apnénec grádac -nca -- m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bojováti -ǜjem nedov. bojevati se: prouti törki bojovati KOJ 1845, 59; pa bi tudi rad dale bojovao KOJ 1848, 99; neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46 bojovajóuči -a -e bojujoč se: szrecsno bojovajoucsi Napoleon KOJ 1848, 119; z-poganmi bojovajoucsega KOJ 1848, 58; z Svedmi na Nemskom bojovajoucsimi KOJ (1914), 138
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
domíšljati -am nedov. (í) 1. knjiž. prihajati v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domišljal je svoj odnos do umetnosti 2. opozarjati na kaj, spominjati: ne maram, da me kdo domišlja na plačilo domíšljati se
s premišljanjem obnavljati v spominu; spominjati se: le polagoma se je domišljala vseh dogodkov; ta obraz sem že videl, se je domišljal
domíšljati si
1. imeti pretirano dobro mnenje o sebi: tale fant si preveč domišlja zaradi svojih uspehov; zastar. domišlja si na svojo bistroumnost / domišlja si, da vse ve
2. imeti kako namišljeno stvar za resnično: samo domišlja si, da je bolan; bolnik si domišlja, da je Napoleon
// misliti si, predstavljati si: najbrž ni vse tako, kakor si on domišlja; nikoli si nisem domišljal, da je ta kraj tako lep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
dvórôgeljnik in dvórógeljnik -a [dvorogəljnik] m (ọ̑-ȏ; ọ̑-ọ̑) nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih;
Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
EvgenijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [eu̯génija], rodilnik [eu̯génije]
BESEDOTVORJE: Evgenijin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ígra Frazemi s sestavino ígra:
dvójna ígra,
ígra máčke z míšjo,
ígra na nòž,
ígra na vsè ali nìč,
ígra z odpŕtimi kártami,
ígra z ôgnjem,
ígra z žívci [kóga],
ígra z življênjem,
ígra za stólček,
igráti dvójno ígro,
kraljévska ígra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kólikor vez. (ọ̑) 1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku: les, kolikor ga je treba, dobiš v zadrugi;
plačaj toliko, kolikor je vredno;
delam, kolikor morem;
elipt. dohodkov je toliko, kolikor izdatkov / s primernikom kolikor več ima, toliko bolj skopari / s presežnikom kolikor najbolj mogoče izkorišča razmere
● preg. kolikor glav, toliko misli // ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je malopriden, kolikor ga je; pridi k nam, kolikor se da hitro; elipt. naredi kolikor mogoče hitro / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice naj stane kolikor hoče / kolikor daleč sega pogled, je sama ravnina / očitali so mu nezmožnost, lenobo in kolikor je še takih napak // nav. ekspr. za izražanje previdnega sklepanja, trditve: kolikor ga poznam, bo rad pomagal; v tem kraju še nisem bil, kolikor se spominjam; kolikor vem, za vse velja enaka pravica 2. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kolikor si prizadeva, ne more se privaditi;
ni se mu posrečilo, kolikor se je tudi trudil če se je še toliko3. publ., v pogojnih odvisnih stavkih če: vlak prevozi progo v dveh urah, kolikor nima zamude / v kolikor ne poravnate računa pravočasno, vam zaračunamo zamudne obresti kólikor tóliko prisl.
izraža nedoločeno, ne preveliko mero ali stopnjo: živela sta (še) kolikor toliko dobro; tudi ti si kolikor toliko kriv; Napoleon je dal našemu jeziku kolikor toliko pravic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
LipskoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
USTREZNEJE: nekdajslovansko ime za Leipzig
IZGOVOR: [lípsko], rodilnik [lípskega]
BESEDOTVORJE: lipski
ZVEZE: bitka pri Lipskem
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Napalijon ► ▪napaliˈjọːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
napóleon -a m (ọ̑) knjiž. napoleondor: plačati šest napoleonov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Napóleon -a m, oseb. i. (ọ̑) |francoski politik in vojskovodja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
napóleon -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024
napóleon -a m
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Napoleon gl.
