam, se šolala in tudi živela sem tam.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor izraza »intervencija«

Dandanašnji je vsevprek v uporabi izraz intervencija. Po mojem je to 100 % hrvaški izraz. Slovensko bi morali napisati intervenca po zgledu: urgenca, konferenca, referenca itd. Po vzorcu intervencije bi morali napisati tudi urgencija, konferencija itd. Kaj menite o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor izraza »mirodilnica«

Kakšen je izvor izraza mirodilnica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor krajevnega imena »Klečet«

Zanima me izvor krajevnega imena Klečet (Suha krajina).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor krajevnega imena »Mota«

Zanima me izvor krajevnega imena Mota.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor krajevnega imena »Radizel«

Zanima me izvor krajevnega imena Radizel.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor narečne besede »pozre«

Nikakor ne najdem izvora besedi pozre, ki v Savinjski dolini pomeni 'punca, dekle', zato prosim za vašo pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor oz. pomen priimka »Barlič«

Vljudno prosim za pomen in izvor priimka Barlič.

Glede na moje raziskovanje sklepam, da pomeni šaljivec, nakladač, sosed ali mejaš.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Ančimer«

Zanima me izvor priimka Ančimer.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Androjna«

Zanima me izvor priimka Androjna

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Arh«

Prosim za pojasnilo o izvoru in pomenu priimka Arh. Gre za rodbinski priimek, ki je nastal iz krstnega (osebnega) imena Heinrich?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Baloh«

Izvor priimka Baloh

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Bardorfer«

Zanima me izvor in pomen priimka »Bardorfer«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Berdajs«

Bi mogoče vedeli iz kje izvira priimek Berdajs in kakšen je njegov pomen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Besednjak«

Prosim za razlago priimka Besednjak. V Sloveniji Besednjakov ni prav veliko, spoznala pa sem družino iz Splita s priimkom Besednik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Blaž«

Zanima me izvor priimka Blaž. Prihajam z gorenjskega konca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Brilej«

Zanima me izvor priimka Brilej.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Brinšek«

Zanima me, kakšen je izvor priimka Brinšek. Stari oče se je na vizitkah podpisoval z Brinjšek. Je priimek povezan z brinjem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Budal«

Zanima me izvor priimka Budal.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Bulovec«

Zanima me nastanek in izvor priimka Bulovec.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Cigale«

Zanima me izvor priimka Cigale oziroma Cigala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Cvetrežnik«

Zanima me izvor priimka Cvetrežnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Čadež«

Bi mi lahko razložili, od kod izhaja priimek Čadež?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Čahuk«

Mi lahko prosim pomagate, sem ze imel vse knjige doma in nikjer ne najdem od kod izvira moj priimek Čahuk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Češornja«

Moj priimek je Češornja. Želim izvedet čim več o izvoru tega priimka. Nekaj zapisanega sem našla na lintver.it/cultura-cognomi.

Zahvaljujem se vam za morebitne informacije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Čofati«

Zanima me izvor priimka Čofati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Črtalič«

Že nekaj časa se ukvarjam z ustvarjanjem družinskega drevesa. Zanima me ali je priimek Črtalič slovenskega izvora (po božanstvu Velesu) ali so s tem poimenovali tujce na področju Grobelj pri Prekopi (Crucium), od koder izhaja moj rod. Prosim, če mi lahko pomagate pri moji raziskavi. Vesel bi bil tudi če mi navedete kakšno gradivo o etimologiji, kjer bi kaj našel.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Dajčman«

Prosil bi za pojasnilo priimka Dajčman oz. Deučman in njegov izvor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Delčnjak«

Na Vas se obračam s posebno prošnjo. Zelo vesela bom, če mi boste lahko pomagali.   Ali ste se morda kdaj dotaknili izvora priimka Delčnjak. Po podatkih SURS nas je trenutno le 38 nosilcev tega priimka v Sloveniji.   Število oseb s priimkom Delčnjak: 38 Med vsemi priimki je priimek Delčnjak po pogostnosti uvrščen na 9010. mesto. Po ustnem izročilu naših starejših sorodnikov, izvira naš priimek s Češke. Baje naj bi pred mnogimi leti nekdo s tem priimkom kot potujoči tkalec tekstila prišel s Češke v kraj Ruše pri Mariboru. Ker so v tistih časih tkali po domovih, je ta naš prednik Delčnjak, prišel tudi v vas Trnovlje pri Socki pri Novi Cerkvi. Tam mu je bilo tako všeč, da je tam kupil posestvo. Delčnjakovi tam živijo še danes.   Verjetno se je začetni priimek Delčnjak takrat zapisoval drugače, morda kot DELCHNAK, DELCHNIK ...   Zagotovo pa se je priimek Delčnjak v tej obliki zapisa enako kot danes zapisoval že leta 1929, iz časa ko obstaja poročni list mojega dedka in babice.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Dobrina«

