Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vôda -e tudi -é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi vódo (ó)
1. naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa: voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne; snov, ki vpija vodo; bistra, čista, kalna, motna voda; mrzla, topla voda; gladina vode; za vodo neprepustna plast; v vodi topna snov / jezerska, morska, rečna voda; ob izlivu reke v morje se mešata sladka in slana voda
// ta tekočina, ki se uporablja v industriji, gospodinjstvu: voda vre; čistiti, črpati, greti, natakati vodo; piti vodo; sladkati, soliti vodo; zajemati vodo iz vodnjaka; kuhati na vodi, v vodi; potešiti žejo z vodo; razredčiti mleko z vodo; postana, sveža voda; voda za hlajenje motorja; voda za kuhanje, napajanje, pranje; kozarec, vedro vode; poraba vode; zbiralnik vode / odpadna voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi; pitna voda; sanitarna, tehnološka voda / hruškova voda v kateri so se kuhale (suhe) hruške
2. tudi mn. ta tekočina kot reka, jezero, morje: voda dere, klokota, šumlja; voda izvira pod hribom; vode naraščajo, upadajo; vode s tega ozemlja odtekajo v isto morje; regulirati vode v nižini; zajeziti vodo; iti v vodo; bresti po vodi; globoka, plitva voda; žuborenje vode; mlin na vodo; ob vodi živeča ptica; prevoz, promet po vodi / podzemeljske, površinske vode; ribolovna voda v kateri je dovoljen ribolov; stoječe vode naravne vode v kotanjah, vdolbinah, zlasti velikih; tekoče vode naravne vode, ki tečejo zaradi višinske razlike; zdravilne vode / smučanje na vodi drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln
3. ta tekočina kot osnovna sestavina sadežev, plodov: iztisniti vodo iz kumar; nekateri sadeži imajo veliko vode
4. tekočina, ki jo izločajo ledvice; seč1, urin1: otrok ni mogel zadržati vode; pregledati vodo / bolniku se voda zapira ima težave z odvajanjem seča
// vodi podobna telesna tekočina sploh: voda mu je zalila pljuča; v kolenu ima vodo
5. navadno s prilastkom vodna ali vodi podobna raztopina, ki se uporablja kot sredstvo za nego, razkuževanje zlasti kože: dišeča, lasna voda; kolonjska voda raztopina eteričnih olj v razredčenem alkoholu za odišavljanje; ustna voda; voda za britje
● pog. voda ima danes majhen pritisk zaradi nizkega tlaka vode v vodovodni cevi slabo teče iz pipe, cevi; ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost; ekspr. napeljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. vodo v morje nositi delati kaj odvečnega, nesmiselnega; evfem. tišči ga na vodo opraviti mora malo potrebo; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; ekspr. mnogo vasi je pod vodo je poplavljenih; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. pa smo spet prijadrali v mirnejše vode položaj, pogovor se je spet pomiril; publ. teritorialne vode teritorialno morje; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrastel še veliko časa bo minilo; knjiž. sta olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; počutiti se kot riba v vodi ugodno, prijetno; te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale; ekspr. ne, vode pa ne bom pil, voda še za v čevlje ni dobra voda mi kot pijača ne prija; ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; ekspr. kri ni voda s človekovim temperamentom, z njegovimi sorodstvenimi vezmi je treba računati; ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; knjiž. vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije človek toliko časa počne kaj slabega, nevarnega, dokler mu kaka nezgoda tega ne prepreči; star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ fiz. destilirana voda; anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; geogr. arteška voda ki se nabira pod neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; danja, izdanja voda; mrtva voda stoječa voda v strugi ali rokavu; podtalna ali talna voda ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol. juvenilna voda ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; kem. voda spojina vodika in kisika; klorirana voda; kristalna voda ki je v kristalu vezana na molekule; mehka voda ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; težka voda v kateri je težki vodik; trda voda ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kozm. brezova, koprivna voda; med. bolnika žene na vodo prepogosto si mora izpraznjevati mehur; burova voda ki se uporablja zlasti za odpravljanje otekline; med., vet. plodova voda ki obdaja plod v maternici; meteor. meteorna voda; min. mineralna voda ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi; petr. termalna voda naravna topla ali vroča voda; pravn. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; nevtralne vode; strojn. napajalna voda ki jo črpalka potiska v parni kotel; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vôda SSKJ² samostalnik ženskega spola
STALNE ZVEZE: siva voda, črna voda

