Tiskanje

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]

1.

kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]

1.

kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]

vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem

FRAZEOLOGIJA: dežela cvička
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

čebúla -e ž

začimbna rastlina s cevastimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del

SINONIMI:

nar. čebul, ekspr. čebulica, nar. luk1

GLEJ ŠE SINONIM: čebulica
GLEJ ŠE: ura1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024

číli -ja m (ȋ)
1. feferonu podobna sorta paprike ali njeni drobni koničasti pekoči plodovi: pridelovati čili; v posodi prepražimo sesekljano čebulo, ingver in čili; svež čili
2. začimba iz zmletih posušenih plodov te rastline: ščepec čilija; žlička čilija v prahu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

dẹ́lo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

gnojáriti -im nedov. gnojárjenje (á ȃ) |voziti, pridelovati gnoj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

gólding -a m (ọ̑)
agr. hmelj, ki bujno raste in daje pivu posebno aromo: pridelovati golding / savinjski golding

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

hmélj tudi hmèlj hmélja m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi: obirati, pridelovati, sušiti hmelj; sušilnica za hmelj / savinjski hmelj
♦ vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

hmélj -a tudi hmèlj hmélja m s -em snov. (ẹ̑; ȅ ẹ́) obirati, pridelovati ~; sušilnica za ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

hmélj -a m

kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni za proizvodnjo piva uporabljani plodovi

SINONIMI:

publ. zeleno zlato

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024

hmeljáriti -im nedov. hmeljárjenje (á ȃ) |pridelovati hmelj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

integrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. povezovati posamezne dele, enote v večjo celoto, združevati: zveza integrira s svojim delovanjem vse napredne skupine; svet se z razvojem komunikacij manjša in vedno bolj integrira / podjetji se nameravata iz ekonomskih razlogov integrirati
● publ. integrirati se v sedanjost vključiti se vanjo, prilagoditi se ji
2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, katere odvod je enak dani funkciji: integrirati funkcijo

integríran

-a -o:

1.

deležnik od integrirati:

integrirana skupnost

2.

agr.

osnovan tako, da čim manj škoduje naravi, življenjskemu okolju:

pridelovati hrano na integrirani način

integrirana pridelava zelenjave

integrirano sadjarstvo

pridelovalci integriranega sadja in zelenjave so pod stalnim strokovnim nadzorom

/ integrirani sok kašasti sok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]

1.

kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno melancan, manj formalno melancana

ETIMOLOGIJA: ↑jajce

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

jorubski

Predlog

jorubska jorubsko pridevnik

IZGOVOR: [jorúpski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

kakáo -a m (ȃ)
kakav: pridelovati kakao / mleti kakao / kakao z mlekom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

kakáv -a m

plodovi kakavovca; pijača iz kakavovega prahu

SINONIMI:

knj.izroč. kakao

GLEJ ŠE: prah

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024

kmetováti kmetújem tudi kmétovati kmétujem nedovršni glagol [kmetováti] tudi [kmétovati]

pridelovati hrano z obdelovanjem zemlje, rejo živali

ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kopáti kópljem tudi -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V okolici si je moral /sam/ kopati jamo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobivati, jemati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Dresirani psi so (jim) tartufe kopali iz pobočij v bližnji okolici.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024

korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]

1.

kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek

1.1.

STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...

kováti kújem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.

2.

kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.

4.

čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024

kúhati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Kuha in peče /v pokritih posodah/.

1.1.

nekdo/nekaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Pri tej hiši se /slabo/ kuha.

2.

kdo/kaj pripravljati kaj
Včasih kuha večerjo /iz nič/.

2.1.

nekdo/nekaj pripravljati kaj
Krača se kuha /za velike praznike/.

3.

kdo/kaj pridobivati kaj
Marmelado so kuhali (iz sliv).

4.

čustvenostno kdo/kaj skrivoma pripravljati kaj ‘dejavnost’ proti komu/čemu / na koga/kaj
Možje so /neprestano/ kuhali maščevanje proti njemu.