Vprašanje

Zanima me poreklo oziroma izvor priimka Dobrina.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Doltar«

Zanima me izvor priimka Doltar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Dominko«

Zanima me, izvor priimka Dominko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Dragman«

Zanima me izvor priimka Dragman. Nekje sem zasledil, da to v švedščini ali norveščini pomeni 'ribič, ki lovi ribe z mrežo' (A fisherman who uses a dragnet.). V Sloveniji je ta priimek sila redek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Erbus«

Mi lahko, prosim, pojasnite izvor priimka Erbus?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Ferlež«

Zelo me zanima izvor oz. pomen priimka Ferlež.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Fifolt«

Zanima me, od kod izvira priimek Fifolt.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Fijavž«

Zanima me izvor priimka Fijavž.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Flajs«

Kakšen je izvor priimka Flajs?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Florjanc«

Zanima me izvor priimka Florjanc.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Gantar«

Mi lahko, prosim, pojasnite izvor priimka Gantar?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Gerželj«

Zanima me izvor priimka Gerželj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Golhleb«

Na spletu sem enkrat zasledila priimek Golhleb. Zdel se mi je nenavaden. S prosnjo, da mi razlozite izvor tega priimka, se obracam na Vas.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Habič«

Zanima me izvor priimka Habič

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Hostar«

Prosim za etimološko razlago priimka Hostar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Istenič«

Zanima me izvor priimka Istenič.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Jambrovič«

Zanima me izvor priimka Jambrovič.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Jelovšek«

Zanima me izvor priimka Jelovšek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Jeromel«

Vljudno prosim za etimološko razlago priimka Jeromel.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Jevševar«

Zelo me zanima iz kod izvira moj priimek, Jevševar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Kartuš«

Zanima me izvor priimka Kartuš.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Kimovec«

Zanima me izvor priimka Kimovec.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Klovar«

Zanima me izvor priimka Klovar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Kok«

Zanima me izvor priimka Kok.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Koželj«

Izvor priimka Koželj

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Kretič«

Zanima me izvor priimka Kretič.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Kroflič«

Prosim za razlago (etimologija, izvor) priimka Kroflič.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Kropušek«

Ali lahko izvem, kam naj se obrnem za razlago priimka Kropušek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Kupec«

Lepo vas prosim, če mi lahko pomagate pri iskanju korenin mojih prednikov. Rada bi vedela za izvor priimka Kupec.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Kuzma«

Kako je nastal priimek Kuzma? Ali ga lahko povezujemo z besedo KUZMATI v pomenu mrščiti, razmršiti? Ker gre za prekmurski priimek bi se ga mogoče dalo povezovati tudi s krajem Kuzma?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Legnar«

Mene pa zanima izvor priimka Legnar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Letonja«

Zanima me izvor priimka Letonja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Lisec«

Zanima me izvor priimka Lisec, za pomoč se vam prav lepo zahvaljujem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Lunar«

Zanima me izvor priimka Lunar. Kdaj, kje in kako je nastal ter kakšne ljudi so označevali z njim.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Merčnik«

Zanima me izvor priimka Merčnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Milok«

Ali je priimek Milok povezan s zaselkom Miloki? Je nastal priimek iz naselja ali obratno? Besede v etimoloških slovarjih ni, razen korena MIL, zato me zanima, kakšen je pomen te besede? Je to slovanska ali furlanska beseda?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Mrvar«

Zanima me izvor priimka Mrvar (priimek se pojavlja v Suhi Krajini na Dolenjskem).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Muc«

Zanima me nastanek priimka Muc. Priimek izhaja iz Bele krajine, zanimivo pa je, da sta se tako pisala moja babica in moj dedek, čeprav nista bila v sorodu. Imam občutek, da priimek ne izhaja iz poimenovanja za žival.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Nograšek«

Zanima me izvor priimka Nograšek

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Obštetar«

Zanima me izvor priimka Obštetar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Ohman«

Zanimata me izvor in pomen priimka Ohman.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Pangeršič«

Zanima me izvor priimka Pangeršič.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Peljhan«

Zanima me, ali imata priimek Pelikan in Peljhan isti izvor?

