gólding -a m (ọ̑) agr. hmelj, ki bujno raste in daje pivu posebno aromo: pridelovati golding / savinjski golding
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
hmélj tudi hmèlj hmélja m (ẹ̑; ȅ ẹ́) kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi: obirati, pridelovati, sušiti hmelj;
sušilnica za hmelj / savinjski hmelj
♦ vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
kakáo -a m (ȃ) redko kakav: pridelovati kakao / mleti kakao / kakao z mlekom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
lásten -tna -o prid. (ā) - 1. ki je last osebka: z lastnim denarjem razpolagam sam; kmetje so sekali v grajskem gozdu, imeli pa so tudi lastne gozdove; stanovati v lastni hiši; imeti lastno stanovanje / njegovi sinovi imajo že lastne dohodke
- 2. nav. ekspr. ki izhaja, izvira iz osebka: zaupal je v lastno moč; lastne napake opravičuje, tuje pa poudarja; bil je upokojen na lastno prošnjo, željo; bojevati se proti napadalcu z lastnimi silami; zaradi lastne šibkosti išče pomoči drugje / šel je tja na lastne stroške svoje; to je storil na lastno odgovornost svojo; pridelovati za lastno porabo; zidati v lastni režiji / zelenjava se duši v lastnem soku brez dolivanja tekočine; v tej stvari je pustil sinu lastno voljo da ravna, kot sam hoče
- 3. ki ga kdo naredi sam: opremiti knjigo z lastnimi ilustracijami / izboljšal je lastni rekord / objaviti lastni življenjepis avtobiografijo; to je slikarjeva lastna podoba avtoportret
- 4. ekspr., v določni obliki ki izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost: tujci so imeli z njim več usmiljenja kakor lastni otroci; izdal ga je lastni sin; lastni starši so ga zavrgli / izdati koristi lastnega naroda; niti lastni materi ni pomagal / zatajil je lastno kri svojega otroka
- 5. knjiž., v povedni rabi, z dajalnikom značilen, tipičen: kapitalistični družbi lastni momenti; spregovoril je z ihto, ki je njemu lastna; lastnosti, ki so kovini lastne; z naglico, ki je lastna trmastim ljudem, je odšla; to je mladini lastno
- 6. nav. ekspr. poudarja pomen svojilnega zaimka, za katerim stoji: ovadil je svojega lastnega brata; Slovenci nismo imeli svoje lastne države; ravnati se po svoji lastni logiki; obdelovati svojo lastno zemljo
● ekspr. ta človek nima lastnih možganov ne odloča se samostojno; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; pog. postaviti se na lastne noge osamosvojiti se; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; šalj. sprejel nas je šef v lastni osebi osebno, sam; storiti kaj na lastno pest na svojo roko; star. umoril ga je z lastno roko on sam; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; lastna hvala — cena mala hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
♦ ekon. lastna sredstva sredstva, ki niso pridobljena s kreditom; elektr. lastna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave; fiz. lastna frekvenca frekvenca, s katero niha nihalo, ki ni moteno; lingv. lastno ime ime posamezne osebe, stvari; teh. lastna teža vozila teža praznega vozila; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
mandióka -e ž (ọ̑) bot. maniok: pridelovati, saditi veliko mandioke / kos mandioke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
mánovec -vca m (ā) čeb. med iz mane: pridelovati manovec;
med manovci sta najbolj cenjena hojevec in smrekovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
marsála -e ž (ȃ) sladko vino iz na trti posušenega grozdja s Sicilije: piti, pridelovati marsalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
moškát -a m (ȃ) redko - 1. mošus: prodajati drage kamne in moškat
- 2. muškat: pridelovati moškat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
porába -e ž (ȃ) glagolnik od porabiti: poraba denarja / poraba cementa narašča; velika poraba kruha, moke; poraba elektrike, energije, goriva / skupina je zagovarjala porabo zemljišča za park / pred porabo razkužite pincete uporabo // uporabljanje, izkoriščanje materialnih dobrin za zadovoljitev človekovih potreb: nadzorovati, proučevati porabo / pridelovati za lastno porabo / uvoz blaga za široko porabo
♦ ekon. osebna poraba sredstva, porabljena za zadovoljevanje osebnih potreb; skupna poraba sredstva, porabljena za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, znanost; splošna poraba sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti; sklad skupne porabe del dohodka v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pridelovánje -a s (ȃ) glagolnik od pridelovati: ukvarjati se s pridelovanjem krompirja;