5.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj ‘neprijetnost’ na koga/kaj
Že dolgo kuha jezo nanj.

6.

kaj vplivati na koga/kaj
Bolnika je vročina kuhala celo noč.

7.

iz lesarstva kdo/kaj pripravljati kaj za nadaljnjo obdelavo
Kuhali so les.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]

1.

kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...

lásten -tna -o prid. (ā)
1. ki je last osebka: z lastnim denarjem razpolagam sam; kmetje so sekali v grajskem gozdu, imeli pa so tudi lastne gozdove; stanovati v lastni hiši; imeti lastno stanovanje / njegovi sinovi imajo že lastne dohodke
2. nav. ekspr. ki izhaja, izvira iz osebka: zaupal je v lastno moč; lastne napake opravičuje, tuje pa poudarja; bil je upokojen na lastno prošnjo, željo; bojevati se proti napadalcu z lastnimi silami; zaradi lastne šibkosti išče pomoči drugje / šel je tja na lastne stroške svoje; to je storil na lastno odgovornost svojo; pridelovati za lastno porabo; zidati v lastni režiji / zelenjava se duši v lastnem soku brez dolivanja tekočine; v tej stvari je pustil sinu lastno voljo da ravna, kot sam hoče
3. ki ga kdo naredi sam: opremiti knjigo z lastnimi ilustracijami / izboljšal je lastni rekord / objaviti lastni življenjepis avtobiografijo; to je slikarjeva lastna podoba avtoportret
4. ekspr., v določni obliki ki izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost: tujci so imeli z njim več usmiljenja kakor lastni otroci; izdal ga je lastni sin; lastni starši so ga zavrgli / izdati koristi lastnega naroda; niti lastni materi ni pomagal / zatajil je lastno kri svojega otroka
5. knjiž., v povedni rabi, z dajalnikom značilen, tipičen: kapitalistični družbi lastni momenti; spregovoril je z ihto, ki je njemu lastna; lastnosti, ki so kovini lastne; z naglico, ki je lastna trmastim ljudem, je odšla; to je mladini lastno
6. nav. ekspr. poudarja pomen svojilnega zaimka, za katerim stoji: ovadil je svojega lastnega brata; Slovenci nismo imeli svoje lastne države; ravnati se po svoji lastni logiki; obdelovati svojo lastno zemljo
● ekspr. ta človek nima lastnih možganov ne odloča se samostojno; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; pog. postaviti se na lastne noge osamosvojiti se; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; šalj. sprejel nas je šef v lastni osebi osebno, sam; storiti kaj na lastno pest na svojo roko; star. umoril ga je z lastno roko on sam; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; lastna hvala – cena mala hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
♦ ekon. lastna sredstva sredstva, ki niso pridobljena s kreditom; elektr. lastna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave; fiz. lastna frekvenca frekvenca, s katero niha nihalo, ki ni moteno; jezikosl. lastno ime ime posamezne osebe, stvari; teh. lastna teža vozila teža praznega vozila; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

mandióka -e ž (ọ̑)
bot. maniok: pridelovati, saditi veliko mandioke / kos mandioke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

mánovec -vca m (ā)
čeb. med iz mane: pridelovati manovec; med manovci sta najbolj cenjena hojevec in smrekovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

marsála -e ž (ȃ)
sladko vino iz na trti posušenega grozdja s Sicilije: piti, pridelovati marsalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

moškát -a m (ȃ)
1. mošus: prodajati drage kamne in moškat
2. muškat: pridelovati moškat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

orgánski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na organ 1: organske bolezni, poškodbe; organske motnje; delovanje organskih sistemov / organski občutki
2. ki je del žive narave, ki izhaja iz žive narave: organski odpadki; organsko gnojilo / organski procesi v rastlinah / organska narava
3. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: organska pridelava; organsko kmetijstvo, vrtnarjenje / pridelovati poljščine z organskim kmetovanjem brez kemikalij / organska arhitektura; organske sončne celice
// ki je pridelan, predelan na tak način: organski izdelki, pridelki; organska hrana / organski bombaž; organska kozmetika; organsko usnje / organska zastirka na vrtu; organska hranila
4. kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki vsebujejo ogljik: organske baze, kisline; organska snov, spojina / organsko barvilo / organska kemija kemija, ki proučuje organske spojine
5. knjiž. skladen1, utemeljen: organska povezanost med besedilom in melodijo; organska rast literature iz življenja; razbiti organsko zvezo med vodstvom in člani društva / vrt tvori s hišo organsko celoto / do prijateljev je čutil neko organsko sorodnost
♦ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno

orgánsko

prisl.:

organsko misliti, rasti

spomenik, organsko povezan z okoljem

organsko prizadet človek

organsko vezano železo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

osmér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. |osmih vrst|: pridelovati ~o sadje; V sprevodu so ~e narodne noše; operirati ~a pljuča osmero pljuč; strmenje ~ih oči |osmih parov oči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

plódovka -e ž (ọ̑) pridelovati paradižnik in druge ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

porába -e ž (ȃ)
glagolnik od porabiti: poraba denarja / poraba cementa narašča; velika poraba kruha, moke; poraba elektrike, energije, goriva / skupina je zagovarjala porabo zemljišča za park / pred porabo razkužite pincete uporabo
// uporabljanje, izkoriščanje materialnih dobrin za zadovoljitev človekovih potreb: nadzorovati, proučevati porabo / pridelovati za lastno porabo / uvoz blaga za široko porabo
♦ ekon. osebna poraba sredstva, porabljena za zadovoljevanje osebnih potreb; skupna poraba sredstva, porabljena za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, znanost; splošna poraba sredstva, porabljena za delovanje družbenih skupnosti; sklad skupne porabe del dohodka v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

porába -e ž, pojm. (ȃ) ~ električne energije; pridelovati za lastno ~o; knj. pog. razkužiti predmete pred ~o pred uporabo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

póvati -am nedov. pridelovati, gojiti: Z-táksimi kosi jáko vrêdno róje pôvati AI 1875, kaz. br. 8
póvati se -am se pridelovati se: v-etim dvöma meszta toliko sze pôva, ka AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

povrtnína -e ž, snov. (í) pridelovati ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

pridelovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pridelovati: ukvarjati se s pridelovanjem krompirja; intenzivno pridelovanje sadja in zelenjave / tekmovanje v pridelovanju vrtnic gojenju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

pridelováti -újem nedov. (á ȗ)
pridobivati z gojenjem rastline, rastlin: pridelovati krompir in žito; v obmorskih krajih pridelujejo južno sadje
// pridobivati z gojenjem česa sploh: pridelovati mleko in volno; pridelujejo čedalje manj medu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

pridelováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pridelovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ sadje in zelenjavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

pridẹlováti, -ȗjem, vb. impf. durch die Bearbeitung des Bodens gewinnen, erzeugen, producieren; žito, vino p.; — fechsen; prideluje po 100 vaganov žita.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

priporočíti -ím dov., priporóčil (ī í)
1. izraziti mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga, kaj: priporočiti komu več gibanja, previdnosti; priporočiti daljše bivanje na morju; priporočil jim je učenje tujih jezikov / ekspr. z grozečim glasom mu je priporočil, naj o vsem molči svetoval, ukazal
// izraziti ugodno mnenje o kom, čem: priporočiti kandidata / priporočiti izdelke
2. izraziti prošnjo, da kdo komu kaj naredi, dá: priporočili so ranjence dobrim ljudem in odšli; priporočiti otroka sosedi; priporočiti se pri kom za prenočišče
3. star. pozdraviti v imenu koga: priporočite me vsem svojim, je dejal ob slovesu

priporočíti se

star.

pozdraviti, posloviti se:

priporoči se in odide

priporočèn

-êna -o:

film je sicer priporočen, vendar se mi zdi slab

♦

agr. seznam priporočenih sort seznam sort, ki jih strokovne službe priporočajo pridelovati na določenem območju; ptt priporočena pošiljka pošiljka, za katero izda pošta potrdilo o prejemu in katere prejem potrdi naslovnik s podpisom; prisl.: poslati (pismo, pošiljko) priporočeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó]

1.

kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum

1.1.

STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso
ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...

seménski tudi sémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́)
nanašajoč se na seme: semenski ovoj; semenska vlakna / semensko olje olje iz semen oljnih rastlin / pridelovati semenski krompir; semenska pšenica / semenski okoliš
♦ agr. semenski plašč tkivo, ki navadno obdaja semensko zasnovo ali tudi seme; anat. semenska celica semenčica; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena; zool. semenska vrečka organ samic nekaterih živali, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

sírka -e ž (í)
nar. severovzhodno sirek: pridelovati pšenico, koruzo in sirko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]

1.

mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka

1.1.

STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

sortírati -am nedov. in dov. (ȋ)
večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti, značilnosti, prebirati: sortirati knjige, sadje; sortirati po velikosti, vsebini; sortirati s strojem

sortíran

-a -o

1.

deležnik od sortirati:

krompir je že sortiran

sortirano sadje

2.

sorten:

pridelovati sortirano vino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

terán terána samostalnik moškega spola [terán]

rdeče vino s sadno aromo iz grozdja trte refošk, ki ga po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Krasu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. ali furl. teràn, prvotno ‛zemeljski’, iz ben. it., furl. tera ‛zemlja’ < lat. terra, zaradi okusa, v katerem naj bi se občutila sled zemlje - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

topinambúr -ja m (ū)
agr. krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji: pridelovati topinambur

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

topinambúr -ja m

agr. krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji

SINONIMI:

agr. gomoljasta sončnica, nar. laška repa

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024

víno -a s (í)
1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; razstava vin / arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; ledeno vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; pelinovo vino v katerem je bil namočen pelin; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; polsuho vino ki ima v enem litru do 15 g sladkorja; predikatno vino vrhunsko vino iz grozdja s podaljšanim dozorevanjem v vinogradu; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom
● ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal
♦ agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino
// navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina
2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom
// s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

víno -a s

alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju

SINONIMI:

šalj. božja kapljica, star. božji dar, ekspr. rujno vino, ekspr. trsni sok, ekspr. vince, ekspr. vinčece, ekspr. vinček, pog. vinska kaplja, pog. vinska kapljica, ekspr. žlahtna kapljica

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

pelinovo vino

ribezovo vino

GLEJ ŠE: bordojec, bordojec, črnina, burgundec, delanec, standardizirati, standardizirati, standardizirati, oksidacija, oksidacija, pijan, bizeljčan, pijača

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024

vrtnína -e ž (ī)
zelenjava, ki se goji na vrtu: pridelovati vrtnino / gojenje vrtnin; špinača, solata in druge vrtnine / vložena vrtnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

vrtnína -e ž, snov. (í) pridelovati ~o; solata, špinača in druge ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

zelenjád -i ž (ȃ)
1. knjiž. zelenjava: pridelovati, prodajati zelenjad; zalagati trg z zelenjadjo; mlada, sveža zelenjad / vlagati zelenjad
2. star. zelenje: bele hiše, postavljene v zelenjad
● star. zelenjad tihih potokov zelenina, zelenost
3. ekspr. otroci, otročad: učiti neizkušeno zelenjad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

zelenjádnica -e ž (ȃ) pridelovati ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

zelenjáva -e ž (ȃ)
1. rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali na polju: zelenjava dobro uspeva; gojiti, pridelovati zelenjavo; oskrbovati trg z zelenjavo; kuhana, posušena, sveža, uvela zelenjava; zamrznjena zelenjava; košara za zelenjavo; sadje in zelenjava / konzervirati, predelovati zelenjavo / gomoljasta, korenasta zelenjava / jušna zelenjava
2. ekspr. zelenje: oči je uprl v zelenjavo pod seboj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

zélje -a s (ẹ́) pridelovati ~; ~ dela glave, gre v glave; snov. skuhati kislo ~; nestrok. kitajsko ~ |strok. kitajski kapus|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.