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Biela voda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Biele vode samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
reka na Slovaškem in Poljskem
IZGOVOR: [bjéla vôda], rodilnik [bjéle vôde]
BESEDOTVORJE: bielovodski
PRIMERJAJ: Białka
Dolnja Težka Voda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolnje Težke Vode samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Novo Mesto
IZGOVOR: [dólnja têška vôda], rodilnik [dólnje têške vôde]
BESEDOTVORJE: Dolnjetežkovodčan in Težkovljan, Dolnjetežkovodčanka in Težkovljanka, Dolnjetežkovodčanov in Težkovljanov, Dolnjetežkovodčankin in Težkovljankin, dolnjetežkovodski in težkovljanski in težkovski
Gornja Težka Voda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gornje Težke Vode samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Novo Mesto
IZGOVOR: [górnja têška vôda], rodilnik [górnje têške vôde]
BESEDOTVORJE: Gornjetežkovodčan in Težkovljan, Gornjetežkovodčanka in Težkovljanka, Gornjetežkovodčanov in Težkovljanov, Gornjetežkovodčankin in Težkovljankin, Ggornjetežkovodski in težkovski in težkovljanski
Težka voda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Težke vode samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
potok na Dolenjskem
IZGOVOR: [têška vôda], rodilnik [têške vôde]

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vôda -e tudi vôda -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi snov., tož. ed. v predl. zv. tudi vódo (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. ~ hlapi; kuhati na, v ~i; odpadna ~; ustna ~; zdravilna ~; ~ za kuhanje; kozarec ~e; mlin na ~i; v ~i topna snov; nestrok. |strok. seč|; olepš. Tišči ga na ~o |opraviti mora malo potrebo|; poud.: Načrt je padel v ~o |se ni uresničil|; Vas je pod ~o |je poplavljena|
2. števn. ~ izvira pod hribom; ~e naraščajo; ob ~i živeča ptica; tekmovanje na divjih ~ah |v kajaku in kanuju|; prevoz po ~i; podzemeljske, stoječe ~e; publ.: stranka plava v desničarskih ~ah je desničarsko usmerjena; teritorialne ~e teritorialno morje

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

vôda -e ž
naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa; ta tekočina, ki se uporablja v industriji, gospodinjstvupojmovnik
SINONIMI:
publ. mokri element, ekspr. vodica, ekspr. vodka, šalj. žabja pijača
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik kolonjska voda  pojmovnik plodova voda
GLEJ ŠE SINONIM: seč1
GLEJ ŠE: hruškovka, hruškovka, losjon, mrtvica, podtalnica, podtalnica, ribišče, sodavica, sodavica, somornica, sovražiti se, studenčnica, studenčnica, studenec, filter, grelnik, grelnik, grelnik, grelnik, inštitut, morje, omehčati, omehčati, opravljati1, propasti, smučanje, smučar, podtalnica

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

voda je sestavina izrazov
Kri ni voda, Saj ne gori voda, Tiha voda bregove dere

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vóda -e in vodẹ̑ ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vóda 1., f. das Wasser; vode prinesti; vodo piti; napiti se vode; vodo jezditi ali teptati, Wasser treten, Hip. (Orb.); — z vodo, stromabwärts, thalwärts, Cig., DZ.; = po vodi, Cig.; tihe vode globoko dero, stille Wasser sind tief; — huda voda, das Scheidewasser, DZ.; (die Salpetersäure, C.); — s svojo vodo, mit dem Urin; — smrdljiva v., das Petroleum, Savinska dol.
vǫ́da 2., f. = odica, die Fischangel, Cig.; (uda) C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vòda -é ž
1. voda, prozorna tekočina: nikákſa lagoja voda TF 1715, 31; rejcs vſteroj ſze tá voda zdr'záva KŠ 1754, 187; reics Bosja kotera je pouleg vodé TF 1715, 32; Csi ſze ſto ne porodi zvodé KŠ 1754, 187; eden pehár mrzle vodé KŠ 1771, 34; niti ſzmo ſzi vodé k-kühanyi ſztvoriti mogli KM 1790, 48; ſtere vrejcsi Bo'zoj kvodej djáne KŠ 1754, 190; gda je na kri'zi ſzvojga tejla vodou püſzto KŠ 1754, 185; vzéo je vodou, i muje ſzi roké KŠ 1771, 94; keljazto vodo nalečé AI 1878, 6; vtoi Bosoj reicſi ſtera je vu vodi TF 1715, 32; pren. voda ſitka vekivecsnoga TF 1715, 32
2. tekoča rečna ali morska voda: trétyi dén je razloucso vodou od zemlé KM 1796, 4; te csetvére vodé iména ſzo eta KM 1796, 5; Vnouge vodé ſze zdignejo BKM 1789, 5; tekôcse vodé i mlák imé AIN 1876, 10; ino me kfriskim vodém pela ABC 1725, A8b; K csiſztoj vodej me on pela BKM 1789, 16; naj jaſz ktebi idem po vodáj KŠ 1771, 49; I pejſzek vmorſzki vodáj BKM 1789, 38; Živé kre afrikanski vodaj AI 1878, 20