Če ne, kako je nastal priimek Peljhan?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Peterca«

Zanima me izvor priimka Peterca

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Pezamovski«

Zanima me izvor priimka Pezamovski.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Pišot«

Zanima me, kako je nastal priimek Pišot. Najdemo ga predvsem na Vipavskem, v Selu in Batujah, nepretrgoma zadnjih 400 let. Hvala za odgovor, pa tudi sicer za zanimiva jezikovna pojasnila v tem kotičku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Poglajen«

Prosim za etimološko razlago priimka Poglajen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Poličnik«

Zanima me, ali mi lahko prosim pojasnite izvor priimka Poličnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Porenta«

Zanima me izvor priimka Porenta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Puconja«

Zanima me izvor priimka Puconja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Pušnik«

Zelo me zanima, če imate mogoč odgovor na vprašanje, od kod izvira moj priimek Pušnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Ramuta«

Pozdravljeni, zanima me izvor priimka Ramuta. Ali je mogoče kakšna povezava med priimki Ramuta, Premuta in Lamut?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Rebolj«

Na pobudo sorodstva vam pošiljam vprašanje o izvoru priimka Rebolj, oz. izrazov ki se vežejo na ta koren. Katere besede se v slovenščini končujejo na -olj (nečemu podoben?).

Po lastnem raziskovanju se koren besede rebolj veže na ime rastline (drevo jesen) in nastopa v severni Italiji ter Španiji.

Kdaj se ohranja j na koncu besed (rebol, rebolj, reboll, rebollli, reboly, rebolly ... ).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Rome«

Zanima me izvor priimka Rome.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Rop«

Zanima me, če kdo ve kaj o izvoru priimka Rop.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Ropoša«

Zanima me izvor priimka Ropoša.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Rosulnik«

Zanima me izvor priimka Rosulnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Rustja«

Eden od zaselkov vasi Skrilje se imenuje Rušti ali Rustji. Tam najdemo že 350 let tudi priimek Rustja. Je to priimek iz toponima ali obratno? Kako je beseda nastala? Nekateri pravijo, da gre za latinsko besedo rusticus ali celo rimski izvor ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Sadar«

Zanima me izvor priimka Sadar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Sadar«

Zanima me izvor priimka Sadar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Saje«

Izvor priimka »Saje«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Samide«

Od kod izvira priimek Samide?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Senič«

Zanima me izvor priimka Senič in kdaj se prvo pojavi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Simnovčič«

Sem doma iz Cerknega. Zanima me, če vam je znan izvor priimka Simnovčič. Družinsko izročilo pravi, da naj bi se naši predniki v naše kraje preselili iz Slavonije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Sitar«

Zanima me izvor priimka Sitar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Stožer«

Izvor priimka Stožer

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Strmšek«

Kako razlagate izvor štajerskega priimka Strmšek (včasih pisanega tudi kot Stermšek)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Šček«

Ali gre izvor priimka Šček povezovati z glasom srake?

Bojda je Merku razlagal izvor tega priimka, a ne vem nič več od tega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Šegula«

Zanima me izvor priimka Šegula

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Širovnik«

Na spletnih straneh ZRC SAZU sem opazil vaša pojasnila glede izvora priimkov. Vljudno bi prosil za informacijo glede izvora priimka Širovnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Škedelj«

Zanima me izvor priimka Škedelj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Škorja«

Moj priimek je Škorja. zanimam se za izvor in pomen imena. Izvor iz vasi Črnotiče občina Koper. Omemba priimka že leta 1663, lokacija kraški rob (nekoč meja – mejaši).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Škrobar«

Zanima me izvor in pomen priimka Škrobar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Štabuc«

V družini nismo prepričani glede izvora priimka Štabuc. Glede na pogostnost v Sloveniji očitno vsi izvirajo iz ene družine, vendar so precej razpršeni med sabo. Še največ jih živi na vzhodu Slovenije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Štante«

Ali mi lahko, prosim, pojasnite izvor priimka Štante?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Štefančič«

Zanima me izvor priimka Štefančič

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Trček«

Izvor priimka Trček.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Tršinar«

Ali lahko pojasnite izvor priimka Tršinar?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Umer«

Zasledil sem odgovor na vprašanje o priimku Vesnaver. Imam podobno vprašanje, ki se nanaša na priimek Umer, ki je dokaj redek celo na našem obalnem področju. Nisem zasledil nekih virov, ki bi mi pojasnili kaj dosti. Ali mi lahko pomagate?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Vadnjal«

Zanima me, kdaj se je prvic pojavil priimek Vadnjal in kaksen je pomen priimka. Nekje sem zasledila, da je prvi zapis iz 17. stoletje v Petelinjem pri Pivki.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Velenšek«

Zanima me izvor priimka Velenšek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Veršnik«

Zanima me pomen in izvor priimka Veršnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Vesnaver«

Zanima me izvor priimka Vesnaver.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Višček«

Zanima me izvor priimka Višček.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Zajec«

Zanima me izvor priimka Zajec.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Zajšek«

Zanima me izvor priimka Zajšek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Zavrl«