Napalijon
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nèzgovòren -rna -o prid. neizrečen, izreden: i nej prejdti nezgovorna dreszélnoszt KM 1783, 287; Oh nezgovorna miloſcsa predrága BKM 1789, 78; kaſzi ti mené ſztvoje nezgovorne dobroute obarvau TF 1715, 45; kai ſzi ti mené ſztvoie nezgovorne dobrote obarval ABC 1725, A5a; kai ſzi mené ſztvoje nezgovorne miloſcſe obaruval SM 1747, 47; ár je nyim Boug ſzvoje nezgovorne miloscse vcsene lidi dáo KŠ 1754, 3b; Sztvoje nezgovorne velike miloſcse csákam BKM 1789, 162; Kráo nezgovorne zmo'snoſzti SŠ 1796, 47; Hválo ti dájemo za tvojo veliko i nezgovorno miloſcso KŠ 1771, 828; Proſzim te za ono nezgovorno 'saloſzt KM 1783, 81; idem Vnezgovorno diko BKM 1789, 403; idem Vnezgovorno diko SŠ 1796, 6; Napoleon vu szvojoj nezgovornoj viszikoszti miszlécs KOJ 1848, 119; ali te Düjh ſze moli za náſz, znezgovornim zdihávanyem KŠ 1754, 182; da on nasse Duse obaruie od zla, od nezgovorni mok da oſzlobodi SM 1747, 84; kágdaſze mámo mi nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; zangyelmi ſzpejva nezgovorne peſzmi KŠ 1754, 273; Da bodem Szpejvo Lejpe nezgovorne peſzmi BKM 1789, 438
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
odpostávlen -a -o prid. odstavljen: Náj prvo szo vszi trijé Pápe odpodztávleni KOJ 1848, 51; gde je Napoleon od Czaszarsztva odposztávlen KOJ 1848, 121
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
odpràviti -právim dov. 1. odstraniti, premaga-ti: i pri etoj priliki sze more vszáka naprê-prihájajôcsa razlocsnoszt odpraviti AI 1875, br. 2, 4; Paziti trbej, ka se čemér hitro z rane odprávi AI 1878, 29; ino jih je proszila, náj bi prisli hüdoga dühá zapriszégat, i odprávlat KOJ 1845, 98; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo BKM 1789, 423; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo SŠ 1796, 66 2. poslati: Generála hitro v-Erdelsko odprávi KOJ 1848, 104; ár je Gejza vesz 'sivesz na Vogerszko odpravo KOJ 1848, 22; szo Poszlansztvo v-Bécs odpravili KOJ 1848, 75 odpràviti se -právim se odstraniti se: Z-tém sze ti máli sztvári odprávijo i 'zivina pocsinek má AIP 1876, br. 2, 8 odprávleni -a -o 1. odstranjen: Mensi krivci szo pa szpolovleni, ino sztrán odprávleni KOJ 1848, 118 2. poslan: gde je Napoleon na otok Elba odprávlen KOJ 1848, 121; Odprávleni szo tak Poszlanci k-nyemi KOJ 1848, 54
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
osvojíti -ím dov., osvójil (ī í) 1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele;
Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti / v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet
♦ šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta 2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti 3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil;
pevka je osvojila poslušalce;
s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce // vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo 4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka 5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede;
pes osvoji vajo;
osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev 6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu;
osvojiti predlog;
osvojiti si načelo narodne samoodločbe
● zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobilosvojèn -êna -o:
osvojeni pokali; osvojen je nov vrh tega pogorja; njegova zamisel je bila osvojena; osvojeno mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Pij VII.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [píj sêdmi], rodilnik [píja sêdmega]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ponǘjati -am nedov. ponujati: Tomi bolvani vszo mogoucsnoszt ponüjati KOJ 1833, VII; Kinálni, ponüjam -ati AIN 1876, 65; miloscse ino tak zdaj 'ze Sz. Düjh ponuja KŠ 1754, 127; Zdáj Napoleon ponüja mir Kutuzovi KOJ 1848, 120; ponüjao nyim je pejneze KŠ 1771, 365; Roberta Károla, steroga nyim je Pápa ponüjao KOJ 1848, 43 ponǘjati se -am se ponujati se: liki ſzinom ſze vam ponüja Boug KŠ 1771, 694; Szkom ſze ti ponüja zdaj nebeszka dika KM 1783, 257; Stera sze krouto ponüja, sze po navádi zavr'se KOJ 1845, 35; Zato pipo naj tam vszáki vglavô potiszne, de sze neszrecsa zgoditi neponüja AI 1875, br. 1, 8; ar je Krisztus satana na lanc djáo, naj nasz nemore vgriziti, nego csi mo sze nyemi ponüjali KOJ 1845, 97 ponüjajóuči -a -e ponujajoč: vitezje, pridoucsi i gyezi ponüjajoucsi nyemi KŠ 1771, 252 ponǘjani -a -o ponujan: Da ſze cslovik ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Vész more szkrbeti na odajo ponüjano hráno i pitvino AIP 1876, br. 4, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
poskǘbsti -skübém dov. oskubsti, povzročiti, da kdo zapravi veliko denarja: Gda bi 'se prájszkoga ino nasega Krála nej malo poszkübo Napoleon KOJ 1848, 119 poskǘbsti se -skübém se oskubsti se, odstraniti se: dabi grátali, kak tráva na sztrêhaj, stera prvle, kak sze poszkübe, poszéhne TA 1848, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
posmehávati -am nedov. zasmehovati: Ali Napoleon szvojega tészta poszmeháva z-szvojov fáncsosztjov sze nyemi pogrozécs KOJ 1848, 120 posmehavajóuči -a -e v zvezi posme-havajouči medstavek posmehovalni medmet: Poszmehávajoucsi, ali razszrdécsi: hiszem KOJ 1833, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
povr̀či tudi povr̀čti tudi povr̀žti -vr̀žem dov. 1. zapustiti: 'Zidovſzki národ, da ſzo ga mogli Apoſztolje vnyegovoj ſzlepoſzti povrcsi KŠ 1771, 667; Napoleon pa veli váras povr'sti ga KOJ 1848, 120; stere szo szvojim mou'sam volo napravile merzlo lutheransztvo povercsi KOJ 1914, 153; prvi dén sze jij je prevnô'zalo, i povr'zti je je stela KAJ 1870, 142; Simonyi miniszter sze povrcsti szprávla csészt szvojo AIP 1876, br. 1, 8; Ne nehám te i ne povr'zem te KŠ 1754, 64; ali záto mojo hižo nigdár ne poveržem BJ 1886, 28; zákonszko 'sivlejnye sze z-véksema tak dokoncsa, ka mou's povr'se 'seno z-deczov vréd KOJ 1845, 89; Vogleja ono vsze szporüsivsi povr'se KOJ 1848, 4; Bôg szam ga odvr'ze, Blagoszlov povr'ze KAJ 1848, 4; Sto szebé povr'ze, od táksega sze lidjé tüdi zpozábijo AIN 1876, 40; Po večeráj povrže [pirušlek] svojo skrivno mesto AI 1878, 7; Môč nás odstávi či nás On poverže BJ 1886, 3; i bogásztvo szvoje drügim povr'zejo TA 1848, 39; Csi bi tô sztezo povrgao, Po koj k-Bôgi mam idti KAJ 1848, 222; Elizeus je pa povrgao ſzvoj plüg KM 1796, 76; I povrgao je szvoje prebiváliscse v Siloi TA 1848, 65; je znáo Köszeg brániti, da szo ga torci povrgli KOJ 1848, 80 2. opustiti: Ki se ednok doháni navádi, nemre to kajenje povrčti AI 1878, 43; Oni [verbumi], steri porédnoga verbuma vugibanya formo povr'sejo KOJ 1833, 91; Francuskoga namesztnika ország 'ze tudi pretiszkáva, naj csészt povr'ze AIP 1876, br. 6, 3 povr̀ženi -a -o zavržen: Szam szi oszto na tom szvêti povr'zen AIP 1876, br. 4, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pridévek -vka m (ẹ̑) 1. izraz, ki se dodaja k imenu kake osebe, zlasti kot sorodstvena, socialna oznaka: ni ga več ogovarjal s pridevkom oče / za imenom je opuščal plemiški pridevek naslov// knjiž. izraz, ki se daje osebi po kaki značilnosti; vzdevek: zaradi ošabnega vedenja so mu dali pridevek novomeški Napoleon; zbadljivi pridevek se ga je hitro prijel 2. lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik; epiteton: v pesmi uporablja dosti pridevkov / okrasni ali ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo3. kar se da (k) čemu zraven, povrhu; dodatek: sveža krma ne potrebuje pridevkov;