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

voda [vóda] samostalnik ženskega spola

voda

rožna voda [rọ̑žna vóda] samostalniška zveza ženskega spola

rožna voda

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

voda samostalnik ženskega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

voda ž, F250, aqua defluit, voda odtéka; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; expatiata flumina, velike, reslyte vodé; fluxio aquae, tèk vodè; fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati; limpha, vel lympha, voda; piscosa aqua, dobra voda ṡa ribe loviti; pluvia aqua, deṡhevna voda; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; turbida aqua, kolna voda

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

voda -e ž voda: dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda im. ed. posherla ǀ vuoda im. ed., ſemla, lufft, inu Nebu ſo tebi pokorni ǀ ta slana, inu grenka morska uoda im. ed. je bila slatka ratala ǀ Taisti, kateri dalezh od vode rod. ed. ſtoij neutoni ǀ mu imaio frishne vuode rod. ed. perneſti ǀ vſame en bokau ſmerdezhe uode rod. ed. ǀ kadar kuli enu ſernu shita pobere, ali eno kaplo vodè rod. ed. popye ǀ Skala od nature je ſuha, inu vſebi nima vuodè rod. ed. ǀ te shelesne mazhike s'vode rod. ed. vun ulezhe ǀ vuodi daj. ed. ſi bil ſapovedal de ima ribe roditi ǀ ona gre pruti vodi daj. ed. ǀ te druge shtorkle v'klnu vodo tož. ed. noſsio ǀ s'eno shlizo je vodò tož. ed. s'morja jemal ǀ ona bo dalla njemu, inu shivini uodo tož. ed. pyti ǀ Chriſtus vuodo tož. ed. je v' vinu preobernu ǀ Stuari vuodò tož. ed., inu jo poſtavi na ſvoje meſtu ǀ uodò tož. ed. pijete ǀ ie bil ſapovedal vſe Iſraelske fantizhe vdo tož. ed. vrezhi ǀ prezei sa nym v'vodo tož. ed. ſkozhi ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi mest. ed. ſo shiveli ǀ aku pak dolgu zhaſsa vuodi mest. ed. leshj tard kakor kamen rata ǀ ob ſuhem kruku, inu uodi mest. ed. ſe je poſtil ǀ cello nuzh je v'vodi mest. ed. ſtal ǀ v'shveplenskim ogniu te dushe plauaio, kakor ribe v'uodi mest. ed. ǀ s' vodo or. ed. je vinu mejſhal ǀ de bi njemu s' frishno vodò or. ed. hotel glavo smiti ǀ vinu s'vodo or. ed. meiſhaio ǀ sapovej s'uodò or. ed. vus'volni ſvejt potopiti ǀ s'vodò or. ed. je golufal ǀ vſe vode im. mn. teh ſtudenzou, inu shternih, okuli tiga meſta Hjericho ſo bile ſe pokaſile ǀ vſe vuode im. mn. ſe v' morje skryeio ǀ kadar uode im. mn. ſo bile nah dalle, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie ǀ je sapovedal vodam daj. mn. de ſo yh potopile ǀ Poſtavi ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode tož. mn. ǀ pres zholna ſo zhes glaboke, inu derezhe vuode tož. mn. na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali sladka voda sladka voda: is terde skale ſturij de frishna ſlatka voda im. ed. ſvera

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

voda -e samostalnik ženskega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

voda sam. ž ♦ P: 43 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, BTa 1580, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Kamnarski terminološki slovar

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

apnéna vôda -e -e ž
tehnolóška vôda -e -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

drenážna vôda -e -e ž
kondénzna vôda -e -e ž
mêhka vôda -e -e ž
meteórna vôda -e -e ž
podzémna vôda -e -e ž
pórna vôda -e -e ž
tálna vôda -e -e ž
tŕda vôda -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

apnéna vôda -e -e ž
aromátična vôda -e -e ž
demineralizírana vôda -e -e ž
destilírana vôda -e -e ž
emulgátor vôda v ólju -ja -- -- -- m
emúlzija vôda v ólju -e -- -- -- ž
Hórstijeva vôda za okó -e -e -- -- ž
kolónjska vôda -e -e ž
parfúmska vôda -e -e ž
prečíščena vôda -e -e ž
svinčéna vôda -e -e ž
toalétna vôda -e -e ž
toksikologíja vodá -e -- ž
ústna vôda -e -e ž
visôko prečíščena vôda -- -e -e ž
vôda v etêričnih óljih -e -- -- -- ž
vôda za injékcije -e -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

industríjska odpádna vôda -e -e -e ž
izcédna vôda -e -e ž
komunálna odpádna vôda -e -e -e ž
pítna vôda -e -e ž
podzémna vôda -e -e ž
vôda za požárno várstvo -e -- -- -- ž
zalédna vôda -e -e ž