Rad bi razširil rodoslovje in me zanima izvor priimka Zavrl.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Zavrtanik«

Sam se pišem Zavrtanik, zato me zanima izvor mojega priimka. Ali izvira preprosto iz »za vrtom«, ali je odgovor bolj kompleksen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka »Zore«

Izvor priimka Zore

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimka Cvikl

Zanima me izvor priimka Cvikl.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Aber« in »Drovenik«

Zanima me izvor priimka Aber. Priimek je v Sloveniji zelo redek in o tem priimku skoraj nič ne najdem. Zanima pa me tudi izvor priimka Drovenik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Avguštin«, »Predikaka« in »Dobovišek«

Zanimajo me priimki Avguštin, Predikaka in Dobovišek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Bojnec« in »Bohnec«

Zanima me izvor priimka Bojnec. Priimek se z različico Bohnec pojavlja v Prekmurju in Prlekiji.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Doljak« in »Poljanec«

Zanima me izvor priimka Doljak in Poljanec.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Franko« in »Krč«

Zanima me izvor priimkov Franko in Krč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Jurečič« in »Medveš«

Zanima me izvor priimkov Jurečič in Medveš.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Juvančič« in »Lapanja«

Zelo bi bila vesela, če mi lahko pojasnite izvor priimkov Juvančič in Lapanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Klemenčič« in »Vrečič«

Izvor priimkov Klemenčič in Vrečič

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Kohek« in »Soršak«

Zanima me izvor priimkov Kohek in Soršak.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Komac« in »Leban«

Pozdravljeni, zanima me izvor priimkov Komac in Leban.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Korče« in »Kragelj«

Zanima me izvor priimkov Korče in Kragelj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Mesec« in »Šemrov«

Zanima me izvor in pomen priimkov Mesec in Šemrov. Prvi je pogost v hribih nad Vrhniko (Zaplana, Rovte, na Vrhniki, v Poljanski dolini, Kranj, Ljubljana) pa tudi v Zagrebu in okolici, kjer je ok. 300 oseb s tem priimkom. Za drugega smo odkrili, da se je v 17. stol. (prvi zapis ok. 1640, kmet na Medvedjem Brdu/Logatec) pisal Schamerl (a s preglasom), tudi Schemerl, a šele kasneje Schemr(o)u in Šemrov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Mohar« in »Bakija«

Zanima me izvor priimkov Mohar in Bakija.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Ostanek« in »Špec«

Zanima me izvor priimka Ostanek in Špec.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Petrič« in »Binter«

Mi lahko razložite izvor priimka Petrič in Binter? Iz katerih področij bi ta dva priimka lahko izhajala?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Piskar«, »Kadunc«, »Sedeljšak«, »Mošnik« in »Voljkar«

Zanima me izvor priimkov Piskar, Kadunc, Sedeljšak, Mošnik in Voljkar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Počič«, »Paučič« in »Žišt«

Zanima me izvor priimkov Počič, Paučič in Žišt.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Slana« in »Štumberger«

Zanima me, če mi morda lahko poveste kaj o izvoru (pomenu?) priimkov Slana ter Štumberger.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Slejko« in »Slokar«

Zanima me, kako je nastal priimek Slokar in kako Slejko. V slovarjih in na spletu ne najdem nič uporabnega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Škapin«, »Škabar«, »Rusjan«, »Badalič«

Zanima me izvor priimkov:

Škapin, Škabar, Rusjan, Badalič.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Terčelj«, »Krečič« in »Rovtar«

V našem rodovniku imamo priimka Terčelj in Krečič. Oba sta primorska. Mi lahko, prosim, napišete malo več o izvoru teh priimkov? Ali je Krečič v kaki povezavi z apnom (kreč)? Rovtar pe je verjetno nekdo iz rovt?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Trkman« in »Škvarč«

Zanima me, kako je nastal priimek Trkman in kako priimek Škvarč.

Oba mi zvenita precej neslovensko, čeprav so moji stari starši nedvomno Slovenci. Gre za slovenska priimka? Kaj pomenita?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov »Vehar«, »Krmelj« in »Grandovec«

Zanima me izvor priimka Vehar, Krmelj in Grandovec

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov Bitenc, Pehani, Zupanič ...

Zanima me izvor priimkov: Bitenc, Pehani, Zupanič, Cafuta, Carli, Repec, Slameršak in Hostnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov na -čki

Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?

Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor priimkov Valjavec in Ovsenek

Izvor priimkov Valjavec in Ovsenek

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Izvor sorodnih priimkov: »Verglez«, »Werglez« in »Berglez«

Zanima me, kakšnega izvora so priimki Verglez, Werglez in Berglez in če so si v izvoru sorodni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je beseda »sponzoriranec« ustrezna?

