brínovka in brínjevka -e ž (í) 1. severnoevropska ptica pevka s temno rjavimi krili in hrbtom: brinovke iščejo hrane;
V jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras (S. Kosovel) 2. palica iz brinovega lesa:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
brinovka
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
drúg1 -a tudi -á m, mn. drugôvi in drúgi (ȗ) 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug;
obiskal je skoro vse mladostne drugove;
drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči, močni, tihi drugovi kraške samote (S. Kosovel) 2. star. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: bil je njihov trgovski drug / kot del naslova podjetja tvrdka XY in drug 3. knjiž. moški, ki živi z žensko skupno življenje: njen življenjski drug / zakonski drug mož4. etn. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe: prišla sta ženin in njegov drug;
biti, iti za druga;
izbrati si koga za druga // rel. bogoslovec, ki organizira in vodi slavje ob novi maši: bil je za druga več novomašnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
gròb Frazemi s sestavino gròb:
bíti z êno nôgo v grôbu,
kdó bi se v grôbu obráčal, če,
kdó bi se v grôbu obŕnil, če,
kopáti gròb kómu,
kopáti gròb sám sêbi,
kopáti si gròb,
molčáti kot gròb,
obráčati se v grôbu,
obrníti se v grôbu,
od zíbeli do grôba,
od zíbelke do grôba,
odnêsti kàj v gròb [s sebój],
správiti kóga v gròb,
tího kàkor v grôbu,
tišína kot v grôbu,
zvést do grôba,
zvestôba do grôba
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Imena pravljičnih junakov in raba začetniceV splošni javnosti je neenotno pisan naslov oz. glavni pravljični lik: Mamka bršljanka, mamka bršljanka, Mamka Bršljanka ipd. Na osnovi teorij pravljic sta besedi – mamka (ekspr. mati) in bršljanka (rastlina), v pravljičnem kontekstu ime in priimek pravljičnih likov, ki so poimenovani po funkciji, ki jo opravljajo, npr. Tepko.
Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve:
- Brokonja Čeljustnik
- Coprnica Zofka
- Kokokoška Emilija
- Lučka Regrat
- Maček Muri
- Mamka Bršljanka
- Maruška Potepuška
- Medvedki Sladkosnedki
- Metuljček Cekinček
- Muca Copatarica
- Sinko Polovinko
- Tonček Balonček
Primeri rabe:
- Mamka Bršljanka : pravljice s celega sveta / [izbrala in prevedla Kristina Brenkova ; ilustrirala Ančka Gošnik-Godec]
- Brkonja Čeljustnik : pravljica / Bogomir Magajna ; ilustriral Božidar Jakac Medvedki sladkosnedki / Srečko Kosovel ; naslikala Jelka Reichman ; [pesmi izbral Niko Grafenauer]
- Muca copatarica / [besedilo Ele Peroci iz slikanice Muca copatarica ;
ilustracije Ančka Gošnik-Godec ; priredila Jelka Pogačnik] -- Muca
Copatarica / Ela Peroci ; [ilustrirala] Ančka Gošnik-Godec
- Sinko polovinko [Glasbeni rokopis] / arr. B. Adamič
- Tonček - balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič --
Tonček-Balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič
- Metuljček cekinček [Glasbeni tisk] : pesmice Janeza Bitenca -- Metuljček, Cekinček [Zvočni posnetek] : pesmice Janeza Bitenca
- Coprnica Zofka / Svetlana Makarovič ; ilustriral Gorazd Vahen
- Kokokoška Emilija / Svetlana Makarovič ; ilustrirala Suzi Bricelj
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Izgovarjava črk e, o, v in lAli je možna izgovarjava ozkih e in o če tadva nista naglašena. Na primer, v besedi zakon (naglašeno a), se mi zdi, ni ozkega o. Ampak, v rodilniku, torej, besedi zakona (naglašeno o), o je ozko.
Zanima me tudi, se reče pevca ali peuca (gre za rodilnik besede pevec), kopalnica ali kopaunica.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
jêklo Frazemi s sestavino jêklo:
tŕd kot jêklo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Katero različico imena uporabiti: »København«, »Köbenhavn« ali »Kopenhagen«?Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
lúbnica -e ž (ȗ) nar. z ličkanjem napolnjena blazina (za ležanje): na umazanih lubnicah bolni otroci (S. Kosovel)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Osebna lastna imena v imenih društev
Pred dobrim letom smo v Kranju ustanovili Mešani pevski zbor Petra Liparja. Nekateri trdijo, da bi zbor morali imenovati Mešani pevski zbor Peter Lipar, saj imamo v Sloveniji vrsto zborov, ki v svojem imenu uporabljajo imenovalnik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Mešani pevski zbor Stanko Premrl itd. Prosim za vaše mnenje in pojasnilo, zakaj naj bi bila raba rodilnika primernejša.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pésem Frazemi s sestavino pésem:
drúga pésem,
drugáčna pésem,
ísta pésem,
labódja pésem,
péti stáro pésem,
poslúšati stáro pésem,
stára pésem
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pésnik pésnika samostalnik moškega spola [pésnik] 1. kdor se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: poet 1.1. ekspresivno pesem, pesmi te osebe; SINONIMI: ekspresivno poet
ETIMOLOGIJA: iz pesen ‛pesem’ < pslov. *pěsnь iz ↑peti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
spév Frazemi s sestavino spév:
labódji spév
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
trí Frazemi s sestavino trí:
délati za trí,
govoríti tjà v trí dní,
govorjênje tjà v trí dní,
íti v trí pírovske,
ne iméti tréh čístih,
ne iméti trí číste,
ne znáti štéti do trí,
tjà v trí dní,
v trí krásne,
v trí pírovske,
znáti štéti do trí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.