Botanični terminološki slovar

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

cvetênje vodá -a -- s
depótna vôda -e -e ž
dostópna vôda -e -e ž
gravitacíjska vôda -e -e ž
hidratacíjska vôda -e -e ž
imbibícijska vôda -e -e ž
interstícijska vôda -e -e ž
kapilárna vôda -e -e ž
konstitucíjska vôda -e -e ž
mátriksna vôda -e -e ž
nèdostópna vôda -e -e ž
vaskulárna vôda -e -e ž
zalóžna vôda -e -e ž

Geološki terminološki slovar

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

absorbírana vôda -e -e ž
adhezíjska vôda -e -e ž
adsorbírana vôda -e -e ž
agresívna vôda -e -e ž
aktívna vôda -e -e ž
ascendéntna vôda -e -e ž
atmosfêrska vôda -e -e ž
brákična vôda -e -e ž
descendéntna vôda -e -e ž
fluídna vôda -e -e ž
formacíjska vôda -e -e ž
fosílna vôda -e -e ž
freátična vôda -e -e ž
izolírana kapilárna vôda -e -e -e ž
jódna vôda -e -e ž
juvenílna vôda -e -e ž
kapilárna vôda -e -e ž
katastrofálno visôka vôda -- -e -e ž
kísla vôda -e -e ž
konátna vôda -e -e ž
konstitucíjska vôda -e -e ž
kraljéva vôda -e -e ž
kristálna vôda -e -e ž
ledeníška vôda -e -e ž
mêhka vôda -e -e ž
meteórska vôda -e -e ž
minerálna vôda -e -e ž
mirujóča vôda -e -e ž
mladóstna vôda -e -e ž
molékulska vôda -e -e ž
môrska vôda -e -e ž
mŕtva vôda -e -e ž
normálna visôka vôda -e -e -e ž
obróbna vôda -e -e ž
plástovna vôda -e -e ž
podzêmeljska vôda -e -e ž
podzémna vôda -e -e ž
podzémska vôda -e -e ž
pôlslána vôda -e -e ž
pórna vôda -e -e ž
površínska vôda -e -e ž
primitívna vôda -e -e ž
prirojêna vôda -e -e ž
prvôtna vôda -e -e ž
róbna vôda -e -e ž
slôjna vôda -e -e ž
srédnje tŕda vôda -- -e -e ž
stojéča vôda -e -e ž
tálna vôda -e -e ž
tekóča vôda -e -e ž
termálna vôda -e -e ž
têrmominerálna vôda -e -e ž
tŕda vôda -e -e ž
vadózna vôda -e -e ž