Zanima me, če je beseda sponzorinanec pravilna. Ali je pravilno sponzorirani? Npr:

Imate kakšne izkušnje v vašem podjetju z zaposlovanjem vrhunskih športnikov oz. sponzorirancev?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je bolje »provincijski ali provincialni arhiv«?

Pri pripravi doktorske disertacije o kapucinski arhitekturi sem naletela na problem: Nekdanja Štajerska kapucinska provinca je obsegala ozemlje Notranje Avstrije. Njen arhiv je bil nazadnje v Celju. Ali je bil tam provincijski ali provincialni arhiv nekdanje Štajerske kapucinske province?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je bolje »Zgornjesavska« ali »Gornjesavska dolina«?

Prosim za pomoč pri dilemi: Zgornjesavska dolina ali Gornjesavska dolina. Vesela bi bila pojasnila, kaj je bolje oz. pravilno. Najlepše se vam zahvaljujem za vaš čas in odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je bolje pisati »volilec« ali »volivec«?

Kakšno je vaše stališče do dileme volilec/volivec?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je ISBN lastno ime?

Prosim za odgovor na vprašanje, kako pravilno zapisovati poimenovanja mednarodnih oznak oz. identifikatorjev tipa mednarodna standardna knjižna številka/Mednarodna standardna knjižna številka (v angl. International Standard Book Number – ISBN) – torej, dilema je pri zapisu prve besede, ali je pravilno z veliko ali z malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je izbira med predlogoma »v« ali »na« poljubna?

Zanima me, ali se pravilno reče na zavarovanem območju narave ali v zavarovanem območju narave.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je mar »ajdova kaša« pravilno tvorjen izraz?

Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.

Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.

Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.

In sem povprašal prijatelje. &quot;Ajdina kaša pač ne more biti,&quot; je odgovoril prvi, &quot;saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda.&quot; Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. &quot;Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila,&quot; je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.

Kaj pa Vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je muzej lahko »prijazen« do obiskovalcev?

Zanima me, ali je pravilno reči Muzej je prijazen do obiskovalcev. Bi moralo biti je prijazen obiskovalcem? Kadar govorimo o osebi, je npr. ljudski predsednik prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva ali učiteljica je bila prijazna do vseh učencev. Kako je pravilno, kadar govorimo o ustanovah, napravah ipd.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je nagrada »drejček« lastno ime?

Pozdravljeni. Zanima me, ali se nagrada drejček (za spekulativno umetnost, imenovana po literarni osebi Drejčku) piše z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je olje »čijino« ali »čijevo«, »kvinojino« ali »kvinojevo« ...?

Vem, da se je o teoriji tega vprašanja pravzaprav že pisalo, pa vas vseeno prosim za pomoč, saj primeri niso uveljavljeni. Gre za tvorbo vrstnih pridevnikov ob besedi olje pri naslednjih rastlinah: čija, kamelija, kvinoja, lubenica, marula, moringa, pasijonka, šoreja, virola.

(čijino — čijevo olje, kvinojino — kvinojevo olje ...)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je olje »makadamijevo« ali »makadamijino«?

Zanima me, kako zapisati ime olja, ki se ga pridobiva iz makadamije: makadamijevo ali makadamijino?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je omaka »paprikina« ali »paprična«?

Zanima me, kako tvoriti pridevnike iz samostalnikov, ki se končajo na -ka: paprikapaprikin, papričin, paprični ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je prav »svetilnikar« ali »svetilničar«?

Pozdravljeni, zanimam me, ali je pravilno poimenovanje za človeka, ki upravlja s svetilniki: svetilničar ali svetilnikar. Nenavadno pa se mi zdi tudi uveljavljeno poimanovanje za posadko, ki biva na svetilniku in upravlja svetilnik: uveljavljeno poimenovanje je namreč svetilničarska posadka. Ali predlagate kakšno bolj ustrezno poimenovanje, npr. svetilniška posadka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je pravilno »Šentjurij« ali »Šentjur na Dolenjskem«?

Zanima me, kako je s sklanjanjem krajevnega imena Šentjurij, rojstnega kraja Toneta Pavčka. Slovnično je pravilno v Šentjuriju na Dolenjskem, a se je pri krajanih ustalila raba v Šentjurju na Dolenjskem. Zanima me, kateri zapis je pravilen.

Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je pregled »zdravniški«, »zobozdravniški« ali »zdravstveni«, »zobozdravstveni«?

Navajena sem na zdravniški in zobozdravniški pregled. Vse več pa se uporablja tudi zdravstveni in zobozdravstveni pregled. Ali je oboje pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je pridevnik »vrtčevski« ali »vrteški«?