kuhati fižol s pridevki
● nar. spal je v pridevku poleg skednja na seniku
♦ arheol. grobni pridevek grobni pridatek; jezikosl. stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pridévek -vka m (ẹ̑) ogovarjati koga s ~om; zbadljivo dati komu ~ Napoleon; jezikosl. stalni ~; slovstv. ukrasni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Rús -a m Rus: Napoleon serege pela na szeverne kraje prouti Rúszi KOJ 1848, 119; Tak szo sze Magyari zácsali szvojo prázno zemlo z-Ruszmi oblüdovititi KOJ 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ruskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [rúski]
ZVEZE: ruska duma
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
smétana Frazemi s sestavino smétana:
bíti smétana [čésa],
pobírati smétano,
pobráti [vsò] smétano,
posnéti smétano,
zbrála se je smétana [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
splój tudi splóh prisl. 1. sploh, nasploh: V-ſzühom vrejmeni je po ouſzmom dnévi dobro ſzploh povlácso KM 1790, 66; za volo sztráha pred lüsztvom, stero je szploh po pápinszkom miszlio KOJ 1914, 135; i 30-ti táo kapitála bi szplój na vogrszko potrebcsino mogo obrnyeni bidti AIP 1876, br. 6, 2; Luk se pova sploj za kühnjo AI 1878, 42; Lüdstvo sploh prestrášeno je kričalo BJ 1886, 9 2. vselej, vedno: Ona je szploh vu szvojem szrczi tak veszéla bila KOJ 1845, 112; Szploh z-dobicskom szrecsno bojovajoucsi Napoleon bi nasemi Czaszari znáo escse vecs vkrajvzéti KOJ 1848, 119 3. popolnoma: Szploj kmica grátala AIP 1876, br. 7, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
strážba -e ž straža: Napoleon je odpelani, gde je pod osztrov sztrásbov tudi mro KOJ 1848, 121; Zrinyi .. Rákóci Ferencz pa zacsnejo czaszarszke sztrá'sbe z-branicz ino meszt vöpogányati KOJ 1848, 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vö̀sporòbiti -im dov. izropati: Napoleon pa veli váras vöszporobiti KOJ 1848, 120; Szkouz Tissino potüvajoucsi szo cérkev vöszporobili KOJ (1914), 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrága,
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága,
bíti od vrága,
da bi te (ga, vàs) vrág,
glédati kot vrág iz vŕča,
iméti denárja kot vrág tóče,
iméti vrága na glávi,
iméti vrága v sêbi,
íti k vrágu,
izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izpúliti vrágu rép,
k vrágu s čím,
kàj je ísti vrág,
káj [za] vrága,
klicáti vrága,
kot bi vrág podíl kóga,
kot [sám] vrág,
kot stó vrágov,
kot tísoč vrágov,
kot [žívi] vrág,
nakopáti si [právega] vrága na glávo,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
ne báti se žívega vrága,
ní vrág, [da],
od vrága,
pobráti se k vrágu,
posláti kóga/kàj k vrágu,
pošíljati koga/kaj k vrágu,
prijéti vrága za róge,
slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci,
spípati vrágu rép,
spustíti vrága iz lúknje,
trísto [kosmátih] vrágov,
vídeti vrága,
vrág je kjé,
vrág jémlje kóga/kàj,
vrág je vzél kàj,
vrág je vzél šálo,
vrág [naj] jáše kóga,
vrág [naj] pojáše kóga,
vrág ni takó čŕn kot,
vrág obséde kóga,
vrág pobêre kóga/kàj,
vrág pocítra kóga/kàj,
vrág prinêse kóga/kàj kám,
vrág s kóm,
vrága in pól,
za vrága [svétega],
zapisáti se vrágu,
žívi vrág
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.