Geografski terminološki slovar

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vôda -e ž
àconálna tálna vôda -e -e -e ž
adhezíjska vôda -e -e ž
adsorbírana vôda -e -e ž
agresívna vôda -e -e ž
álfamézosapróbna onesnáženost vodá -e -i -- ž
alkálna vôda -e -e ž
artéška vôda -e -e ž
atmosfêrska vôda -e -e ž
bázična vôda -e -e ž
bétamézosapróbna onesnáženost vodá -e -i -- ž
brákična vôda -e -e ž
ciprinídna vôda -e -e ž
conálna tálna vôda -e -e -e ž
cvetênje vodá -a -- s
dolgoróčna napôved stánja vodá -e -i -- -- ž
evtrófična vôda -e -e ž
evtrófna vôda -e -e ž
fekálna vôda -e -e ž
fílmska vôda -e -e ž
fosílna vôda -e -e ž
gníla vôda -e -e m
gravitacíjska vôda -e -e ž
higroskópska vôda -e -e ž
hladílna vôda -e -e ž
industríjska odpádna vôda -e -e -e ž
infiltracíjska vôda -e -e ž
izpodnébna vôda -e -e ž
juvenílna vôda -e -e ž
kapilárna vôda -e -e ž
kísla vôda -e -e ž
komunálna odpádna vôda -e -e -e ž
kondenzacíjska vôda -e -e ž
kopálna vôda -e -e ž
kôpenska vôda -e -e ž
kráška vôda -e -e ž
krátka vôda -e -e ž
kratkoróčna napôved stánja vodá -e -i -- -- ž
ledeníška vôda -e -e ž
lehnjakotvórna vôda -e -e ž
maksimálna plímska vôda -e -e -e ž
mála vôda -e -e ž
mèdskladôvna vôda -e -e ž
medslôjna vôda -e -e ž
meteórna vôda -e -e ž
meteórska vôda -e -e ž
mézosapróbna onesnáženost vodá -e -i -- ž
minerálna vôda -e -e ž
minimálna plímska vôda -e -e -e ž
mónitoring vodá -a -- m
môrska vôda -e -e ž
mŕtva vôda -e -e ž
namakálna vôda -e -e ž
nitrifikácija vodá -e -- ž
nízka mála vôda -e -e -e ž
nízka pôlna vôda -e -e -e ž
nízka vôda -e -e ž
normálna môrska vôda -e -e -e ž
obdélana vôda -e -e ž
odpádna vôda -e -e ž
óligosapróbna onesnáženost vodá -e -i -- ž
onesnaževánje vodá -a -- s
ópenska vôda -e -e ž
ozračevánje vodá -a -- s
padavínska vôda -e -e ž
pedolóška vôda -e -e ž
pítna vôda -e -e ž
plastôvna vôda -e -e ž
podhlajêna vôda -e -e ž
podledeníška vôda -e -e ž
podmrzlôtna vôda -e -e ž
podtálna vôda -e -e ž
podzêmeljska vôda -e -e ž
podzémna vôda -e -e ž
pólisapróbna onesnáženost vodá -e -i -- ž
pôlna vôda -e -e ž
pôlslána vôda -e -e ž
poplávna vôda -e -e ž
povpréčna vôda -e -e ž
površínska vôda -e -e ž
prenikajóča vôda -e -e ž
pronicajóča vôda -e -e ž
rádioaktívna vôda -e -e ž
réčna vôda -e -e ž
regulácija vodá -e -- ž
salmonídna vôda -e -e ž
sámočíščenje vodá -a -- s
sanitárna vôda -e -e ž
saprobiolóška analíza vodá -e -e -- ž
sapróbna onesnáženost vodá -e -i -- ž
skálna vôda -e -e ž
skladôvna vôda -e -e ž
sládka vôda -e -e ž
slána vôda -e -e ž
slánkasta vôda  ž
somórna vôda -e -e ž
srédnja létna količína vodá -e -e -e -- ž
srédnja vôda -e -e ž
stándardna môrska vôda -e -e -e ž
stojéča vôda -e -e ž
tálna vôda -e -e ž
tehnolóška vôda -e -e ž
tekóča vôda -e -e ž
termálna vôda -e -e ž
vadózna vôda -e -e ž
vézana vôda -e -e ž
viséča tálna vôda -e -e -e ž
viséča vôda -e -e ž
visôka pôlna vôda -e -e -e ž
visôka vôda -e -e ž
zdrávstveno ustrézna pítna vôda -- -e -e -e ž

Slovenski lingvistični atlas 2

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

voda
Glej:

Črnovrški dialekt

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

voda

Slovar bovškega govora

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

voda ž

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

voda ► ˈvoːda ˈvȯdẹː ž

Terminološka svetovalnica

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Požarna voda
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako:  gasilna voda  kot voda, ki je uporabljena za gašenje,  požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Sladka voda
V skupini sodelavcev iščemo ustreznejši termin za sladko vodo (ang. freshwater ), s katerim bi poimenovali tekočo in stoječo vodo na območju celin, pa tudi dež, led in podzemne vode. Izraz sladka voda se nam zdi zavajajoč, saj v njih ni mogoče najti sladkorjev. Celinske vode (kar je alternativni izraz za sladke vode ) praktično v enaki meri kot morje (slana voda), vsebujejo sol, le da je v primerjavi s celinskimi vodami koncentracija soli v morski vodi večja. Menimo, da sladka voda in celinske vode nista ustrezni poimenovanji. Kaj svetujete?
Stročnična voda
Zanima me, ali je raba besede akvafaba v slovenščini ustrezna. Termin označuje motno, gosto in viskozno tekočino, ki ostane v pločevinki čičerike ali nastane pri kuhanju čičerike in se lahko uporabi kot nadomestek beljakov. V slovenskih besedilih na spletu lahko zasledimo tudi sklanjan angleški zapis aquafaba / -e . Pojavljata se tudi poimenovanji voda stročnic in čičerikina voda .
Število zadetkov: 240