Zanima me, kakšen je pridevnik iz samostalnika vrtec.

Npr. vrteški/vrtčevskiotroci, dogodki ...

Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je stranka »prvo tožena« ali »prvotožena«?

Kako zapišemo pravilno prvo tožena stranka ali skupaj prvotožena?

Ali finančnoračunovodski sektor ali finančno računovodski sektor?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je tekmovalec »vodeči« ali »vodilni«?

Zanima me, katera od sledečih rab je ustreznejša: vodeči ali vodilni tekmovalec ter ali je raba limonov sok ustrezna (glede na to, da sem jo zasledila v knjigi z recepti).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je za »d. d.« vejica ali ne?

Je za d.d. vejica ali ne?

Družbo Mercator, d.d. sem skupaj s kolegicami in kolegi vodil ...

Družbo Mercator, d.d., sem skupaj s kolegicami in kolegi vodil ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Jezikovno posodabljanje ob ponatisih

Ponatisniti oziroma znova objaviti želimo knjigo, ki je izšla v začetku šestdesetih let (s publicistično-zgodovinsko vsebino). Glede na to, da je v njej jezik ponekod že malce zastarel, nas zanima, ali ga smemo posodobiti, spremeniti, torej opraviti »rahlo« lekturo, ali pa se besedila sploh ne smemo dotakniti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Je zveza »na paketu« pravilna?

Ne vem, ali vprašanje naslavljam na pravi naslov ? Če ne, mi, prosim, povejte, kateri je pravi. Nisem slovenist in sem običajen državljan. Včasih me kaj v medijih zmoti glede načina rabe slovenščine, vendar danes sprašujem prvič (seveda ne vem, če so moji dvomi upravičeni). To reklamo sem zasledil v medijih:

Telefoni, vključeni v VELIKEM PRAZNIČNEM PAKETU LG Optimus 4x na paketu VELIKI PRAZNIČNI PAKET

Zanima me, ali je pravilno napisano »na paketu« ali se pravilno piše »v paketu«? Na paketu mi zveni nekako srbsko. Po moje Simobil ponuja nek paket, »v« katerem so neki izdelki (in niso »na« paketu).

Zanima me tudi, kdo je odgovoren za nadzor rabe slovenskega jezika v javnosti in na koga je treba naslavljati takšne dvome?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kadrovik in kadrovica?

Zanima me, kako pišemo žensko obliko besede kadrovik. Včasih so bile to kadrovnice. Kako jih pa danes poimenujemo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kaj črkovalnik podčrta in česa bi ne smel?

Zakaj črkovalnik ne podčrta besede črkovalnik, podčrta pa pridevnik črkovalnikovo? Kaj bo naredil, če napišem črkovalniško? Podčrta. Pa črkovalsko? Podčrta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kaj je bolje: »biti odporen proti« ali »biti odporen na«?

Kaj je prav: odporen na kot npr. v povedi Les je odporen na glive razkrojevalke. ali odporen proti, poved bi se v tem primeru glasila Les je odporen proti glivam razkrojevalkam. Enako velja za zvezi Odpornost na in Odpornost proti. Pri svojem delu se vsakodnevno srečujem z lektoriranjem (sicer s strokovnim, vsebinskim, a ob tem skušam skrbeti tudi za čim lepši jezik) diplomskih nalog študentov in zelo vztrajno uporabljajo Odporen na in Odpornost na. Mislim da to ni prav, tudi SSKJ govori le o zvezi s predlogom proti, razen v enem primeru, ko govori o odpornosti na upogib. Sicer pa zvezo odpornost na uporabljajo vsepovsod, še posebej pogosto v oglasih v medijih, npr. Naša streha je zanesljivo odporna na točo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kaj je bolje: »blog« ali »spletnik«?

Zanima me glede besede blog ali spletnik. Katera je v našem prostoru bolj v uporabi oziroma bolj pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kaj je bolje: »svetovni splet« ali »splet«?

Ali je oznaka svetovni splet res potrebna in kdaj ali je bolje, da jo vedno zamenjamo s preprosto – splet?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kaj je prav: »manjkati« ali »mankati«?

Kako je prav: mankati ali manjkati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kaj je prav »prekaren« ali »prekeren«?

Zanima me, katera od različic prekeren/prekaren je ustreznejša in kako utemeljimo zapis.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kaj je pravilno: »rok uporabe« ali »rok uporabnosti zdravila«?

Kaj je pravilno: rok uporabe ali rok uporabnosti zdravila?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?

Vprašanje

Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kaj pomeni beseda »hrnjavs«?

Zanima me pomen besede hrnjavs (Besedišče).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kaj pomeni beseda »notrinja«?

