Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bȃbji, adj. 1) altweibisch, Cig.; — 2) Weiber-, weiberhaft (zaničlj.); po babje, nach Weiberart; weibisch, unmännlich, Mur., Cig., Jan.
bȃbski, adj. = babji, Trub.-Mik.; babske basni, Dalm.
grégor, -rja, m. 1) babji g., der Weibernarr, Kr.; — 2) kožica, ki se dela na kuhanem mleku, vzhŠt.-C.
klèk 2., kléka, m. v kletvicah (kakor: šent, vrag itd.): menda ne bo gozdarja več klek prinesel, bil je že klek, lejte kleka! i. dr., Jurč.; ti klek babji! BlKr.
pəzdə̀c, -zdəcà, m. 1) leise entweichende Blähung, der Fist; tudi: pȇzdec, Št.; — 2) neka riba, der Bitterling (rhodeus amarus), Ljub.-Erj. (Torb.), Frey. (F.); — 3) neka goba: der gemeine Flockenstäubling (lycoperdon bovista), vzhŠt.-C., Polj., BlKr.; zelen kakor p., (ker je p. izprva znotraj zelen), Polj.; — die Kornblume (centaurea cyanus), C., Josch; — babji p., die Bocks-, Saumelde, das Wühlkraut (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
pǫ̑pək, -pka, m. 1) die Knospe, das Auge (an Bäumen, Reben u. dgl.); popke delati, knospen; trto na tri popke obrezati, Z.; s popkom cepiti, äugeln, oculieren, M., Pirc; plodni p.; die Fruchtknospe, das Fruchtauge, Cig.; — 2) der Nabel; p. zavezati, die Nabelschnur unterbinden, Cig.; — 3) babji p., der Bovist (lycoperdon bovista), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.).
pŕstanəc, -nca, m. 1) dem. prstan; das Ringlein, Jan.; — 2) der Ringfinger, Pot.-M., Dol.; imela je poročni prstan na prstancu, LjZv.; — 3) babji p., die Ringelblume (calendula officinalis), Cig., Tuš. (R.).
pȓstəc, -stca, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) prstci, die Weinrebenranken, Z.; — 3) morski p., neka školjka: die Meerdattel oder Steindattel (lithodomus dactylus), Erj. (Ž.); — 4) der Keulenschwamm (clavaria flava), SlGor.-C.; — babji p., der Fingerhut (digitalis ferruginea), Medv. (Rok.); rdeči babji p., der rothe Fingerhut, die Waldschelle (digitalis purpurea), Cig., M.; — pl. prst(e)ci, der Mauerpfeffer (sedum acre), C.; prstci dev. Marije, das Fingerkraut (potentilla), C.
šènt, šę́nta, m. 1) š. je hud duh, najbolj škoduje na sveti večer, Trst. (Glas.); babji š., izpaka, ki na drevju stoka in vsacega, katerega v roke dobi, oskube ali pa se mu v lase zafrkoči, Nov.; — 2) kletvica: da te šenta! Valj. (Rad); ti šent ti! da te šent opali! kje si tega šenta dobil? Levst. (Rok.); — prim. šent (adj.).
trẹ́buh, -úha, m. 1) der Bauch; trebuh me boli; iti s trebuhom za kruhom, sein Brod suchen gehen; — pl. trebuhi, die Kuttelflecke, M., C., (trebuhove) Rez.-C.; — 2) babji t., der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bàbinski -a -o prid. babji: Szveczke i babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639
bábji -a -e prid. babji: Bábja kokoš KAJ 1870, 145; od bábjevere AIP 1876, br. 8, 7
bábnji -a -e prid. babji: Bábnye vöre lüdjé stimajo, da mrtvi nazá domou hodijo KOJ 1845, 96

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

babast [bábast] pridevnik

tak kot pri starih ženskah; babji

PRIMERJAJ: babji

babji [bȃbji] pridevnik

tak kot pri stari ženski; babji

PRIMERJAJ: babast

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

babji pridevnik

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

babji prid.imber grandinisdeṡh s'tozho, ali babja ſúl

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

babišni -a -o pridevnik
slabšalno ki se nanaša na babe; SODOBNA USTREZNICA: babji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
babski -a -o pridevnik
1. slabšalno ki se nanaša na babe; SODOBNA USTREZNICA: babji
2. slabšalno vsebinsko prazen
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Število zadetkov: 20