intenzivno pridelovanje sadja in zelenjave / tekmovanje v pridelovanju vrtnic gojenju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pridelováti -újem nedov. (á ȗ) pridobivati z gojenjem rastline, rastlin: pridelovati krompir in žito;
v obmorskih krajih pridelujejo južno sadje // pridobivati z gojenjem česa sploh: pridelovati mleko in volno; pridelujejo čedalje manj medu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
priporočíti -ím dov., priporóčil (ī í) - 1. izraziti mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga, kaj: priporočiti komu več gibanja, previdnosti; priporočiti daljše bivanje na morju; priporočil jim je učenje tujih jezikov / ekspr. z grozečim glasom mu je priporočil, naj o vsem molči svetoval, ukazal
// izraziti ugodno mnenje o kom, čem: priporočiti kandidata / priporočiti izdelke - 2. izraziti prošnjo, da kdo komu kaj naredi, dá: priporočili so ranjence dobrim ljudem in odšli; priporočiti otroka sosedi; priporočiti se pri kom za prenočišče
- 3. star. pozdraviti v imenu koga: priporočite me vsem svojim, je dejal ob slovesu
priporočíti se star. pozdraviti, posloviti se: priporoči se in odide
priporočèn -êna -o: film je sicer priporočen, vendar se mi zdi slab
♦ agr. seznam priporočenih sort seznam sort, ki jih strokovne službe priporočajo pridelovati na določenem področju; ptt priporočena pošiljka pošiljka, za katero izda pošta potrdilo o prejemu in katere prejem potrdi naslovnik s podpisom; prisl.: poslati (pismo, pošiljko) priporočeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
seménski tudi sémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́) nanašajoč se na seme: semenski ovoj;
semenska vlakna / semensko olje olje iz semen oljnih rastlin // pridelovati semenski krompir; semenska pšenica / semenski okoliš
♦ agr. semenski plašč tkivo, ki navadno obdaja semensko zasnovo ali tudi seme; anat. semenska celica semenčica; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena; zool. semenska vrečka organ samic nekaterih živali, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sírka -e ž (í) nar. severovzhodno sirek: pridelovati pšenico, koruzo in sirko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sortírati -am nedov. in dov. (ȋ) večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti, značilnosti, prebirati: sortirati knjige, sadje;
sortirati po velikosti, vsebini;
sortirati s strojemsortíran -a -o - 1. deležnik od sortirati: krompir je že sortiran; sortirano sadje
- 2. sorten: pridelovati sortirano vino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
topinambúr -ja m (ū) agr. krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji: pridelovati topinambur
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
víno -a s (í) - 1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; razstava vin / belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; pelinovo vino v kateremu je bil namočen pelin; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom
● ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal
♦ agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino
// navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina - 2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom
// s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vrtnína -e ž (ī) zelenjava, ki se goji na vrtu: pridelovati vrtnino / gojenje vrtnin; špinača, solata in druge vrtnine / vložena vrtnina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
zelenjád -i ž (ȃ) - 1. knjiž. zelenjava: pridelovati, prodajati zelenjad; zalagati trg z zelenjadjo; mlada, sveža zelenjad / vlagati zelenjad
- 2. star. zelenje: bele hiše, postavljene v zelenjad
● star. zelenjad tihih potokov zelenina, zelenost - 3. ekspr. otroci, otročad: učiti neizkušeno zelenjad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
zelenjáva -e ž (ȃ) - 1. rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali na polju: zelenjava dobro uspeva; gojiti, pridelovati zelenjavo; oskrbovati trg z zelenjavo; kuhana, posušena, sveža, uvela zelenjava; zamrznjena zelenjava; košara za zelenjavo; sadje in zelenjava / konzervirati, predelovati zelenjavo / gomoljasta, korenasta zelenjava / jušna zelenjava
- 2. ekspr. zelenje: oči je uprl v zelenjavo pod seboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.