V »Besedišču slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki« sem našel besedo »notrínja« - kje bi o njej, njeni rabi, pomenu in zgodovini morda lahko izvedel kaj več?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kaj pomeni izraz »operativa« in kako ga uporabljamo?

V nekem članku sem zasledil uporabo besede OPERATIVA, ki naj bi pomenil 'operacijsko dejavnost v bolnišnicah'.

Prosim za mnenje, ali to drži. Če ni tako, kakšen pa je pravilen slovenski izraz, ki povsem določno opiše različne zdravniške posege, ki jim pravimo operacija?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kaj pomeni izraz »vojena krava«?

Kaj pomeni vojena krava v frazeologizmu Krava ni še bila vojena, pa že skače v hlevu teliček? Mogoče še ni bila pripuščena?

Gre za izpeljanko od voditi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako ime »Biograd na Moru« pišemo po hrvaškem pravopisu?

Zakaj se v hrvaščini mesto Biograd na Moru ne piše Biograd na moru?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako imenujemo kraške kamnite zidove?

Za poimenovanje zidu na Krasu, ki je zgrajen brez ali skoraj brez uporabe malte, se pojavlja veliko poimenovanj -- suhizid, suhozid, suhizid, ravno tako za postopek: gradnja na suho, suhogradnja, suhozidnagradnja. Zanima me vaše mnenje, katero izmed poimenovanj je najbolj pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako izgovorimo besedo »disertacija«?

Ali se reče doktorskadiSertacija ali doktorskadiZertacija? SP ima pri zapisu s (pri geslu dizertacija napotuje na geslo disertacija), zraven pa nobenega oglatega oklepaja, ki bi nakazoval na posebno izgovarjavo. Torej diSertacija?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako izgovorimo samostalnik »kolk«?

Kako izgovorimo samostalnik kolk?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako izgovorimo številko poglavja 2.1?

Kako izgovorimo številko poglavja 2.1? Ali je to poglavje 'dve ena' ali 'dve pika ena' ali ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako izgovoriti členek »predvsem« in kje se o tem poučiti?

Prosim, če mi lahko poveste, v katerem aktualnem jezikovnem priročniku lahko najdem fonetični zapis posamezne besede SKJ.

Npr., kam naj pogledam, če želim izvedeti, kako se pravilno zapiše (v oglatih oklepajih) izgovor besede PREDVSEM?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako izgovoriti zvezo »cvetna nedelja«?

Opazil sem, da televizijski novinarji in napovedovalci izraz cvetna nedelja (letos je bila 20. marca) izgovarjajo kot cv'tna nedelja (s polglasnikom). Vsaj za osrednjo in severozahodno Slovenijo vem, da je med ljudmi ustaljena izgovarjava cvetna nedelja (torej z e). Zanima me, kaj je pravilno z vidika slavistike.

Podoben primer se mi zdi izraz svetla zvezda. Po mojem se pravilno izgovarja kot svetla zvezda, čeprav je res, da nekateri govorijo tudi sv'tla zvezda. Ampak tudi če je pravilno sv'tla zvezda, to še ne pomeni, da mora tudi cvetna nedelja postati cv'tna. Ali pač?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je bolje: »prijaviti se v portal« ali »na portal«?

Zanima me, kako bi se pravilneje reklo: Prijava na (spletni) portal ali Prijava v (spletni) portal.

V Gigafidi (ali morda na Gigafidi) najdem za oboje približno enako število zadetkov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je bolje: »tekmovati v« ali »tekmovati iz«?

Zanima me, kateri predlog uporabljamo v zvezi z glagolom tekmovati. Primer: Podeljujemo priznanje Janezu Novaku za sodelovanje na tekmovanju v atletiki ter za sodelovanje na tekmovanju iz slovenščine.

Je zapis pravilen? Obstaja kakšno pravilo, da se pri športnih tekmovanjih uporablja predlog v, pri ostalih pa iz? Tudi uradni naziv tekmovanja za Cankarjevo priznanje je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Glede na to, da za tem tekmovanjem stojijo jezikoslovni strokovnjaki, sklepam, da je uporaba predloga iz pravilna ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je naglašena beseda »ebola«?

Ob izbruhu ebole v Z Afriki nekateri poučujejo novinarje, da je pravilna izgovorjava te besede s poudarkom na o, saj naj bi se tako izgovarjalo ime reke po kateri je bolezen dobila ime. Kaj pravite na to?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je prav: »dalj« ali »dlje«?

Zanima me, katera uporaba besede dalj je pravilna. Npr..

  • Odsoten je bil dlje časa.
  • Odsoten je bil dalj časa.
  • Oziroma, ali je sploh katera.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je prav: »Francova« ali »Frančeva« sestra?

Prosim še za odgovor: Franc ima sestro.

Ali je ona Franceva ali Francovasestra?

V govoru naše okolice se sliši Francovasestra.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je prav: »igumen« ali »iguman«?

Za starocerkvenoslovansko besedo igumen v pomenu ‘predstojnik samostana v pravoslavni cerkvi’ smo v SSKJ-ju našli slovensko ustreznico pod geslom íguman. Za slovenščino predlagamo ustreznejšo obliko igúmen. Besedo smo oblikovali po analogiji s samostalnikom katehúmen, iz stare grščine [katechúmenos]. Gre namreč za starogrški [hegúmenos], medialno-pasivni prezentov particip na -. Geslo íguman je neustrezno, saj je beseda izposojena iz srbščine, kar dokazujeta umik naglasa in a-jevska vokalizacija zadnjega soglasnika (iz gr. ), ki je bil v srbščini reinterpretiran kot etimološki polglasnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je prav: »imbus« ali »inbus«?

Večkrat se srečujem z besedo vijak imbus, ključ imbus, zasledim pa različno napisano enkrat imbus, drugič inbus, torej katera beseda je prava? Imbus vijak ali inbus vijak?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je prav: »Išče se Uršo Plut« ali »Išče se Urša Plut«?

Kako je prav: Išče se Uršo Plut ali Išče se Urša Plut? Ali slednje ne pomeni, da Urša Plut išče samo sebe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je prav: »Kulturni dom« ali »kulturni dom«?

Zanima me, kako je prav: Kulturni dom ali kulturni dom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je prav: »na Socerbu« ali »v Socerbu«

Katera raba je ustreznejša oziroma pravila V Socerbu so obiskali Sveto jamo ali NA Socerbu. Ustavili so se V Socerbu ali NA Socerbu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je prav: »pravzaprav« ali »prav za prav«?

Po Franu naj bi se pač pisalo pravzaprav, to je, skupaj.

Toda zdi se mi, da sem nekje zasledil, da po splošnem pravilu naj bi se sestavljenke, kot je sporna, pisale narazen, če je le mogoče. Za konkretno besedo (prav za prav oz. pravzaprav) pa sem menda pred kratkim slišal, da je pravilno, da se piše narazen (prav za prav).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je prav: »upravljamo tveganja« ali »upravljamo s tveganji«?

V strokovni literaturi srečujem obe poimenovanji: nekateri kolegi upravljajo tveganja, drugi upravljajo s tveganji (upravljanje finančnih tveganj, upravljanje s finančnimi tveganji). Prosim za pojasnilo, katera oblika je prava oziroma katera je sprejemljivejša.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je prav: »vračilo« ali »vračanje« knjižničnega gradiva

Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:

  • zabojnik za vračanje knjižničnega gradiva ali
  • zabojnik za vračilo knjižničnega gradiva

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je prav – »v« ali »za Bežigrad«?

Pred kratkim sem se priselila v Ljubljano, natančneje v ali za Bežigrad. No in ravno tukaj se mi zatakne ... kako je prav – v ali za Bežigrad? Domačini govorijo za, ampak, noben ne ve zakaj, ker je tako že od nekdaj. Mlajši priseljenci govorijo v, ker je tko logično. Nastane pa zmešnjava, ko vprašam, kako je prav. Zanimivo bi bilo vedeti razlago in vnaprej se zahvaljujem za odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako jezikoslovci zapisujejo frazeme?

Na internetu sem prebirala razna besedila o frazemih in zasledila različno zapisovanje le-teh. Ponekod so se na začetku pojavljala določila kdo/kaj (npr. kdo stati ob strani komu), ponekod pa ne (npr. mlatiti prazno slamo).

Ali obstaja kakšno pravilo za zapisovanje omenjenih določil na začetku frazema?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako je z Uršo Plut? -- drugič

Torej, pravilno je Išče se Urša Plut. Nadaljeval bi s primerom, ko je treba stavek zanikati v trpniku. Ali je potem sklon v imenovalniku ali rodilniku?

  • Ne išče se Urša Plut

ali

  • Ne išče se Urše Plut.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako na Franu poiskati ustrezno zvezo?

Zanima me, katera zveza je pravilna: o čem se gre? ali o čem gre?

Ali je to tako kot zakaj se gre? in zakaj gre?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Kako naglasimo besedo »gamber«?

Pozdravljeni, čeprav gamber ni slovenska beseda se danes zelo pogosto uporablja v slovenskem jeziku, celo pogosteje kot kozica. Zanima me, kako se besedo gamber pravilno naglasi? Gambér, ali gâmber?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 9. 2017.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1792 zadetkov.